ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Dedovanje: Premoženje po smrti

Prehod premoženja umrlega na druge osebe je v veliki meri prepuščen volji zapustnika, seveda v okvirih zakona. Zakon o dedovanju (ZD) pozna dva pravna naslova dedovanja, oporoko in zakon. S. BAJEC


Oporoka.
Če obstaja veljavna oporoka, se deduje po njej. Oporoka je enostranska, preklicna oblična izjava volje, s katero zapustnik za primer smrti razpolaga s svojim premoženjem. Sposobnost napraviti oporoko ima vsakdo z dopolnjenim 15 letom starosti, ki je sposoben razsojanja. Bistveno je, da gre za pravo in resnično voljo zapustnika napraviti oporoko.
Zakon o dedovanju (ZD) pozna več oblik oporok, in sicer od najpreprostejš e lastnoročne oporoke, ki jo mora zapustnik v celoti napisati z roko in jo podpisati, oporoke pred dvema polnoletnima pričama, sodne oziroma notarske oporoke do ustne oporoke, ki jo je mogoče uveljavljati le v izrednih razmerah in neha veljati 30 dni po prenehanju izrednih okoliščin. V oporoki oporočitelj določi enega ali več dedičev, ki mora za uvedbo dedovanja preživeti zapustnika, ne sme biti dedno nevreden ali razdedinjen, prav tako se ne sme odpovedati dediščini.
Oporočni dedič je lahko kdorkoli - sorodnik, prijatelj ali kar nekdo. Pravilno sestavljena oporoka ne pomeni nujno tudi stroška. Lahko jo sestavimo sami, brez prič in odvetnikov, predvsem pa brezplačno. Seveda govorimo o lastnoročni oporoki. Pomembno je, da pri sestavi ne pozabimo na jasno navedbo, da gre za oporoko, s tem priskrbimo prepoznavnost dokumenta.
Druga pomembna sestavina je navedba pisca in dedičev z imeni in priimki ter naslovi prebivališč. Npr.: moja hči Marija, rojena 1.2.1965, stanujoča..., kateri zapuščam... Največ previdnosti in pozornosti je treba nameniti zapuščini, ki je v oporokah nemalokrat premalo opisana, kar lahko kasneje privede do sporov in posledičnih neskončno dolgih obravnav na sodišču.
Npr. stanovanje na Titovi cesti v Mariboru, v izmeri 78 m2, ali parcela na “naslovu” v izmeri 5.000 m2, št.: 35168. Pri nepremič ninah je priporočljivo navesti podatke iz zemljiške knjige. Napaka, ki se lahko hitro pojavi, je, da se pri lastnoroč ni oporoki ne smemo poslužiti tiskalnika, saj takrat ne gre več za lastnoroč no oporoko, temveč pisno s pričami. Na koncu oporoke je obvezen podpis zapustnika. Priporočljiva sta še datum in kraj nastanka oporoke. Datum sicer ni obvezna sestavina, vendar se lahko pojavi problem v primeru, ko jo kasneje želite spremeniti, takrat velja tista, ki je spisana zadnja. V kolikor se sestavi nova oporoka brez preklica prejšnje, ostane v veljavi prva, vendar samo, če ni v nasprotju z določili nove. Oporoko je moč kadarkoli preklicati. Načeloma zapustnik z vsem svojim premoženjem razpolaga po svoji volji. Omejitev oporočnega razpolaganja predstavljajo nujni dediči (pokojnikovi potomci, starši in zakonec), ki imajo pravico do nujnega deleža. Relativni nujni dediči so pod pogojem, da nimajo potrebnih sredstev za življenje in so trajno nezmožni za delo, pokojnikovi stari starši, bratje in sestre. V oporoki lahko zapustnik nujne dediče tudi razdedini, delno ali v celoti. Vzroki so lahko različni, npr. če je dedič zoper zapustnika naklepoma zagrešil kaznivo dejanje, ali če se je npr. vdal brezdelju in nepoštenemu življenju ipd. Določiti je mogoče tudi volila, ki so dolžnosti, ki jih ima dedič, da iz podedovanega premoženja da kakšno stvar določeni osebi - volilojemniku, ta pa za dolgove zapustnika ne odgovarja.

Dedovanje po zakonu.
Če ni oporoke oziroma je ta neveljavna, dedovanje določa zakon, ki opredeljuje krog zakonitih dedičev, ki so k dedovaju poklicani na podlagi sorodstvene vezi oziroma zakonske zveze (tudi izvenzakonska skupnost).

Govorimo o parentelnolinearnem sistemu. Potencialni dediči so razdeljeni v 3 parentele - dedne rede, pri čemer med posameznimi parentelami velja izključnost.
Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.
Linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izvira iz skupnega prednika. Značilnost tega sistema je tudi vstopna oz. reprezentacijska pravica, na podlagi katere dedujejo potomci pripadnika določene linije, če le-ta ne deduje ali če kot dedič odpade (umre, je dedno nevreden).

