|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
DRoman
Pridružen/-a: 18.01. 2009, 17:48 Prispevkov: 1
|
Objavljeno: 18 Jan 2009 17:57 Naslov sporočila: Astma in Medrol |
|
|
Spoštovani!
Moje težave so se pričele lani, v začetku meseca avgusta, ko se je moj običajni poletni prehlad prelevil v težko obliko astme, sproženo z infekcijo dihalnih poti, kar je bilo potrjeno v začetku meseca oktobra, ko sem bil na pregledu pri specialistu pulmologu (tiff.index 45%, ki se po 4 vpihih Ventolina ni bistveno izboljšal). Takrat sem imel predpisano jemanje Medrola v odmerku 20 mg na dan - zjutraj in antibiotik Ciprobay. Po kontrolnem pregledu čez en teden se je pljučna funkcija skoraj popolnoma normalizirala, tako da sem po navodilih zdravnika pričel z zmanjševanjem odmerka Medrola (Vsake 3 dni za 4mg manjša jutranja doza). Ko sem prišel na 4 mg sem pričel z inhalacijami Flixotide 500 micgramov zjutraj in zvečer, Ventolin le po potrebi. Ob koncu novembra sem spet staknil prehlad in se je astma spet poslabšala. Takrat mi je pri ORL pregledu zdravnik predpisal jemanje Medrola in sicer 16 mg na dan za 5 dni in potem še dva dni po 4mg na dan. Na kontrolnem pregledu pri pulomlogu čez 14 dni je bila pljučna funkcija spet v redu, terapija pa enaka. Med novoletnimi prazniki se je stanje spet poslabšalo (upad pljučne funkcije spirometrično izmerjen za več kot 30%) tako, da mi je osebna zdravnica svetovala jemanje Medrola in sicer 3 dni 16 mg na dan potem vsake tri dni nižji odmerek za 4 mg. Sedaj je stanje spet normalno.
Zanima me, če je tako odmerjanje Medrola v presledku dobrega meseca dni lahko nevarno zame in ali se lahko organizem navadi na to zdravilo tako, da bi s časoma postalo neučinkovito. Ali je to obliko astme možno ozdraviti?
Kakšne izkušnje imate drugi z astmo v času prehladov in kako ublažiti simptome?
Naj navedem, da se mi pri 16 mg Medrola dihanje normalizira že po treh dneh, star pa sem 45 let. Nekaj mesecev pred tem sem bil na testiranju z metaholinom, test pa je bil negativen. Z dihanjem imam probleme le v času prehlada, drugače sem aktiven pohodnik po gorah, zdravila od oktobra jemljem redno. Prehlada se verjetno ne bo dalo preprečiti, bi pa ga verjetno omililo ležanje v postelji in topel čaj, zaenkrat pa brez Medrola verjetno, do postavitve dokočnega načrta zdravljenja, ne bo šlo. Tako mi kljub številnim negativnim stranskim učinkom zaenkrat pomaga le Medrol.
Za Vaše odgovor že vnaprej hvala. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
marjan Administrator
Pridružen/-a: 01.02. 2007, 13:13 Prispevkov: 4477 Kraj: Slovenija
|
Objavljeno: 18 Jan 2009 20:34 Naslov sporočila: Re: Astma in Medrol |
|
|
DRoman je napisal/a: | Spoštovani!
Moje težave so se pričele lani, v začetku meseca avgusta, ko se je moj običajni poletni prehlad prelevil v težko obliko astme, sproženo z infekcijo dihalnih poti, kar je bilo potrjeno v začetku meseca oktobra, ko sem bil na pregledu pri specialistu pulmologu (tiff.index 45%, ki se po 4 vpihih Ventolina ni bistveno izboljšal). Takrat sem imel predpisano jemanje Medrola v odmerku 20 mg na dan - zjutraj in antibiotik Ciprobay. Po kontrolnem pregledu čez en teden se je pljučna funkcija skoraj popolnoma normalizirala, tako da sem po navodilih zdravnika pričel z zmanjševanjem odmerka Medrola (Vsake 3 dni za 4mg manjša jutranja doza). Ko sem prišel na 4 mg sem pričel z inhalacijami Flixotide 500 micgramov zjutraj in zvečer, Ventolin le po potrebi. Ob koncu novembra sem spet staknil prehlad in se je astma spet poslabšala. Takrat mi je pri ORL pregledu zdravnik predpisal jemanje Medrola in sicer 16 mg na dan za 5 dni in potem še dva dni po 4mg na dan. Na kontrolnem pregledu pri pulomlogu čez 14 dni je bila pljučna funkcija spet v redu, terapija pa enaka. Med novoletnimi prazniki se je stanje spet poslabšalo (upad pljučne funkcije spirometrično izmerjen za več kot 30%) tako, da mi je osebna zdravnica svetovala jemanje Medrola in sicer 3 dni 16 mg na dan potem vsake tri dni nižji odmerek za 4 mg. Sedaj je stanje spet normalno.
Zanima me, če je tako odmerjanje Medrola v presledku dobrega meseca dni lahko nevarno zame in ali se lahko organizem navadi na to zdravilo tako, da bi s časoma postalo neučinkovito. Ali je to obliko astme možno ozdraviti?
Kakšne izkušnje imate drugi z astmo v času prehladov in kako ublažiti simptome?
Naj navedem, da se mi pri 16 mg Medrola dihanje normalizira že po treh dneh, star pa sem 45 let. Nekaj mesecev pred tem sem bil na testiranju z metaholinom, test pa je bil negativen. Z dihanjem imam probleme le v času prehlada, drugače sem aktiven pohodnik po gorah, zdravila od oktobra jemljem redno. Prehlada se verjetno ne bo dalo preprečiti, bi pa ga verjetno omililo ležanje v postelji in topel čaj, zaenkrat pa brez Medrola verjetno, do postavitve dokočnega načrta zdravljenja, ne bo šlo. Tako mi kljub številnim negativnim stranskim učinkom zaenkrat pomaga le Medrol.
Za Vaše odgovor že vnaprej hvala. |
Spoštovani !
Medrol je eno močnejših zdravil, zato tudi pomaga. res pa je, da ima kar nekaj stranskih učinkov na dolgoročno jemanje.
Kaj inhalacijske suspenzije (Berodual...) vam niso dali ali kaj podobnega....?
Čez nekaj časa boste lahko dozo medrola zmanjšali, to bo določil vaš zdravnik.
Ja odvisno je tudi kakšno vrsto astme imate, takšna so zdravila. Za enkrat boste morali upoštevat zdravnikova navodila.
S časoma se lahko stanje popravi, ampak se lahko tudi ponovi, če se ne boste čuvali in upoštevali zdravniških navodil.
IN ŠE MALO VEČ O ASTMI....!!!
Ástma ali nadúha je kronična bolezen dihal; stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje.
Ko alergeni ali zgolj iritatorji pridejo v stik z vnetimi bronhiji, se ti zaradi prekomerne imunske reakcije še bolj zožijo, stisnejo in s tem močno otežijo dihanje. Če sindrom napreduje, pride do astmatičnega napada. Izločanje sluzi na stenah bronhijev se močno poveča; dihanje je skoraj nemogoče.
Astma sodi med obstruktivne pljučne bolezni in je med kroničnimi pljučnimi boleznimi najpogostejša, saj prizadene 15-17 % ljudi. Zdravila za astmo ni; da se pa blažiti simptome ter ob spremembo načina življenja živeti normalno življenje.
Splošno
Po celem svetu je 300 milijonov obolelih za to kronično boleznijo. Javno zanimanje obstaja šele od nedavnega, ker sta se pogostost in tudi smrtnost v zadnjih desetletjih močno povečali. O vzrokih za nastanek si znanost ni jasna; najverjetneje gre za kombinacijo genetskih, razvojnih in okoljskih dejavnikov. Največ astme je še vedno dedno pogojene.
Za to kompleksno bolezen so značilni bronhialna hiperodzivnost (angleško bronchial hyperresponsiveness; kratica BHR), neprestana vnetja dihalnih poti in motnje teh. Bolnik sope, ima plitek vdih, občutek stisnjenosti v prsih in možno kašlja ob stiku z alergeni, mrzlim zrakom, po telovadbi ali ob intenzivnih čustvih. Zdravila, kot rečeno ni, simptome pa se blaži z zdravili (z inhalacijo ali kot tablete), predvsem pa pomaga sprememba življenjskega stila.
