ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[luna]

Pozdravljeni,
zaposlena sem v javni upravi na delovnem mestu samostojne svetovalke (7.stopnja izobrazbe) in v 31 plačnem razredu. V pripravi je nova sistemizacija, s katero delodajalec namerava moje delovno mesto znižati na zahtevano 5. stopnjo izobrazbe, češ, da je sedanje previsoko ovrednoteno glede na delo, ki ga opravljam. Zaenkrat nisem prejela še nič na papirju, vendar me zanima, ali delodajalec res lahko to stori in kakšne so moje možnosti, da obdržim sedanji plačni razred?
Hvala za odgovor
Luna

[marjan]

Spoštovani !
V vašem primeru bi naj delodajalec zaposlil na to delovno mesto delavca z V. stopnjo izobrazbe, vas pa premestil na drugo zahtevnejše delovno mesto, kjer se zahteva VII. stopnja izobrazbe, seveda, če je to izvedljivo.


Po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti je sistemizacija delovnih mest splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest. V 7. členu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti je določeno, da se delovna mesta razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

Ti razredi so:

I. tarifni razred: (enostavna dela) to so delovna mesta, za katere se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.

II. tarifni razred: (manj zahtevna dela) to so delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno- ali večmesečni tečaji.

III. tarifni razred: (srednja zahtevna dela) to so delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

IV. tarifni razred: (zahtevna dela) delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela) delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela) delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba ali delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba.

VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela) delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba,

VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela) delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela) delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.
Po kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi delodajalci poznamo skupine od I. do VII/2 (46. člen). Le-te se pokrivajo s tarifnimi razredi po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti, zato naj vas to ne moti.

Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali direktor v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest.

V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev. Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah dejavnosti razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.
Delodajalec je dolžan pred sprejetjem akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.
Pravna podlaga za sistemizacijo delovnih mest je v 7. in 8. členu ZTPDR, po katerem delovno razmerje lahko sklene vsak, ki izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, in posebne pogoje, določene z zakonom in splošnim aktom. Splošni pogoji so: dopolnjena starost 15 let in splošna zdravstvena zmožnost. S splošnim aktom pa se določijo vrsta, stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti ter drugi posebni pogoji, potrebni za opravljanje del delovnega mesta.
Zakonska podlaga je poleg določb ZTPDR tudi 112. člen ZDR. Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki izpolnjuje splošne in posebne pogoje določene z zakonom in splošnim aktom (akt o sistemizaciji delovnih mest). Glede na to delovno mesto združuje vse delovne operacije, naloge, ki zahtevajo praviloma enako strokovno in delovno usposobljenost delavca.
Delavec torej lahko opravlja tudi manj zahtevna dela.
Opisi delovnih mest so potrebni za razpisovanje oz. objavljanje prostih delovnih mest in za razporejanje delavcev na delovna mesta.
Ker najdemo v 7. točki 42. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti tudi določilo, da je delodajalec dolžan pri spremembi metode za vrednotenje delovnih mest pisno seznaniti sindikate pri delodajalcu, lahko na podlagi tega rečemo, da mora opis delovnega mesta vsebovati najmanj:
- naziv delovnega mesta
- tarifni razred
- podatke, ki jih zahteva metoda za vrednotenje delovnih mest.
Vrednotenje delovnih mest pomeni ugotavljanje zahtevnosti dela na posameznem delovnem mestu in določanje razlik v zahtevnosti v denarju, lahko pa se za preračun uporabijo tudi indeksi. Podlage za ugotavljanje razlik v zahtevnosti dela so npr.:
- usposobljenost za delo
- odgovornost, ki je povezana z delom
- napori
- vplivi okolja, v katerih se delo opravlja.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Še več pravnih odgovorov na:
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan