ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Fobije


Fobija je pretiran občutek strahu ali tesnobnosti.


Fobija je pretiran občutek strahu ali tesnobnosti.
Oseba s fobijo se skuša na vsak način izogniti objektu ali okoliščini, ki ji vzbuja strah, kar jo ovira v vsakdanjem življenju.
Fobije se pojavljajo pri vsakem dvajsetem človeku.
Večinoma izvirajo iz zgodnjega otroštva, težave pa se običajno pojavijo v poznem otroštvu, puberteti ali zgodnji odrasli dobi.
Izpostavitev objektu ali okoliščini, ki bolniku povzroča strah, sproži panično reakcijo s hromečo tesnobnostjo, potenjem in pospešenim srčnim utripom.
Bolnik se zaveda, da je silni strah, ki ga preveva, nerazumen.
Čuti pa tudi nezadržno potrebo, da bi se temu, česar se boji, izognil, kar ga sčasoma začne omejevati pri vsakodnevnih dejavnostih.

ENOSTAVNE FOBIJE

Fobije, pri katerih strah sproži neki objekt ali okoliščina, na primer strah pred pajki, višino ali potovanjem z letalom, imenujemo nezapletene. Mednje sodita denimo klavstrofobija, strah pred zaprtimi prostori, in strah pred krvjo.

KOMPLEKSNE FOBIJE

Kompleksne fobije so bolj zapletene, saj lahko bolniku vzbudi strah več različnih objektov ali okoliščin. Značilen primer je agorafobija, pri kateri bolnika prevzame strah, če se znajde sam na odprtem prostoru ali če se znajde na javnem mestu brez izhoda na varno. Tudi socialne fobije, na primer pretirana sramežljivost, sodijo med kompleksne fobije.

KAJ JIH POVZROČA?

Vzroka fobije pogosto ne moremo določiti. Nezapleteno fobijo lahko včasih povežemo z izkušnjo iz otroštva. Opažamo družinsko nagnjenost, vendar to pripisujemo predvsem
prenosu posameznih vedenjskih vzorcev s starejšega družinskega člana na otroke. Kompleksne fobije se včasih pojavijo po nepojasnjenem paničnem napadu. Nekateri si zapomnijo, da je neka stresna okoliščina sprožila njihov strah, zaradi česar se ta v podobnih okoliščinah ponovi.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Izpostavitev okoliščinam, ki sprožijo fobični odziv, ali celo zgolj razmišljanje o njih povzročita hudo tesnobnost, ki jo spremljajo:

• vrtoglavica ali omotica,
• palpitacije (občutek hitrega srčnega utripa),
• potenje, tresavica in slabost,
• kratka sapa.

Vsem fobijam je skupno nenehno izogibanje povzročiteljem strahu, zaradi česar prizadeta oseba ostaja doma in postane depresivna. Včasih skušajo fobične osebe strah olajšati s pretiranim pitjem alkohola ali uživanjem mamil.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Fobije – življenje s strahom

Kaj imajo skupnega Barbra Streisand, Abraham Lincoln, Nikola Tesla in Oprah Winfrey?
Vsi so v svojem življenju trpeli in trpijo zaradi anksioznih in fobičnih motenj. Fobije so del naše družbe in z njimi se spopada več žensk kot moških. Razmerje je približno 3:1.


Fobije in življenje s strahom

Beseda 'fobija' izhaja iz grške besede 'fobos', ki pomeni bežanje, paniko, strah in so najpogostejše čustveno psihološke motnje. Običajno se oseba tudi sama zaveda, da je njen strah nelogičen in neutemeljen, vendar ga ne more premagati. Verjetno ni človeka, ki ne bi poznal strahu. Vsak od nas občuti določeno mero treme pred izpitom ali drugim pomembnim dogodkom. Nekateri ob bolj ali manj nevarni situaciji občutijo neko stopnjo strahu, od 'prestrašenosti' pa do prave panične reakcije. Fobija je le maska, ki prikriva globlje nezavedne konflikte, ki jih nosimo v sebi.




Za fobije je značilno nesorazmerje med strahom in objektom ali položajem, ki se ga oseba boji.
Specifične fobije


Strah pred nekaterimi živalmi lahko izzove paničen napad. Človek občuti neznansko tesnobo in običajno ne pride do zraka. Najbolj znani sta agorafobija, strah pred odprtimi prostori (npr. gneča, javni prostori, gledališča, nakupovalni centri) in klavstrofobija, strah pred zaprtimi prostori. Objektov strahu je lahko zelo veliko. V grobem lahko fobije razdelimo na tri skupine. Strah pred živalmi (npr. pajki, kačami, ptiči, psi), pred naravnimi pojavi (npr. temo, gromom, nevihto, vetrom) in pred različnimi situacijami (npr. pred višino, zaprtim prostorom, različnimi medicinskimi posegi ...) Poznane so tudi fobije na ogenj, vodo, strah pred boleznimi in smrtjo. Vsem fobijam je skupno to, da se razvijejo postopoma in vplivajo na sposobnost posameznikovega delovanja. Negativno delujejo na kontakt z ljudmi in zmanjšujejo življenjsko radost. Fobični ljudje so zaradi okoliščin mnogokrat nesamozavestni, sumnjičavi do okolice in zaprti vase.


Mnogo ljudi se spopada s strahom pred grmenjem in temo.

Socialna fobija

Socialna fobija je pretiran bolezenski strah pred drugimi ljudmi, še posebej, ko je bolnik v centru pozornosti. Določena stopnja treme je seveda povsem normalna. Socialna fobija pa bolnika močno ovira. Najpogostejši je pretiran strah pred javnim nastopanjem, lahko pa se stopnjuje do strahu pred prehranjevanjem, pisanjem ali prisotnostjo drugih ljudi, kot npr. pri podpisovanju čeka. Napake v takem položaju se bolnikom zdijo katastrofalne, počutijo se nesposobni obvladovanja socialnih situacij, zato se jim izogibajo in se izolirajo od drugih ljudi. Na delovnem mestu, ki zahteva stike z ljudmi, so neuspešni in nesamozavestni.

Anksioznost in fobije

Anksioznost je čustveni in vedenjski odgovor na grozečo nevarnost. Tako kot kašelj odstranjuje tujke iz dihalnih poti, kot diareja čisti prebavni trakt, tako anksioznost pomaga ubežati trenutni nevarnosti in se izogniti prihodnji. Prav zaradi tega je razlika med anksioznostjo in fobijami zelo majhna. Pri obeh gre za tesnobnost. Kljub temu da se anksiozni bolniki zavedajo nesmiselnosti svojih strahov, se jih ne morejo znebiti. Za zdravljenje so potrebna različna zdravila, pogosto v kombinaciji s psihoterapijo, lahko pa pomaga sama psihoterapija. Izbira načina zdravljenja je odvisna od vrste anksiozne motnje in velja enako za zdravljenje fobij.


Anksiozni bolniki se ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje.
_________________
Lep pozdrav
Marjan