ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Lahko delodajalec enostransko odreja letni dopust?



GREGOR CERAR, sekretar OO ZSSS Podravja

Letni dopust je temeljna socialna pravica, ki odraža pravico posameznika do poštenih in ugodnih delovnih razmer. Osnovni namen letnega dopust je, da delavec ne opravlja delovnih obveznosti in ta čas nameni počitku, rekreaciji in ga izrabi v skladu z njegovimi potrebami, zmožnostmi in potrebami njegove družine. Nikakor pa ni sprejemljivo, da se delavcem vsiljuje koriščenje letnega dopusta enostransko, saj ZDR jasno določa, da mora delodajalec upoštevati enakovredno potrebe delovnega procesa, kot tudi možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti. Ko gre očitno samo za upoštevanje interesa delodajalca, je to izrazito v nasprotju z veljavno zakonodajo. Če delodajalec kadarkoli odredi v kakršnikoli obliki, bodisi ustno bodisi pisno, ali zahteva od delavca izrabo dopusta (ali mu ga celo "piše") mimo vnaprej dogovorjenega časa, lahko govorimo o zlorabi te pravice. Enostransko odrejanje izrabe letnega dopusta pomeni kršitev 165. člena ZDR, ki pa je kot prekršek sankcionirano.



Prav tako je za odrejanje kolektivnega dopusta v času pomanjkanja dela, kar je trenutno aktualna težava, potrebno soglasje sveta delavcev. Kolektivni dopust je sicer lahko načrtovan samo z letnim delovnim koledarjem.



Če je dela manj ali več, zakon v 147. členu ZDR predvideva prerazporejanje delovnega časa. Razporejanje delovnega časa predstavlja način organiziranja delovnega procesa. Iz 29. člena in prvega odstavka 147. ZDR izhaja, da je določilo o razporeditvi in pogojih za začasno prerazporeditev delovnega časa obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. Z razporejanjem delovnega časa se posega v delavčeve pravice v zvezi z delovnim časom, odmori, počitki, ter tudi varnostjo in zdravjem pri delu in nenazadnje vpliva na usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Zato ima delodajalec obveznost, da pred začetkom koledarskega in poslovnega leta določi razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikat. V letnem razporedu se praviloma konkretno določijo vsaj število delovnih dni v tednu za delavce ter vrsta in oblika delovnega časa (različno po dejavnostih). Letna razporeditev delovnega časa mora biti takšna, da delavcem zagotavlja polni delovni čas. (Skupna delovna doba v koledarskem letu ne sme presegati 12 mesecev)


Zakon določa, da se delovni čas lahko razporeja enakomerno ali neenakomerno. Enakomerno razporejen polni delovni čas ne more biti razporejen na manj kot štiri dni v tednu. Kljub temu, da je letni razpored delovnega časa lahko v naprej določen, lahko nastanejo situacije, ko je treba delovni čas razporediti drugače. Pri trajanju takšnih situacij oziroma pri njihovih razlogih, se lahko torej delovni čas neenakomerno razporedi. Zakon ne konkretizira teh razlogov, zato so praviloma stvar ureditve v kolektivnih pogodbah.



Praviloma se delovni čas neenakomerno razporedi zaradi tehničnih ali organizacijskih razlogov, kar v praksi pomeni, da je v nekaterih časovnih obdobjih daljši od polnega, v drugih pa krajši. Vendar tudi pri tem ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Pri neenakomerno razporejenem delovnem času on njegovi začasni prerazporeditvi morajo biti delavcem prav tako zagotovljene določene omejitve glede največje dnevne in tedenske delovne obremenitve.



Prav tako je zaradi nepredvidenih potreb delovnega procesa delovni čas mogoče začasno prerazporediti. To za delavce pomeni, da se morajo temu ustrezno prilagoditi. Delodajalec je dolžan pisno obvestiti delavce o predvidenem trajanju začasne prerazporeditve najmanj dan prej. Sprememba sedaj četrtega odstavka tega člena je bila sprejeta glede na opozorila iz prakse, saj je bilo v nekaterih dejavnostih težko slediti predpisanim rokom za obveščanje delavcev o začasni prerazporeditvi delovnega časa.



Za kršitve pravic, ki jih imajo delavci, kriza nikakor ne more biti opravičilo. Tudi v takem času je treba spoštovati in dosledno upoštevati zakonodajo.



Vprašanja v zvezi z delovnopravno zakonodajo lahko pošljete na naslov ČZP Večer Svetozarevska 14 (za Zaposlovanje) Maribor, ali na elektronski naslov: zaposlovanje @vecer.com.
_________________
Lep pozdrav
Marjan