Simptomi
Glavni simptom je sopenje zaradi motenosti dihalnih kanalov. Lahko je prisoten tudi kašelj, z izmečkom ali brez. Simptomi se kažejo zelo neredno in jih ponavadi sprožijo alergeni oz. drugi iritatorji. V hujših primerih so simptomi močnejši ponoči in ob zbujanju. Pri starejših astmo velikokrat spremlja refluks želočne kisline.
Drugi znaki astme so sopenje, hlastanje za znakom, daljše izdihovanje kot vdihovanje, vsrkavanje tkiva med rebri in nad grodnico ter ključnicama, pretirano napihovanje prsnega koša in bronhijev (s stetoskopom se sliši kot sopenje). Med hudim napadom astme se koža obarva modro, bolnik čuti bolečino v prsnem košu, sapnik mu stisne in zato ne more dihati (kot bi te nekdo davil), nakar lahko tudi izgubi zavest. Med napadi pa nekateri bolniki tudi ne kažejo nobenih znakov.
Diagnoza
Večinoma diagnozo postavi osebni zdravnik, na osnovi tipičnih simptomov in znakov. Na testu pulmonarnih (pljučnih) sposobnosti (po telovadbi ali vdihovanju histamina oz. metaholina) rezultat hitro pade in se potem močno izboljša po vdihu bronhodilatornih zdravil.
Mnogi astmatiki imajo alergije; pozitivni alergijski testi še nadalje podpirajo diagnozo astme in lahko pomagajo pri ugotavljanju sprožilcev napada. Nadalje so zlasti pri starejših bolnikih odkriti gastoezogagealni refluks želodčne kisline in motnje imunskega sistema (npr. atopični dermatitis).
Patologija
Mehanizmi
Stanje zračnih poti pred in po astmatičnem napaduStik z sprožilnim antigenom ali senzibilizacija (povečanje občutljivosti) povečata možnost za astmatski fenotip. Po vstopu antigena v dihalne ga z encimi takoj začno razkrajati celice APC (antigen presenting cells, npr. dendritske celice). Na površje tega peptida se veže molekula PHK (poglavitni histokompatibilnostni kompleks) razreda II in počaka na obrambno T celico s specifičnim receptorjem za PHK II peptid. Po odkritju antigena in primernem kostimulacijskem signalu se celica T poočnik 0 (Th0) aktivira in se začne diferencirati. Pod vplivod interleukina (IL) 12 postane celica T pomočnik tipa 1 (Th1), po vplivom interleukina 4 pa T pomočnik tipa 2 (Th2). Th1 pomočniki v glavnem izloćajo IL2, interferon (IFN) γ in tumor-nekrozni-faktor TNF β, Th2 pa izločajo granulocite kolonija-makrofagov-stimulirajoči-faktor (GM-CSF), IL4, IL5, IL6, IL9, IL10 in IL13. Od teh IL4 ojači sintezo IgE ob pomoči antigensko stimuliranih B limfocitov (ki so površinski receptorji za antigen). Za antigen značilna protitelesa se vežejo na receptor FCεRI stebrnih (mast) in dendritičnih celic v epitelu dihalnega tkiva.
Zaporedna okužba celic v epitelu dihalnega tkiva z istim antigenom začne fazo akutne reakcije. Stebrne celice se degranulirajo, kar povzroči izločanje vazoaktivnih mediatorjev (histamin), poveča sintezo prostaglandinov in levkotrienov, ter poveča transkripcijo citokinov. Bronhialna sluz se namnoži mišičnega krčenja in kemostatičnih vpliv drugih imunskih celic.
Pozno fazo zaznamuje množica vnetih in imunskih celic v naslednjih urah. Te celice, zlasti eosinofili, izločajo serije citokinov, leukotrienov in polipeptidov, kar vse povzroči hiperodzivnost, izloćanju sluzi, omeritev delovanja bronhijev in podaljša vnetje.
Napad ima sledeče posledice:
-vdor limfocitov v bronhialno sluz zaradi omejene dihalne poti
-otečena bronhialna sluz
-odebeljevanje mehke bronhialne mišice
-povečano število eosinifilnih granolocitov
-zamaške s sluzi
in seveda motnje dihalne poti
Patogeneza (pojav in razvoj bolezni)
Glavni problem je imunska reakcija: mladi otroci v začetnih stanjih astme imajo prepogosto vnetja v dihalnih poteh (bronhitis ..)
Epidemiološko gledano je astme po svetu vedno več; bolj pogosta je v bogatih deželah, in znotraj teh v bogatejših družbenih slojih
Ena teorija pravi, da astmo povzročajo dobre higienske razmere: če dojenček kmalu po rojstvu pride v stik z bakterijami, se takoj aktivirajo limfociti Th1 (imunska obramba proti bakterijskim okužbam). Če bakterij ni dovolj (bogate hiše so čiste hiše), se lahko razvijejo astma ali druge alergije. Ta tako imenovana »higienska hipoteza« bi lahko razložila porast astme v bogatejših predelih sveta.
Druga, podobna teorija opisuje vpliv dela imunskega sistema, ki skrbi za obrambo pred zajedavci (npr. črevesnimi). Celice Th2 in eozinofilne celice, ki človeka ščitijo pred zajedavci, so hkrati odgovorne za alergijske reakcije. V zahodnem svetu je takih zajedavcev malo, zato naj bi bil imunski odziv na alergene toliko močnejši.
Tretja teorija krivi za širjenje astme vse večje onesnaženje zraka. Za določene industrijske kemikalije je sicer dokazano, da lahko povzročijo akutne napade astme, ni pa dokazano, da bi bile vzrok za njen razvoj. Hkrati je v zahodni Evropi koncentracija večine onesnaževalcev zraka pomembno padla, medtem ko se razširjenost astme povečuje.
Značilni sprožilci astme so:
-vdihnjeni alergeni (hišna prašna mušica, žuželke, spore teh živali in kožne celice domačih živali)
-mrzel zrak
-
-okužbe dihal
-čustveni stres
-aspirin in podobna zdravila
-hiperventilacija - pomeni krčevito dihanje, ponavadi s prsnim košem in skozi usta
-Zdravljenje
Simptomatično zdravljenje (ob napadih)
Inhalator
Ob lažjih simptomih (sopenje in zadihanost) pomaga vdihovanje kortikosteroidov ali bronhodilatorjev, ki sproščajo gladke mišice v stenah dihalnih poti (bronhijev). Pri hujših napadih je potrebno z inhaliranjem, oralno ali intravenozno vzeti steroide, ki zavrejo vnetja in zmanjšajo oteklost zunanjih sten dihalnih poti.
-bronhodilatorji (po navadi z inhaliranjem)
-kratkotrajni izbirni antagonisti za beta2-adrenoreceptor (terbutalin, včasih albuterol (salbutamol))
-antimurkariniki (včasih ipraptropium, oxitropium)
-starejša zdravila z manj izbirnim učinkom na adrenoreceptorje (epinoferin z inhaliranjem ali kot tablete, oba sta na voljo brez recepta v ZDA pod imenom Primatene)
-Sistemski steroidi (ex. prednizon, prednizolon, deksametazon)
-Kisik, ker ga po ekstremnih napadih astme v telesu primanjkuje
-Če astmo spremlja refluks želočne kisline (GERD), je treba zdraviti tudi tega, sicer bo ponovno povzročil vnetja bronhijev
-Antihistaminiki za zdravljenje spremljajočih alergij
-Med bronhodilatorje spadajo kortikosteroidna protivnetna zdravila.So hormonska zdravila in lahko privedejo do osteopenije.
Preprečevanje
Identificirati je treba sprožilce - npr. domače živali ali aspirin, in omejiti njihov vpliv. Bolnikom s pogostimi simptomi se priporoča redno jemanje preventivnih zdravil. Nabolj učinkovita od teh so steroidi za inhaliranje.
kortikosteroidi (flutikazon, budezonid, beklometazon, mometazon)
dolgodelujoči antagonisti na beta2-adrenoreceptorjih (npr. salmeterol, formoterol)
Levkotrien spreminjevalec (montelukast, zafirlukast)
Stabilizatorji mastocitov
Nemedicinski preventivni ukrepi:
Redna
Vegetarijanska prehrana
Izogibanje hiperventilaciji - to pomeni sproščeno dihanje s trebušno prepono, skozi nos, podnevi in ponoči
.. _________________ Lep pozdrav
Marjan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
|