ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Kako poteka dedovanje, ko ni oporoke

Ste se kdaj vprašali, kako bo potekalo dedovanje v Vašem primeru?

V primeru, da obstaja oporoka, se zapustnikovo premoženje razdeli po njegovi volji, oziroma tako, kot je opredeljeno v oporoki.

V primeru da zapustnik ne napiše oporoke, oziroma, da dediči oporoke ne najdejo, pa se njegovo premoženje razdeli med njegove dediče, kot to veleva zakon.


Ker pa zakonito dedovanje pogosto pomeni tudi velika nesoglasja med dediči, je pametno, da ste seznanjeni, kako točno bo dedovanje potekalo v Vašem primeru, še preden do dedovanja dejansko pride. Spodnji članek opisuje, kako poteka dedovanje, ko ni oporoke. V njem boste dobili informacije, na podlagi katerih boste lahko enostavno sklepali, kako bo potekalo dedovanje v Vašem primeru.


Zakonito dedovanje

Pravila dedovanja ureja Zakon o dedovanju. Deduje se po določenih dednih redih, glede na bližino razmerja z zapustnikom.

Najpomembnejši razmerji za dedovanje sta sorodstvo in zakonska zveza. Pri tem morate vedeti, da...

ima prava posvojitev glede dedovanja enako veljavo kot naravno sorodstvo,
je zunajzakonska zveza izenačena z zakonsko zvezo.


Kdo deduje če ni oporoke in kako?
Pri zakonitem dedovanju se deduje po dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

Torej imajo dediči prvega dednega reda prednost pred dediči iz kasnejših dednih redov. Pri nas imamo tri dedne rede.

Če bi želeli, da bi dedovanje potekalo drugače, kot zapoveduje zakon, morate izdelati oporoko. Zelo preprosto jo boste izdelali preko e-obrazca: oporoka.


Prvi dedni red

Dedujejo:
zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci,
zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner.

Deleži:
deduje se po enakih delih.


Primera:

klikni za povečavo na sliko..!


Če zapustnik ne zapusti potomcev, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak dedovanje preide v drugi dedni red.



Drugi dedni red

V tem dednem redu se deduje, kadar zapustnik ni zapustil potomcev.

Dedujejo:
zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre),
zakonec oz. zunajzakonski partner.

Deleži:
starši, posvojitelj in njihovi potomci dedujejo 1/2 premoženja, po enakih delih,
zakonec oz. zunajzakonski partner deduje 1/2 premoženja.



Tretji dedni red

V tem dednem redu se deduje, ko zapustnik ni zapustil ne potomcev, ne staršev (in tudi ti niso zapustili nobenega potomca) in ne zakonca.

Dedujejo:
Zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

Deleži:
1/2 zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.


NAJPOMEMBNEJŠE INFORMACIJE O DEDOVANJU

V priročniku Najpomembnejše informacije o dedovanju boste spoznali potek dedovanja, ter našli tudi nekaj preprostih primerov kako se določa deleže in dediče pri dedovanju.

Tako boste lahko tudi povsem preprosto ugotovili, kako bo dedovanje potekalo v Vaši konkretni situaciji.



Dedovanje

V priročniku

Najpomembnejše informacije o dedovanju boste izvedeli...

-kaj je bistvo dedovanja,
-katere načine dedovanja poznamo (zakonito in oporočno dedovanje),
-katere so bistvene razlike med oporočnim in zakonitim dedovanjem,
-kaj so značilnosti obema vrstama dedovanja,
-kdaj učinki dedovanja sploh nastanejo.

Še več pravnih odgovorov:
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

1. Hitri pregled


Kaj je dedovanje?Dedovanje pomeni prehod premoženja od ene osebe na drugo. Oseba, katere premoženje se prenaša, je zapustnik,
oseba, ki pridobi premoženje, je dedič ali volilojemnik – odvisno za kakšen prenos gre.

Kdaj pride do dedovanja?

Do dedovanja pride v trenutku smrti zapustnika. Premoženje, ki je njegovo ob smrti, avtomatično preide na njegove
dediče.

Kdo je lahko zapustnik?

Zapustnik je lahko vsaka fizična oseba, ki ima v trenutku smrti premoženje. Pravna oseba ne more biti zapustnik.

Kdo lahko deduje?

Deduje lahko vsak, ki je živ v trenutku zapustnikove smrti. To pomeni, da mora preživeti zapustnika. Izjemoma lahko
deduje že spočet a še ne rojen otrok, vendar pod pogojem, da se rodi živ. Pravne osebe, ki obstajajo ob zapustnikovi
smrti, lahko dedujejo, vendar le na podlagi oporoke. Premoženje lahko deduje ena ali več oseb.

Kaj se deduje?

Deduje se premoženje, ki ga zapustnik ima ob svoji smrti (zapuščina). Na dediče se prenašajo tako pravice kot tudi
obveznosti, ki jih je v skladu z zakonodajo mogoče dedovati. Ni mogoče dedovati pravic iz družinskega prava (npr.
roditeljska pravica), osebnostnih pravic in pravic iz socialnega varstva (npr. pravica do starševskega dodatka).
POZOR! Zakon določa, da se določeni deli zapustnikovega premoženja lahko izločijo, tako da niso predmet dedovanja.

Kaj se lahko izloči?

1) Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli z zapustnikom in mu s svojim delom,
zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega
premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega
premoženja. Njihov prispevek tako ni predmet dedovanja, ampak pripade njim.

Primer: Nekdo, ki je vlagal v zapustnikovo hišo, jo prenovil, naredil prizidek ipd., ima pravico zahtevati, da se
iz zapuščine izloči vrednost njegovega vložka v hišo. Ta vrednost tako ne pripade dedičem zapustnika ampak
osebi, ki je zahtevala izločitev.

2) Predmet dedovanja tudi niso zapustnikovi gospodinjski predmeti manjše vrednosti. Ti pripadejo preživelemu
zakoncu, zapustnikovim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem, ki so živeli z zapustnikom v istem
gospodinjstvu. Pohištvo, gospodinjski stroji, hišna oprema, posteljnina in podobno, ki niso večje vrednosti, se
ne dedujejo, ampak postanejo last navedenih oseb.

3) V primeru, ko je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ne pride do dedovanja tistega
dela njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči. Premoženje zapustnika, ki je za časa življenja
užival tako pomoč, se zmanjša za vrednost prejete pomoči. Ta del postane lastnina Republike Slovenije oziroma
občine. Država se temu delu premoženja lahko odpove, če so zapustnikovi dediči, njegov zakonec ali njegovi
otroci v tako slabem položaju, da sami potrebujejo pomoč.

Kako se lahko deduje?

Deduje se lahko na podlagi zakona ali po oporoki. To sta edina veljavna načina dedovanja pri nas.


OPOROČNO DEDOVANJE

Dedovanje po oporoki nastopi le v primeru, ko zapustnik napravi oporoko. Oporoka je enostranska izjava volje
zapustnika, za katero ni potrebno soglasja osebe, ki ji je v oporoki kaj naklonjeno. Njena značilnost je, da jo
oporočitelj lahko kadarkoli delno ali v celoti prekliče in napravi novo.
Oporočno dedovanje ima prednost pred zakonitim. Dediči, določeni v oporoki, tako dedujejo pred zakonitimi
dediči oziroma zakonite dediče izključujejo od dedovanja (razen v primeru nujnega dedovanja).

Kdo je lahko oporočitelj?

Oporoko lahko napravi vsak, ki je dopolnil 15 let in ki je sposoben razumeti pomen in posledice oporoke. Ta
sposobnost se ugotavlja za vsak konkreten primer posebej. Pravna oseba ne more biti oporočitelj.


Kako napraviti oporoko?

Oporoko je mogoče sestaviti na različne načine in v različnih oblikah. Poznamo lastnoročno oporoko, pisno oporoko
pred pričami, sodno, notarsko, mednarodno oporoko, …
Zakon za vsako obliko natančno določa, kako mora biti napravljena in kakšni so pogoji za njeno veljavnost.

Več: Hitri pravni e-priročnik: Kako sestaviti oporoko (kliknite tu)

Oporoka
Oporočitelj z oporoko določi, kako bo njegovo premoženje po smrti razdeljeno in med katere osebe. S tem prepreči,
da bi nastopilo zakonito dedovanje, to je dedovanje po pravilih, ki jih določa zakon.

Kdaj pride do zakonitega dedovanja?
• oporoke ni,
• oporoka je neveljavna,
• oporočni dedič se odpove dedovanju,
• oporočni dedič je dedno nevreden,
• oporočni dedič umre pred zapustnikom,
• v oporoki ni mogoče ugotoviti, kdo je dedič.

Oporočitelj lahko prepreči zakonito dedovanje tako, da v oporoko določi nadomestnega dediča, ki bo dedoval, če
prvotni dedič ne bi dedoval (ker se odpove dedovanju, je dedno nevreden, umre pred zapustnikom).


ZAKONITO DEDOVANJE

Pravila dedovanja ureja Zakon o dedovanju. Deduje se po določenih dednih redih, glede na bližino razmerja z
zapustnikom. Najpomembnejši razmerji za dedovanje sta sorodstvo in zakonska zveza.
POZOR! Prava posvojitev ima glede dedovanja enako veljavo kot naravno sorodstvo. Zunajzakonska zveza je izenačena
z zakonsko zvezo. Pravica do dedovanja obstaja torej tudi pri zunajzakonski zvezi.


Kdo lahko deduje?

Pri zakonitem dedovanju se deduje po dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja
osebe bolj oddaljenega dednega reda. Torej imajo dediči prvega dednega reda prednost pred dediči iz kasnejših
dednih redov. Pri nas imamo tri dedne rede.


NUJNO DEDOVANJE

Oporoka je dejanje oporočitelja, s katerim sam določi usodo svojega premoženja po smrti. Vendar je ta njegova
pravica delno omejena z institutom nujnega dedovanja. Kaj to pomeni?
Zakon določa, da morajo določene osebe, tudi če jim oporočitelj v oporoki ne nameni ničesar, kljub temu dedovati
določen del njegovega premoženja.

Kdo so te osebe:
• zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci
• zapustnikovi starši
• zapustnikov zakonec;
tem osebam pripade nujni delež brez izpolnjevanja posebnih dodatnih pogojev;
• zapustnikovi stari starši
• zapustnikovi bratje in sestre;
te osebe morajo izpolnjevati 2 dodatna pogoja:
• biti morajo trajno nezmožne za delo in
• nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Deleži:
• zapustnikovi potomci in zakonec: pripada jim 1/2 zakonitega dednega deleža
• ostali: 1/3 zakonitega dednega deleža
(glej zgoraj: Zakonito dedovanje!)


Primer:
Zapustnik ima zakonca in dva otroka. Zapustnik v oporoki vse svoje premoženje nameni svoji prijateljici.

Koliko pripada zakoncu in otrokoma?
Zakonec in otroka bi pri zakonitem dedovanju (prvi dedni red) dedovali po enakih delih, vsak 1/3 premoženja.
Njihov nujni delež predstavlja 1/2 zakonitega deleža, torej pri nujnemu dedovanju vsakemu pripada 1/6 celotnega
premoženja. Ostalo, to je 1/2 celotnega zapustnikovega premoženja, dobi prijateljica.
POZOR! Pravico do nujnega deleža je potrebno zahtevati, drugače se ne upošteva.

Nujni dedič je pravi dedič, zato odgovarja tudi za zapustnikove dolgove!


Ali oporočitelj lahko kakorkoli prepreči, da bi nujni dedič dedoval?Da, to mu omogoča institut razdedinjenja nujnega dediča.


Kdaj oporočitelj lahko razdedini nujnega dediča?
• če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom
• če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper oporočitelja ali njegovega zakonca, otroka,
posvojenca ali starše
• če se je dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Kako oporočitelj lahko opravi razdedinjenje?
Oporočitelj mora razdedinjenje jasno in na nedvoumen način izraziti v oporoki. Priporočljivo je, da navede tudi
razlog za razdedinjenje.