V prvem dednem redu dedujejo potomci (tudi adoptivni) in zakonec po enakih deležih, če teh ni, ali se potomci dedovanju odpovedo, nastopi II. dedni red s pokojnikovimi starši in zakoncem, med katerimi se dediščina razpolovi, šele če ni predstavnikov I. in II. dednega reda ali se ti dedovanju odpovedo, nastopi III. red s starimi starši pokojnega, kjer polovico dedujejo po materini, drugo polovico pa očetovi strani.

Davčni vidik.
Zakon o davkih občanov določa, da je zavezanec za davek na dediščino fizična oseba, ki v Sloveniji podeduje premoženje, kakor tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Odmeri se glede na progresivno lestvico.
Davka na dediščine ne plača dedič prvega dednega reda in dedič kateregakoli dednega reda, ki podeduje stanovanje, če nima drugega stanovanja in je ob smrti zapustnika živel z njim v skupnem gospodinjstvu.
Stopnje davka na dediščino so različne. Za II. dedni red od 5% do 14% davka od vrednosti dediščine, III. dedni red od8 % do 17%, vsi drugi 11% do 30%. S 1. januarjem bo stopil v veljavo nov ZDDD, ki pa ne bo prinesel posebnih novosti.

Zapuščinski postopek. Po smrti zapustnika matičar, pristojen za vpis smrti v matično knjigo umrlih, v 30 dneh od vpisa zapuščinskemu sodišču pošlje smrtovnico, na podlagi katere se vodi zapuščinski postopek. To vodi postopek po uradni dolžnosti, vendar zapušč insko obravnavo opravi le, ko so v zapuščini tudi nepremičnine. Popis in cenitev zapuščine nista obvezni dejanji in se opravita le na zahtevo: skrbnika, dedičev in volilojemnikov.
Pri postopku z oporoko se oporoka sodišču pošlje skupaj s smrtovnico. Sodišče oporoko odpre in razglasi. Na podlagi predloženih dejstev na narok povabi vse prizadete osebe, jih obvesti o morebitnem obstoju oporoke in povabi, da predložijo še katero obstoječ o. Obravnava vsa vprašanja v zvezi z zapuščino in zlasti pravico do nje. Dedič z dedno izjavo sprejme dediščino ali se dediščini odpove. Ko zapuščinsko sodišče ugotovi, da nadaljnje obravnavanje ni več potrebno, zapuščinsko obravnavo sklene in sprejme končno odločitev - sklep o dedovanju, sklep o volilu, ali v primeru, ko ni dedičev, sklep o izročitvi zapuščine državi. V primerih pozneje najdenega premoženja, oporoke ali novega dedič a sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč v prvem primeru razdeli to premoženje s sklepom na podlagi prejšnjega, v drugih dveh primerih pa prizadete napoti na pravdo.


Dednopravne pogodbe.
Po ZD so dednopravne pogodbe neveljavne. Na voljo je nekaj zanimivih izjem. Pri sporazumu o odpovedi neuvedenemu dedovanju sta stranki sporazuma lahko le prednik in njegov potomec, pri čemer bližina sorodstva ni relevantna, prav tako ne, ali bi potomec v času podpisa sporazuma lahko bil poklican k dedovanju po predniku. Sporazum zadeva dediščino, ki bi jo pridobil po zakonu, kakor tudi v okviru nujnega dedovanja.

Izročilna pogodba po 546. členu obligacijskega zakonika (OZ), po kateri je prednik v času življenja upravičen s pogodbo izroč iti svoje premoženje, ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe, svojim otrokom, posvojencem in ostalim potomcem.
Tako izročeno premoženje ne spada v zapuščino zapustnika in se ne upošteva pri ugotavljanju obračunske vrednosti zapuščine. Prejemniki iz te pogodbe ne odgovarjajo za dolgove izročitelja po njegovi smrti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je po 557. členu OZ. V njej se preživljalec zaveže, da bo do smrti preživljal sopogodbenika ali koga drugega (preživljalca), drugi pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali njegov del, katerega prenos je odložen do njegove smrti. Če ni dogovorjeno drugač e, preživljalec ne odgovarja za dolgove, ki izvirajo iz tega premoženja.
Darilna pogodba za primer smrti po 545. členu OZ. predstavlja možnost za ureditev premoženjskopravnih razmerij med živimi, tako da ostane pogodbenik lastnik premoženja do svoje smrti. V pogodbi o preužitku (564. člen OZ) se preužitkar zaveže, da bo na prevzemnika prenesel lastninsko pravico na določenem delu svojega premoženja. Kot protidajatev pa bo prevzemnik do preužitkarjeve smrti le-temu nudil določene dajatve oz. storitve.




Družinsko drevo I. Dedni red: zakonec ali izvenzakonski partner, otroci, posvojenci, vnuki, pravnuki

II. Dedni red:starši, zakonec (če ni otrok), bratje, sestre, nečaki/nje, pranečaki/nje

III.Dedni red:dedi, babice, strici, tete, bratranci, sestrične, vnuki strica/ tete

Dediči so razdeljeni v 3 dedne rede, pri čemer med posameznimi parentelami velja načelo izključnost.

Še več pravnih odgovorov na:
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan