ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Vnetje mehurja



Veliko žensk ima vsaj enkrat v življenju cistitis, ali po domače, vnetje mehurja. Kako bolečo infekcijo preprečiti in pozdraviti na naraven način?


Cistitis je vnetje sečnega mehurja, ki ga povzroči bakterija e. coli (Escherichia coli), ki iz črevesja pride v uretro in prek nje do mehurja. Pri ženskah je vnetje mehurja pogostejše, saj je uretra krajša, vhod vanjo pa je zelo blizu anusa, od koder se bakterija, normalno prisotna v črevesju sesalcev, prenese v sicer sterilno okolje uretre (urin je sterilen).

Če se v mehurju bakterije prehitro razmnožijo (preden jih odplaknemo z urinom), pride do vnetja. Gre za bolečo infekcijo, ki jo najprej začutimo kot pogosto tiščanje na vodo in pekoče uriniranje, pojavi se lahko krvavitev, bolečina v spodnjem delu trebuha, urin je lahko moten in zelo neprijetnega vonja. Če vnetja mehurja ne zdravimo, lahko prizadene tudi ledvice. Spolni odnosi povečajo možnost infekcije, ker se bakterije tako prenesejo iz uretre v mehur. V času infekcije penetracijo močno odsvetujemo.

Kako zdravimo vnetje mehurja oziroma cistitis?

Prva pomoč je voda: pijte veliko vode, vsake pol ure pol litra, včasih pomagajo tudi običajne protibolečinske in protivnetne tablete. Še boljši od vode je čaj rastline uva ursi, ki vsebuje arbutin z antibakterijskim delovanjem in ki obenem deluje kot blagi diuretik. Ursi čaj oziroma urološki čaj lahko kupite v vsaki lekarni, pijete pa ga lahko največ en teden. Če se stanje ne izboljša, obvezno poiščite zdravniško pomoč. Dober je tudi peteršiljev ali kamilični čaj.

Priporočljivi so tudi napitki z limono, kumaricami, ječmenom, ingverjem in cimetom. Mnoge ženske si ob pitju čaja pri vnetem mehurju pomagajo tudi s parno kopeljo iz hrastovega lubja. Hrastovo lubje se kupi v lekarni. Če pa nič od tega ne pomaga, se posvetujte z zdravnikom in predpisal vam bo antibiotike.

Kako vnetje mehurja preprečiti?

Nekaj nasvetov naših babic: vedno imejte tople noge in ne razkazujte trebuha in ledvic. Nosite bombažno spodnje perilo, ki ga še dodatno sperite, da ne bi na njem ostalo kaj iritirajočega pralnega sredstva. Ne nosite tangic, vsaj ne vsak dan. Ne nosite pretesnih oblačil. Ne pijte kave, pač pa veliko vode. Takoj po seksu izpraznite mehur, da odplaknete bakterije, ki bi lahko prišle v mehur. Po opravljeni potrebi se vedno brišite od spredaj nazaj. V hlačnem žepu nosite ahat, kristal, ki jača mehur. Mokre kopalke vedno takoj zamenjajte s suhimi.

Za zajtrk si pripravite mueslije s pestjo sušenih brusnic, suhe brusnice grizljajte namesto bombonov. Ko začutite, da je mehur šibak, si v mešalniku zmešajte odličen napitek iz treh žlic zamrznjenih (ali svežih) brusnic, jabolka/banane, cimeta, kajenskega popra, ingverja, malo mleka in žličke medu. Če ne prenesete okusa brusnic ali nimate časa oziroma pogojev (potovanja ipd.), jemljite tablete z izvlečkom brusnic.

Imate zakisano telo?

Obstaja tudi druga vrsta cistitisa, včasih imenovana tudi sindrom bolečega mehurja, pri katerem ne gre za bakterijsko vnetje, čeprav je pogosto diagnosticirano kot tako. Kronično vnetje mehurja je pogosto posledica zakisanosti telesa in ne bakterij. Sodobna prehrana namreč ruši ph ravnovesje našega telesa, da se prevesi z bolj alkalne na bolj kislo stran. Vnetje mehurja je ena od manj problematičnih stvari, ki jih zakisanost lahko povzroči.

Če vam klasična naravna zdravila in antibiotiki ne pomagajo in se vam vnetje mehurja pogosto ponavlja, gre lahko za to drugo vrsto cistitisa, pri kateri kisli urin »napada« stene sečnega mehurja, da se te stanjšajo. Simptomi so: kronična bolečina in draženje v mehurju, občutek zbadanja, smrdeč urin, boleči spolni odnosi, nezmožnost popolnoma izprazniti mehur, zelo pogosto uriniranje. Vse to so lahko simptomi bakterijskega vnetja mehurja, raka, bolezni ledvic, spolno prenosljivih bolezni, nevroloških motenj. Možnost teh je treba najprej izločiti. V primeru zakisanosti telesa brusnice niso najboljša ideja. Še slabša pa je kava, alkohol, vse kar vsebuje sladkor … Priporočljivo je poskusiti z izločevalno dieto.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Brusnice



Brusnice so odlična rešitev za številne zdravstvene težave, poleg tega pa imajo tudi učinek pomlajevanja.





Med brusnice prištevamo več vrst zimzelenih grmičastih rastlin rodu Oxycoccos, ki rastejo na kislih tleh hladnejšega podnebja severne poloble. V največjem obsegu se rastlina industrijsko prideluje v predelih severne Amerike in Kanade. Zaradi svoje prehrambne vrednosti in antioksidantov je vrsta zelo priljubljena v živilskopredelovalni in farmacevtski industriji.

Uporaba v kulinariki

95 % pridelka se predela v sokove, marmelade in sušene jagode. Brusnice so namreč zelo popularne v kulinariki (brusnična omaka je del severnoameriške zahvalne večerje in angleške božične večerje); dobro se podajo tudi k divjačinskim jedem. V Ameriki in Kanadi proizvajajo nam morda manj poznano brusnično vino. Ostalih 5 % gre v prodajo v obliki svežih jagod, vendar se surove in brez sladkorja po navadi ne uživajo, saj so zelo kisle in grenke.

Uporaba v medicini

Brusnice se že stoletja uporabljajo v medicini, severnoameriški Indijanci so jih prvi uporabljali za zdravljenje težav z mehurjem in ledvicami. Zgodnji evropski priseljenci so hitro ugotovili, da drobne jagode pomagajo tudi pri mnogih drugih težavah, kot so izguba apetita, želodčne težave, slabokrvnost in skorbut (zaradi pomanjkanja vitamina C). Zdravijo tudi težave z dlesnimi, želodčnimi čiri in ledvičnimi kamni.

Brusnice preprečujejo vnetje sečil

V moderni medicini so se najbolj izkazale pri preprečevanju vnetij sečil, ki jih povzročajo bakterije E. coli. Sprva so znanstveniki domnevali, da brusnice povišajo kislost urina in s tem preprečujejo rast bakterij, kasnejše študije pa so pokazale, da aktivne snovi v sadežu preprečujejo, da bi se bakterije oprijele sten sečil. Učinkovine delujejo le na patogene mikroorganizme in ne na mikroorganizme, ki so telesu koristni oz. so del naravne flore prebavil. Priporoča se redno uživanje brusničnega soka, saj je učinek na sečila posreden, t.j. učinkovine na povzročitelje ne delujejo tarčno, temveč v povezavi z drugimi snovmi.

So brusnice izvir mladosti?

Številne študije so pokazale, da imajo brusnice blagodejen učinek na pomlajevanje telesa, sadež so zaradi blagodejnega učinka poimenovali kar ‘supersadež’. Za to so predvsem zaslužni antioksidanti, ki preprečujejo poškodbe tkiva zaradi prostih radikalov, ki se sproščajo pri normalni presnovi in telesni aktivnosti. Delovale naj bi tudi ugodno na izgubo spomina in kognitivnih sposobnosti, povzročenih zaradi vnetij živčnega tkiva pri starejših. Prav tako potekajo študije, ki so že dokazale ugoden učinek brusnic na upočasnjevanje in predvsem preventivno preprečevanje Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.

Krepitev naravne odpornosti

Sveže brusnice vsebujejo veliko polifenola, fitokemikalij in omenjenih antioksidantov. Te sestavine preprečujejo infekcijske bolezni in lajšajo njihove simptome. V svežih sadežih in soku najdemo tudi veliko naravno prisotnih vitaminov, predvsem vitamina C, ki ga telo lažje absorbira, kot tovrstne umetne preparate.

Poskrbijo tudi za krvožilni sistem

Brusnice blagodejno vplivajo na ožilje, srce in kri, saj zmanjšujejo proste radikale, poškodbe DNK in nižajo nivo holesterola. Prav tako znižujejo krvni tlak in zmanjšujejo možnost poškodb celic sten ožilja. Preprečujejo poapnenje žil in s tem ne le delujejo preventivno, temveč tudi zdravijo aterosklerozo ter zmanjšujejo možnost srčnega napada.

Učinkovite v boju proti raku

Znanstveniki so opravili številne teste, kjer so preverjali, kakšen vpliv ima brusnični sok na rakave celice, predvsem na njihovo rast pri raku dojk in prostate. Opazili so, da že majhne količine ekstrakta povzročijo propadanje malignih celic.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Brusnice



Brusnice so odlična rešitev za številne zdravstvene težave, poleg tega pa imajo tudi učinek pomlajevanja.





Med brusnice prištevamo več vrst zimzelenih grmičastih rastlin rodu Oxycoccos, ki rastejo na kislih tleh hladnejšega podnebja severne poloble. V največjem obsegu se rastlina industrijsko prideluje v predelih severne Amerike in Kanade. Zaradi svoje prehrambne vrednosti in antioksidantov je vrsta zelo priljubljena v živilskopredelovalni in farmacevtski industriji.

Uporaba v kulinariki

95 % pridelka se predela v sokove, marmelade in sušene jagode. Brusnice so namreč zelo popularne v kulinariki (brusnična omaka je del severnoameriške zahvalne večerje in angleške božične večerje); dobro se podajo tudi k divjačinskim jedem. V Ameriki in Kanadi proizvajajo nam morda manj poznano brusnično vino. Ostalih 5 % gre v prodajo v obliki svežih jagod, vendar se surove in brez sladkorja po navadi ne uživajo, saj so zelo kisle in grenke.

Uporaba v medicini

Brusnice se že stoletja uporabljajo v medicini, severnoameriški Indijanci so jih prvi uporabljali za zdravljenje težav z mehurjem in ledvicami. Zgodnji evropski priseljenci so hitro ugotovili, da drobne jagode pomagajo tudi pri mnogih drugih težavah, kot so izguba apetita, želodčne težave, slabokrvnost in skorbut (zaradi pomanjkanja vitamina C). Zdravijo tudi težave z dlesnimi, želodčnimi čiri in ledvičnimi kamni.

Brusnice preprečujejo vnetje sečil

V moderni medicini so se najbolj izkazale pri preprečevanju vnetij sečil, ki jih povzročajo bakterije E. coli. Sprva so znanstveniki domnevali, da brusnice povišajo kislost urina in s tem preprečujejo rast bakterij, kasnejše študije pa so pokazale, da aktivne snovi v sadežu preprečujejo, da bi se bakterije oprijele sten sečil. Učinkovine delujejo le na patogene mikroorganizme in ne na mikroorganizme, ki so telesu koristni oz. so del naravne flore prebavil. Priporoča se redno uživanje brusničnega soka, saj je učinek na sečila posreden, t.j. učinkovine na povzročitelje ne delujejo tarčno, temveč v povezavi z drugimi snovmi.

So brusnice izvir mladosti?

Številne študije so pokazale, da imajo brusnice blagodejen učinek na pomlajevanje telesa, sadež so zaradi blagodejnega učinka poimenovali kar ‘supersadež’. Za to so predvsem zaslužni antioksidanti, ki preprečujejo poškodbe tkiva zaradi prostih radikalov, ki se sproščajo pri normalni presnovi in telesni aktivnosti. Delovale naj bi tudi ugodno na izgubo spomina in kognitivnih sposobnosti, povzročenih zaradi vnetij živčnega tkiva pri starejših. Prav tako potekajo študije, ki so že dokazale ugoden učinek brusnic na upočasnjevanje in predvsem preventivno preprečevanje Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni.

Krepitev naravne odpornosti

Sveže brusnice vsebujejo veliko polifenola, fitokemikalij in omenjenih antioksidantov. Te sestavine preprečujejo infekcijske bolezni in lajšajo njihove simptome. V svežih sadežih in soku najdemo tudi veliko naravno prisotnih vitaminov, predvsem vitamina C, ki ga telo lažje absorbira, kot tovrstne umetne preparate.

Poskrbijo tudi za krvožilni sistem

Brusnice blagodejno vplivajo na ožilje, srce in kri, saj zmanjšujejo proste radikale, poškodbe DNK in nižajo nivo holesterola. Prav tako znižujejo krvni tlak in zmanjšujejo možnost poškodb celic sten ožilja. Preprečujejo poapnenje žil in s tem ne le delujejo preventivno, temveč tudi zdravijo aterosklerozo ter zmanjšujejo možnost srčnega napada.

Učinkovite v boju proti raku

Znanstveniki so opravili številne teste, kjer so preverjali, kakšen vpliv ima brusnični sok na rakave celice, predvsem na njihovo rast pri raku dojk in prostate. Opazili so, da že majhne količine ekstrakta povzročijo propadanje malignih celic.
_________________
Lep pozdrav
Marjan