Kakšne so posledice razdedinjenja?
Dedič izgubi pravico do dedovanja. Šteje se, kot da bi bil umrl pred zapustnikom.

POZOR! To ne velja nujno tudi za dedičeve potomce.
Drug način, kako oporočitelj lahko prepreči nujnemu dediču, da deduje, je odvzem nujnega deleža v korist
potomcev.

Oporočitelj v oporoki lahko določi, da odvzema svojemu potomcu oz. posvojencu pravico do nujnega deleža in ga
daje njegovim potomcem.

Pod katerimi pogoji oporočitelj to lahko stori?
Potomec, ki mu pripada nujni delež, mora biti prezadolžen ali zapravljivec.

Ob smrti oporočitelja mora imeti:
• mladoletnega otroka ali
• mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali
• polnoletnega otroka ali vnuka, ki je pridobitno nesposoben.


Kako do dedovanja sploh pride?
Ključni trenutek pri dedovanju je zapustnikova smrt. V tem trenutku zapustnikovo premoženje preide na njegove
dediče.
O dedovanju se odloča v zapuščinskem postopku. Ta se uvede po uradni dolžnosti, ko sodišče izve, da je nekdo umrl
ali da je razglašen za mrtvega. To pomeni, da za začetek postopka ni potrebno vložiti nobene vloge na sodišče.


Katero sodišče je pristojno?
Pristojnost sodišča se določa glede na kraj stalnega ali začasnega prebivališča zapustnika v času smrti. Pristojna so
okrajna sodišča.


Kaj pomeni, da v trenutku zapustnikove smrti premoženje preide na njegove dediče?
To pomeni, da dedičem ni potrebno dajati nobenih izjav, da sprejemajo zapuščino, ampak dedujejo avtomatično.

Dedič na zapuščini pridobi lastninsko pravico in posest. Seveda pa se dedič dedovanju lahko odpove, še posebej,
ko je zapuščina polna dolgov, saj je dedič dolžan poravnati tudi zapustnikove dolgove. Odpoved se lahko poda vse
do konca zapuščinskega postopka.


Kdaj se dedič dediščini ne more odpovedati?
Dediščini se ne more odpovedati dedič, ki je z zapuščino ali delom zapuščine že razpolagal. (določeno stvar že
prodal, jo zamenjal ipd.).
Vendar pa se pravica do odpovedi ne izgubi v primeru, ko dedič poseže v zapuščino zato, da bi jo ohranil ali ker je
izvedel ukrepe tekoče uprave.
POZOR! Delna odpoved dediščini ni mogoča. Dedič se lahko odpove celotnemu delu, ki mu pripada ali pa prevzame
celoten del.

Izjava o odpovedi dediščine se ne more preklicati!


Kako dedič odgovarja za zapustnikove dolgove?
Dedič za zapustnikove dolgove odgovarja do višine podedovanega premoženja. Dedič je torej zapustnikovim
upnikom dolžan plačati za dolgove le do vrednosti podedovanega dednega deleža.
POZOR! Dedič za poplačilo dolgov odgovarja tudi s svojim preostalim premoženjem (gre za premoženje, ki ga ni dobil na
podlagi dedovanja), a le do vrednosti podedovanega.


Kdo ne more dedovati?
Dedovati ne morejo dedno nevredne osebe. To velja tako za dedovanje na podlagi oporoke kot tudi pri zakonitem
dedovanju.


Kdo so dedno nevredne osebe?
• kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
• kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga je z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko
ali kakšno določilo v oporoki, ali mu je preprečil to storiti;
• kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje,
kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;
• kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, in tudi kdor
ni hotel zapustniku nuditi potrebne pomoči.


Brezplačno se posvetujte s strokovnjaki (kliknite tu)






Matija Jamnik, vodja oddelka vsebin, INFORMIRAN.SI

http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan