ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

MOTNJE SPOMINA

Spomin je miselna aktivnost, ki med drugim omogoča priklic informacij, ki se jih je
človek v življenju naučil (proceduralni spomin) oziroma jih je doživel (epizodični
spomin). Ohranjanje in utrjevanje spomina je pomembno, da lahko upravljamo s časom,
primerjamo preteklost s prihodnostjo, in da s pomočjo shranjenih informacij
predvidevamo in načrtujemo prihodnost. Brez spominskih sposobnosti bi se na vsako
situacijo odzvali tako, kot da jo doživljamo prvič.
Spominski sistem predstavlja osnovo delovanja mnogih spoznavnih funkcij (mišljenje,
orientacija, razumevanje, računske operacije, sposobnost učenja, govornega izražanja in
presoje), hkrati pa je tudi sam pomembno odvisen od delovanja drugih spoznavnih
procesov.

Spominske sisteme lahko ločimo glede na njihovo trajanje:

- senzorni spomin traja nekaj delcev sekunde,
- kratkoročni spomin je zelo kratkega časovnega obsega kot tudi majhne zmogljivosti in
- dolgoročni spomin, neomejenih zmogljivosti in neomejenega tajanja.
Te tri vrste spomina lahko po svoji funkciji razporedimo drugega za drugim, to pomeni,
da vsaka informacija, ki jo človek sprejme, prispe najprej v senzorni spomin in običajno
preko kratkoročnega spomina potuje naprej v dolgoročni spomin. Dolgoročni spomin je
torej dokončen spomin, iz katerega človek prikliče vse informacije, ki so bile sprejete
pred več kot 20 minutami. Seveda se lahko te informacije tudi pozabijo po določenem
času oziroma lahko potencialno izginejo zaradi interference, prepletanja starih in novih
informacij ali zaradi posameznih poškodb spominskih sistemov.
V preteklosti so se mnogi znanstveniki osredotočili na vlogo nevrotransmiterja
acetilholina (AcH). Posamezniki z Alzheimerjevo boleznijo(AB) imajo v možganih manj
te signalne molekule, kar nakazuje možnost, da je acetilholin pomemben za normalne
spominske in miselne procese. Na osnovi te ideje so raziskovalci razvili zdravila, ki
poskušajo ohraniti visok nivo AcH v možganih. Tovrstne terapije prinašajo zmerna
izboljšanja spomina pri polovici pacientov z AB, ki jih uporabljajo. Nedavno pa so
znanstveniki zastavili nove študije, ki naj bi povečale razumevanje tega, kako v možganih
nastaja spomin. Tudi z namenom odkriti še boljše načine, kako spomin izboljšati.
Ojačevalci spomina iz tovrstnih raziskav tako ne bi vplivali na vzroke nepravilnosti pri
boleznih kot je AB, pač pa bi začasno izboljšali simptome le-teh. Serija odkritij osvetljuje
možganski sistem, ki za svoje delovanje uporablja:
- nevrotransmiter glutamat. Komponente tega sistema se zdijo odločilne pri nastanku
spomina, in če se z njimi ustrezno manipulira, utegnejo izboljšati sposobnost spomina.Ta
sistem vsebuje AMPA in NMDA receptorje, dvoje molekularnih kompleksov, ki se
odzivajo na glutamat in aktivirajo omenjeni sistem. Odkrili so tudi, da s pomočjo
genetske tehnike, katere tarča je del NMDA receptorja, lahko stimulirajo funkcijo tega
receptorja in posledično okrepijo delovanje spomina in izboljšajo učenje pri miših.
-GABA B receptor. Delovanje te molekule verjetno zavira spominske procese.
Znanstveniki so odkrili, da učinkovine, ki selektivno zavirajo funkcijo tega receptorja,
izboljšajo uspešnost miši, podgan in opicah na testih učenja in spomina.

Trenutni rezultati
kažejo, da ta učinkovina izboljšuje spomin tudi pri ljudeh z blago kognitivno okvaro.
Intenzivno se raziskujejo še mnogo ostalih tarčnih sistemov v možganih.

Take strategije
bi lahko služile izboljšanju spomina tudi pri zdravih posameznikih. Neka študija je tako
ugotovila, da učinkovina, ki deluje na AMPA receptor, izboljšuje nekatere spominske
funkcije pri študentih.

Kaj je demenca?
Demenco poznamo že približno 2000 čet. To je sindrom, ki je bistveno pogostejši v
starosti kot zgodnejših življenjskih obdobjih. Je posledica več kot sto različnih bolezni,
od katerih jih nekaj uspešno zdravimo, pri vseh drugih oblikah pa le ublažimo posledice
demence.
Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske
funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne
sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Njena najpogostejša oblika je
Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80 odstotkov vseh demenc. Vzrok za
nastanek te bolezni ni znan. Med pogostejše oblike sodi tudi vaskularna demenca, ki je
posledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki s to obliko demence imajo zvišan krvni
tlak, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge
dejavnike tveganja. V anamnezi najdemo eno ali več možganskih kapi. Čeprav je
ozdravljivih oblik demence zelo malo, možnost vedno obstaja. Zato je treba pri vsakem
bolniku opraviti osnovne laboratorijske preiskave in izključiti organski vzrok bolezni.

Kdaj se bolezen pojavi?
Demenca je bolezen starosti. S starostjo se namreč tveganje za njen nastanek povečuje.
Po nekaterih podatkih ima demenco 1 odstotek ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa
odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60 odstotkov
ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti
in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje.
Pri tej obliki ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Kako bolezen prepoznamo?
Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet
predvsem kratkoročni spomin, to je spomin za nedavne dogodke. Spremembe lahko
opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene
dogodke v začetku ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Pogosto je
prizadeta bolnikova orientacija, najprej v času in kasneje v prostoru. Bolezen prav tako
spremljajo otežena sposobnost besednega izražanja, presoje, učenja novih vsebin,
mišljenje je osiromašeno in togo. Že v začetni fazi bolezni, predvsem pa pozneje, se
opisanim simptomom lahko pridružijo psihične motnje. Bolniki se osebnostno
spremenijo. Z napredovanjem bolezni bolniki tudi telesno opešajo. Nič več niso sposobni
opravljati osnovnih življenjskih aktivnosti in vse bolj potrebujejo pomoč drugih.

Vse motnje spomina niso demence
Starejši ljudje se včasih ne morejo spomniti določenega podatka (npr. imena), a jim ga po
daljšem ali krajšem premisleku uspe priklicati v spomin. Te težave z leti običajno ne
napredujejo in so del normalnega pešanja spominskih funkcij v starosti. V takem primeru
govorimo o benignih motnjah spomina; v nasprotju z demenco, kjer tovrstne motnje niso
prehodnega značaja in se bolnikovo stanje postopno slabša.

Kdaj moramo obiskati zdravnika?
K zdravniku moramo, ko se nam samim zdi ali nas drugi opozorijo, da smo začeli
pozabljati. Najprej obiščemo osebnega zdravnika, ki nas po potrebi napoti k ustreznemu
specialistu. Vzroki za motnje spomina so različni, lahko so normalen del starosti, lahko
so povezane z depresijo ali drugimi psihičnimi motnjami, posledica jemanja določenih
zdravil (nekaterih zdravil za lajšanje bolečin in anksioznih stanj) ali pa predstavljajo
začetek in pojav demence. Pozorni moramo biti predvsem na spremembe, ki vplivajo na
normalen potek vsakdana in z njim povezane aktivnosti ter z napredovanjem bolezni
zahtevajo vse več pomoči, dokler ne privedejo v popolno odvisnost od druge osebe.

Kaj lahko naredimo sami?
Tudi v starosti sta priporočljivi čim večja psihična in telesna aktivnost.

Raziskave
kažejo, da intelektualno delo v starosti odloži pojav bolezni, tako da se demenca pojavi
kasneje, kot bi se sicer. Vsekakor velja omeniti uravnoteženo prehrano z zadostno
količino mineralov in vitaminov ter dosledno izogibanje škodljivim razvadam, kot sta
alkohol in kajenje. Tudi pri že ugotovljeni demenci je pomembno, da čim dlje ostanemo
aktivni in se v okviru svojih zmožnosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo.
Trening za spomin priporočamo vsem, ne glede na starost in težave. Redno
izvajanje vaj za vadbo spomina in pozornosti še posebej koristi tistim, ki pri sebi
opažajo običajne težave s pozabljanjem ali pa imajo bolezenske oblike pozabljanja.
Z možgani je namreč podobno kot z mišicami, ki ob redni uporabi ohranjajo moč in
okretnost, ob zanemarjanju pa izgubljajo v življenju že pridobljene sposobnosti. Da telo
zmore določene telesne napore, potrebujejo mišice stalno vadbo. Podobno tudi možgani
potrebujejo miselno vadbo, da zmorejo premagovati miselne napore.
Izvajanje različnih vaj za vadbo spomina in pozornosti je zelo učinkovit način
ohranjanja miselne prožnosti. Na ta način bomo lažje priklicali informacije, ki jih naši
možgani skladiščijo kot različne vrste spominov in so dosegljivi po različnih poteh (prek
različnih čutil, miselnih procesov itd.). Ob priklicu informacije se namreč aktivira isti
vzorec povezav živčnih celic, kot se je v času, ko smo informacijo shranjevali v spomin.
Kako do boljšega spomina in koncentracije?
· Zmanjšajte stres, saj lahko stresni hormon kortizol poškoduje področje v vaših
možganih, ki je odgovorno za učenje in spomin.
· K boljši koncentraciji in spominu prispeva redna telesna aktivnost. 30 minut hoje,
kolesarjenja, plavanja ali plesa na dan bo dovolj za povečanje krvnega pretoka po
vsem telesu in tudi v možganih.
· Svetujemo vam, da naporno delo ali učenje občasno prekinete s počitkom. Počitek
si privoščite še preden vas napor popolnoma izčrpa.
· Naučite se tehnik sproščanja in poskušajte pozabiti misli, ki vam rojijo po glavi.
· Poskrbite za uravnan krvni tlak in raven holesterola v krvi s pravilno prehrano
· Trenirajte spomin! Na pamet se učite tujih jezikov in pesmic, svojim najbližjim pa
obnovite knjigo, ki ste jo prebrali. Rešujte križanke in igrajte šah.
· Za trajnejšo spodbudo koncentracije in spomina pa vam priporočamo jemanje
izdelkov, ki vsebujejo učinkovine za izboljšanje spomina....


1.Ginka bilobe
Izvleček iz listov dvokrpega ginka izboljšuje prekrvljenost in oskrbo možganov s kisikom
in glukozo. Motnje v prekrvitvi možganov se kažejo predvsem kot pojemanje spomina in
intelektualnih sposobnosti, lahko je prisotna tudi omotica in šumenje v ušesih. Številne
nadzorovane dvojno slepe klinične raziskave pri ljudeh kažejo, da se po jemanju ginka
izboljša stanje bolnikov z blažjim in srednje hudim nezadostnim možganskim
delovanjem, posebno še, če je bolezen posledica motenj v prekrvitvi. Zveča se storilnost,
izboljšajo se pomnjenje dogodkov, koncentracija in razpoloženje, zmanjšajo se
vrtoglavica, glavobol, zvonjenje v ušesih in nespečnost. Zaradi okrepljene prekrvitve se
zveča poraba kisika in glukoze, to pa popravi čustvene, miselne in živčne motnje.
Aktivne učinkovine izvlečka so flavonski glikozidi in terpeni. Flavoni zavrejo
prepustnost kapilar, blažijo žilne krče in širijo žile v možganih, srčni mišici, očeh, ušesih
in drugod v telesu, ginkolidi pa zmanjšajo krvno židkost in preprečijo zlepljenje krvnih
ploščic, deloma pa tudi spodbudijo njihovo razgradnjo.Vežejo se na ista receptorna mesta
kot sprožilec zlepljenja krvnih ploščic in mu onemogočijo učinek. Z uravnavanjem
presnove varujejo celice in tkiva pred poškodbami, ki jih povzroča pomanjkanje kisika.
Izvleček dvokrpega ginka tudi izboljša prekrvljenost okončin (nog), saj odpravljajo
občutek hladnih nog, bolečine pri hoji, ščemenje in otrplost. Pri zmanjšani arterijski
zmogljivosti v spodnjih udih blaži bolečino pri hoji in zveča sprehajalno razdaljo.
Izboljša bolezensko spremenjeni EEG, vzorec električnih tokov v možganih.



2. Sojin lecitin
Lecitin je naravni vir dveh vitaminov skupine B: holina in inozitola, ki varujeta živčevje
pred motnjami in sta bistvena za ohranjanje mentalnih in intelektualnih sposobnosti.
Lecitin dodajamo hrani, ker v organizmu deluje kot emulgator in olajšuje prebavo in
presnovo maščob. Je sestavina živcev, jeter in celičnih open. Pogosto se uživa kot
dodatek pri dietah, ker pospešuje razgradnjo maščob


3.Česen(Allium sativum)
Najpomembnejši je alicin, ki nastane iz aliina s pomočjo encima alinaze, ko česen
zdrobimo, oba – aliin in alinazo – pa morajo vsebovati tudi česnovi pripravki, kar se
doseže le primernim tehnološkim procesom. Predvsem se odlikuje po zniževanju lipidov
in preprečevanju ateroskleroze, katere bolezenski znaki so izgubljanje spomina,
nezbranost in nenehno slabo razpoloženje, uspešno pa zavira tudi nastanek krvnih strdkov
ter deluje zoper mikrobe.


4.Ginseng ali žen-šen
Uporabljajo ga vzhodni narodi verjetno že 5000 let.
Delujoče snovi ginsengovega korena so triterpenski saponozidi, ginsenozidi.
Dokazali so, da ginseng deluje adaptogeno, kar pomeni, da izboljša sposobnost
prilagajanja na neugodne zunanje in notranje razmere (neobičajne temperature okolja,
vplivi različnih kemičnih in biokemičnih snovi, stresi, duševne in telesne
preobremenitve)-, ter zviša odpornost organizma proti infekcijam. Učinkovitost korenine
ginsenga je znanstveno potrdila tudi zahodna medicina. Novejše raziskave so potrdile, da
ginseng izboljša presnovo in prenos kisika v tkiva in tako pripomore k večji psihični
zmogljivosti za premagovanje stresa, večji umski storilnosti (izboljša spomin in
sposobnost učenja), večji telesni vzdržljivosti in življenjski moči. Dolgotrajno jemanje
ginsenga izboljša razpoloženje, splošno počutje in vitalnost ter kakovost življenja.
Korenina ginsenga spodbuja tudi imunski sistem in poveča odpornost telesa proti
okužbam. Pomaga pri težavah s spolnostjo. Raziskave so potrdile, da ginseng poveča
spolno moč pri moških, saj poveča koncentracijo moškega spolnega hormona
testosterona ter tvorbo in gibljivost semenčic v testisih.
Korenina ginsenga se danes uporablja v obliki izvlečka, praška, čaja, tablet in kapsul.
Pogosto jo najdemo v pripravkih skupaj z vitamini in minerali.


5.Vitamin B1-Tiamin
Nujen je pri razgradnji ogljikohidratov.
· odločilnega pomena je zadostna količina tiamina za dobro koncentracijo (npr.
dijaki, študenti)
· omogoča normalno delovanje mišičevja (pozor, tudi srce je mišice) in blaži
bolečine (npr. glavobol, migrena, bolečine v sklepih, nevralgija)
Vsak dan potrebujemo vsaj 1,4 mg tega vitamina, nosečnice 1,7, doječe matere pa do 2
mg, vendar teh količin večina ne dosega. Zaradi nezdravega načina življenja je npr. v
Nemčiji 1/3 prebivalstva z njim pomanjkljivo oskrbljena.
Zakaj nam ga primanjkuje?
· Uživamo premalo polnovrednih žitnih izdelkov - v beli moki ni skoraj nič vitamina
B1.
· Pijemo preveč alkoholnih pijač, ki ovirajo prebavo - čreslovina iz vina povzroča
oksidacijo vitamina B1.
· Uživamo preveč vročih in zamrznjenih živil - globoko zmrznjena špinača vsebuje
le še polovico tiamina, pri kuhanju pa ga izgubi celo 70%.


6. Kofein
Je organska spojina v kavnih zrnih, listih čajevca, kakavovih zrnih, oreških kola,…
Uživamo ga navadno v pijačah, uporablja pa se tudi v nekaterih zdravilih npr. proti
migreni. Rastline ustvarjajo kofein, da jih kot naravni pesticid varuje pred žuželkami
(podobno kot nikotin!).
Kofein je najbolj popularna droga na svetu.
Uživamo ga s kavo, čajem, kakavom, čokolado, nekaterimi osvežilnimi pijačami in
nekaterimi zdravili. Viri kofeina so: zrna kavovca, listi čajevca, kola orešček in strok
kakavovca. Čisti kofein je grenkega okusa in brez vonja.
Učinki kofeina na živčevje -kot posledica vnosa kofeina v telo, se začne sproščati hormon
adrenalin in povzroči: razširjene zenice, razširjene dihalne poti, pospešitev srčnega utripa,
krvne žilice na površini kože se skrčijo (preprečijo velike izgube krvi skozi rane) in s tem
pospešijo pretok krvi skozi mišice, krvni tlak naraste, pretok krvi v želodec se poveča,
jetra sprostijo zaloge sladkorja v krvni obtok ter s tem zagotovijo zalogo energije, mišice
se napnejo, pripravljene na akcijo. Kofein tudi poveča nivoje dopamina z upočasnitvijo
dopaminskega reuptake sistema. Torej: kofein blokira recepcijo adenozina, da si pozoren.
V telo se vbrizga adrenalin, ki pripravi telo na akcijo in manipulira s produkcijo
dopamina, da se počutiš ugodno.
Veliki odmerki kofeina so smrtni. Letalna doza kofeina je več kot 10 g (približno 170
mg/kg telesne mase). Da bi to dosegli, bi morali zelo na hitro izpiti 80 -100 skodelic
kave, kar ni ravno najbolj najbolj enostavno.
Kofein vstopi v krvni obtok skozi želodec in tanko črevo in učinkuje 15 minut po
zaužitju. Zaužit kofein ostane nekaj ur v telesu, njegov razpolovni čas (čas, v katerem se
koncentracija aktivne snovi zmanjša za polovico) znaša okoli 6 ur.
Kofein kemijsko spada med ksantine. Aktivni snovi (učinkovini) v kavi lahko rečemo
tudi:3,7-dihidro-1,3,7-trimetil-1H-purin?2,6-dion ali 1,3,7- trimetilksantin ali preprosto
kofein.
Med ksantine spada tudi prenašalec v osrednjem živčevju adenozin. Kofein učinkuje na
istih mestih v telesu kot adenozin, vključno s področjem v osrednjem živčevju, ki mu
pravimo retikularna formacija, in je udeleženo v uravnavanju stanja zavesti in budnosti.
Dejstvo je, da konstantna miselna aktivnost, ki presega vsakdanjo rutino in monotonijo,
pripomore k boljši kvaliteti življenja in izboljša spomin in ostale spoznavne sposobnosti.
Znanstvene raziskave potrjujejo, da ostajajo naši možgani dinamični do pozne starosti in
zato je smiselno, da redno izvajamo vaje za vadbo spomina in pozornosti in s tem
utrjujemo različne miselne poti in obnavljamo povezave med živčnimi celicami.


Kaj lahko stori zdravnik?

Na voljo so zdravila, ki demence sicer ne zdravijo, upočasnijo pa njeno
napredovanje in za nekaj časa lahko izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so
učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni, zato je zgodnje odkrivanje
bolezni zelo pomembno.
Zdravilo uvede specialist psihiater ali nevrolog, pozneje pa ga lahko predpisuje
tudi osebni zdravnik. Zdravila so varna in jih lahko jemljemo v kombinaciji z drugimi
zdravili.
Kadar demenco spremljajo depresivno razpoloženje, anksioznost (tesnobnost, strah),
nespečnost, razdražljivost in psihotične motnje, je potrebna uvedba antidepresivov in
antipsihotikov. Anksiolitiki niso primerni za zdravljenje motenj v starosti, ker slabijo
spominske funkcije.
Ojačevalci spomina (učinkovine za obnavljanje živčnih celic med katere uvrščamo
piracetam (Nootropil®), psihostimulansi, antidepresivi, kofein itd.) delujejo na možgane
in spreminjajo našo sposobnost mišljenja oziroma spoznavanja. Prav tako pa lahko varno
in preprosto preko miselnega treninga spreminjamo možgane (učenje, vaje za vadbo
spomina in pozornosti, psihoterapija itd.).
Kako bolezen vpliva na svojce?
Treba je poudariti, da bolezen ne prizadene zgolj bolnika, ampak tudi bližnje, ki zanj
skrbijo. Prva huda preizkušnja je soočenje z boleznijo in njenimi posledicami, z
napredovanjem bolezni pa je skrb za obolelega vse bolj obremenjujoča, saj postaja
povsem odvisen od tuje pomoči. Za bolnika je najbolje, da čim dlje ostane v domačem
okolju, vendar je nastanitev v domu starejših občanov včasih neizogibna.
Skrb za obolelega predstavlja hudo psihično in fizično obremenitev, zato
potrebujejo svojci veliko razumevanja in podpore. Seznanjeni morajo biti z
značilnostmi in potekom bolezni, da lahko čim lažje in čim bolj kakovostno skrbijo za
obolelega.

Sonja Rajkovič, mag.farm.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Mojca
spomin in koncentracija

Pozdravljeni!
Sem mati 12 letne deklice. Hčerka je polna energije le redko kdaj je zbrana 10-15 minut. Ima grozne težave s koncentracijo in spominom. Te težave se kažejo predvsem v šoli, saj lahko delo dobro opravi le, če je popolna tišina, zmoti jo vsak šum, govorjenje, smeh... Pri vsem tem ima še težave s spominom - morda zaradi koncentracije - ne vem! Od vrtca do danes ne zna zapeti niti ene same pesmi do konca, čeprav karnaprej prepeva (različne pesmi ampak samo refren). Zelo rada posluša glasbo in nastopa. Pomagat sem ji hotela, da sem pri pisanju domačih nalog prižgala radijo ( ne preveč glasno) vendar ni šlo - vse jo moti. Od vrtca dalje igrava igro spomin, mikado, šah, rešujeva otroške križanke vendar ni ne pomaga. Stvar jo zanima največ 15 minut potem se naveliča. Tudi šolskih krožkov je obiskovala veliko a se vsega hitro naveliča. Bojim se kako bo napredovala v šoli, če se težave ne izboljšajo. Prosim svetujte mi kaj lahko še naredim, kakšne vaje, literaturo, zdravnika (psihologa) - ne vem. Deklica drugih težav nima hitro dojame novo snov (ne v šoli - doma), vendar se pri prisanju narekov in testov vidi njena nezbranost. Pri narekih sploh ne napiše stavka do konca ali pa si ga kra izmisli. Pri matematiki pa so napake - sama površnost 1+1 = 3. Učiteljica ji je omogočila da nareke popravlja po pouku sama z učiteljico in takrat je rezultat bistveno boljši.
Napakica, dve...pri prisanju pri pouku pa je napak ogromno, stavki nedokončani...
Vsebina spisov je odlična - je polna domišljije a kaj ko je en stavek dolg čez celo stran, nikjer pike kar z vejcami napiše celi spis. Mislim, da ima polno glavo misli in da jih nikako ne more zaklučiti. Naslednje šolsko leto gre v 4 razred OŠ in bojim se kako bo nepredovala. saj nebo imela večno ugodnosti, da bo stvari ponavljala po pouku v tišini.
Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor in pomoč!

Prestrašena mamica!


Odgovori
Francka
Re: spomin in koncentracija
26.01.04 14:48
Mojca,
strah je sicer potrebno, vendar zelo neugodno čustvo, še posebej v vaši situaciji. Povzroča namreč nemir, negotovost in nove in nove strahove. V vaši situaciji je nepotreben in celo škodljiv.
Vaša hči (nisem dobro razumela: 12 let - 6. r.?) potrebuje predvsem stabilnost, trdnost (ne trdoto!) in varnost, dovolj je že sama v nemiru.

Kot opisujete je njena osnovna težava t. i. aktivna pozornost (zavestno se usmeriti in vztrajati na nekem dražljaju). Pri njej prevladuje pasivna pozornost (dražjaj pritegne mojo pozornost) in če je težava tu je najbrž tudi v zbranem delu in posledično v zapomnjevanju. Informacija namreč potuje najprej v kratkoročni spomin, če ni pozornosti isti hip uide; lahko je "na prvi stopnji" sprejeta pa spet izgubljena v drugem - delovnem spominu, kjer se predeluje in od koder naj bi "potovala" v dolgoročni, trajni spomin.

Kakorkoli obstaja veliko različnih vrst pomoči otrokom s težavami kot jih opisujete. Nekaj idej lahko najdete v moji knjigi Pozorno poslušanje z razumevanjem (založba Educa, Nova Gorica, 1999), vse vaje v knjigi mnogo predlogov je v tekstu samem.
Na kratko pa nekaj misli:
- zdi se (potrebno bi bilo preveriti), da pri vaši hčerki prevladuje slušni stil sprejemanja informacij. Zanje je značilen "notranji govor" - ko si dajejo navodila za izvajanje aktivnosti - zato drugi zunanji dražljaji motijo delo.
Predvsem je potrebno zagotoviti čimveč miru. V šoli in drugih izven družinskih situacijah pa si bo vaša hči pomagala z mnogimi drugimi pomagali (kako odgnati, odmisliti, spregledati moteče dražljaje, se vrniti nazaj k delu ipd.) Ob vaši pomoči ali pomoči strokovnjakov. če bo potrebno bo zagotovo lahko razvila mnogo teh pomagal.
- glede na starost se je z deklico potrebno pogovoriti (ne očitati ampak opisati, kaj se ji dogaja), izvedeti kako ona doživljanja težavo, njeno pripravljenost za spreminajnje. To pomeni ozaveščanje o tem, kaj se mi dogaja, kaj želim, zmorem, hočem doseči
- dolgi stavki, teksti (ali mogoče tudi vi misli izražate v daljših povedih?, to ni nič narobe le pomagali ji boste sami težko.) Sicer pa vzamita dolg tekst zapišita dolgo poved, nekje se pač ustavita in iz nje naredita več čim krajših. Obratno: odločita se nekaj opisati: delajta z mislenim vzorcem (Marija Gabrijelčič je o njih veliko pisala)

Nikar ne bodite prestrašeni. Zelo jasno vidite hčerkin problem.
Odločita se za eno stvar (npr. kratek stavek) in jo vadita - hči mora točno vedeti za kaj gre. Po določenem času napišita druga drugi sporočilo. Npr. v 5 najkrajših možnih povedih. Ne samo z eno besedo!
Za karkoli se boste odločili (trening in urjenje pozornosti, koncentracije, vaja opisovanja, kako misel zapisati na kratek način ...) bodite mirni vztrajni in ustvarjalni (npr. pisanje povedi na isto besedo: Brat Brane bere berilo).
Pohvalite vsak napredek, tudi kratkoročen in najmanjši. Manj pa poudarjate tisto, kar je moteče.
Če pa res ne bo napredka (izmislite si način, kako ga spremljati) ali ga morda sami ne boste opazili lahko poiščete pomoč še na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše. Radi vam bodo pomagali.

Želim vam veliko ustvarjalnosti, smeha in užitkov ob vajah in druženju s hčerko.
Francka
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kako si okrepimo spomin?



Ste morda pozabili plačati položnice? Ste pozabili na prijateljev rojstni dan? Ne skrbite, to se kdaj pa kdaj zgodi vsem. Strokovnjaki pravijo, da je občasno pozabljanje normalno, zato se nima smisla preveč jeziti. Skrbeti vas mora, če se vam to dogaja prepogosto ali če se težko osredotočite na tisto, kar počnete.


Tudi za možgane velja, da bolje delajo, če jih uporabljamo. Če skrbimo, da so čim bolj aktivni, si lažje zapomnimo informacije. To je le eden od nasvetov, kako izboljšati spomin.

Še več jih je v novi številki revije V skrbi za vaše zdravje z naslovom Krepimo spomin. V njej smo se z različnimi strokovnjaki pogovarjali o spominu, koncentraciji, pozabljanju in demenci.

Izvedeli boste, da pozabljamo stari in mladi, da stres poslabša koncentracijo in spomin ter da vsako pozabljanje še ni demenca.

Knjižica Krepimo spomin: tukaj.

Prebrali boste lahko tudi, kako zdravnik oceni vaš spomin in kaj lahko za boljši spomin in večjo moč koncentracije naredite sami.

Dober spomin ne pomeni, da si zapomnimo čisto vse, saj bi bilo tega kmalu preveč. Pomeni pa, da si zapomnimo stvari, ki so pomembne, in pozabimo tisto, kar je manj pomembno. In ker spomin pomembno vpliva na naše življenje, se je vredno potruditi, da bo dobro deloval v vseh obdobjih našega življenja.

Ko začnemo pozabljati

Skleroza je najlepša bolezen: nič ne boli in vsak dan
izveš kaj novega. To je šala, ki ste jo verjetno že slišali.
Morda ste se ob njej celo nasmehnili. Potem pa se vam
nenadoma ne zdi več smešna, saj ste pozabili plačati
položnice, pozabili ste na prijateljev rojstni dan, niste se
mogli spomniti, ali ste že kupili mleko. In pri vsem tem
vaša osebna izkaznica pravi, da sploh še niste stari.
A ne skrbite, to se kdaj pa kdaj zgodi vsem, zagotovo
niste izjema. Strokovnjaki pravijo, da je občasno
pozabljanje normalno, zato se nima smisla preveč jeziti
ali se celo spraševati, ali je z vami kaj narobe. Skrbeti
pa vas mora, če se vam to dogaja prepogosto ali če se
težko osredotočite na tisto, kar počnete.
Tudi za možgane velja, da bolje delajo, če jih
uporabljamo. Če skrbimo, da so čim bolj aktivni, si lažje
zapomnimo informacije. To je le eden od nasvetov,
kako izboljšati spomin. Še več jih je v reviji, ki jo
prebirate. V njej pa boste našli še marsikaj drugega.
Z različnimi strokovnjaki smo se pogovarjali o spominu,
koncentraciji, pozabljanju in demenci. Izvedeli boste,
da pozabljamo mladi in stari, da stres poslabša
koncentracijo in spomin ter da pozabljanje še ni
demenca.
Dober spomin ne pomeni, da si zapomnimo čisto vse.
Tega bi bilo kmalu preveč. Dober spomin pomeni, da si
lahko zapomnimo stvari, ki so pomembne, in pozabimo
tisto, kar je manj pomembno.
V tej številki revije boste našli veliko informacij, ki si jih je
dobro zapomniti. Zato vam želim prijetno branje.


Spomin
nam kroji
življenje
Živimo v času, ki od nas zahteva vedno
več. Vsako sekundo smo podvrženi novim
informacijam, saj so postale najmočnejše
sodobno orodje. Že vsakdanje življenje
zahteva, da si zapomnimo celo vrsto
drobnih, a pomembnih stvari, npr. kdaj
imamo kakšen opravek, kam smo odložili
ključe stanovanja, kaj moramo kupiti,
kako si zapomniti imena ljudi, ki smo jih
ravno spoznali ... Pri vseh naših miselnih
dejavnostih je ključnega pomena
spomin, saj nam pomaga, da opravimo
delo in še izboljšamo svojo učinkovitost.

Kaj je spomin?
Ljudje se lahko naučimo izjemno veliko stvari,
npr. voziti avto, plesati, delati z računalnikom,
matematične zakone, tuje jezike. Seznam vseh teh
stvari bi lahko pisali v neskončnost. Učenje pa bi
bilo brez pomena, če si naučenega ne bi mogli zapomniti. Spomin nam poleg tega pomaga
upravljati s časom, primerjati preteklost
s prihodnostjo, predvidevati in načrtovati.
Spomin je zapleten sistem, ki temelji na številnih
možganskih procesih. Je sposobnost shranjevati
in ohranjati informacije ter jih obnoviti, ko jih
potrebujemo. Upravičeno lahko trdimo, da je ključni
del našega življenja. Če bi ga izgubili, bi se morali
vsako stvar učiti znova, od začetka. Da pa bo dolgo
ostal učinkovit, moramo zanj skrbeti in ga varovati.
Ali veste, da poznamo več vrst
spomina?
Senzorni spomin je neposredni, trenutni spomin,
v katerega se zapisujejo čutni dražljaji. Traja nekaj
delcev sekunde. V tem času se v njem shranijo prav
vsi dražljaji, ki jih zaznajo naša čutila.
V kratkoročnem ali delovnem spominu so podatki
le toliko časa, dokler so pomembni za opravljanje
neke naloge. Zajema cilje in načrte, ki jih trenutno
uresničujemo. Primer je pomnjenje telefonske
številke – navadno jo pozabimo, ko opravimo
telefonski klic. Če jo redno ponavljamo, pride
v dolgoročni spomin, torej si jo bomo zapomnili
dlje časa. S starostjo se naš kratkoročni spomin
krajša, zato težje opravljamo nekatera opravila.
Ker imajo naši možgani vedno manj časa, da bi
podatke prenesli v dolgoročni spomin, pozabljamo
podrobnosti nedavnih dogodkov.
V dolgoročni spomin podatki prehajajo s pomočjo
ponavljanja. Hranijo se skoraj neomejeno dolgo,
vendar niso vsi enako močni. Močnejši nam
omogočijo, da se spomnimo dogodka, postopka ali
dejstva (npr. da je Ljubljana prestolnica Slovenije),
šibkejših pa se navadno spomnimo šele, ko si
pomagamo z iztočnicami.
Kaj je koncentracija?
Strokovnjaki pravijo, da je koncentracija usmerjanje
in osredotočanje vseh duševnih in umskih moči na
en postopek ali eno zamisel. Pri usmerjanju vseh
miselnih procesov sodelujejo pozornost, zaznavanje,
spomin, razmišljanje, inteligenca … Potrebni so tudi
opažanje, interes, motiviranost in sistematično delo.
Ti dejavniki se med sabo prepletajo in dopolnjujejo.

Kaj se dogaja v možganih?
Možgane sestavlja na milijarde živčnih celic, ki so
zadolžene za različna opravila. Nekatere sodelujejo pri mišljenju, učenju in pomnjenju, spet druge pri
orientaciji in čutnih zaznavah. Delujejo kot miniaturne
tovarne: sprejemajo pošiljke, ustvarjajo energijo,
sestavljajo opremo in odvažajo odvečne snovi.
Procesirajo in skladiščijo informacije ter komunicirajo
z drugimi celicami, vse to pa zahteva popolno
koordinacijo ter ogromne količine energije in kisika.
Med 20. in 30. letom začnemo postopoma izgubljati
živčne celice, naše telo pa začne proizvajati manj
kemičnih snovi, ki jih možgani potrebujejo za svoje
delovanje. Starejši, kot smo, bolj te spremembe
vplivajo na naše možgane. Proces staranja lahko
vpliva na to, kako možgani shranjujejo podatke in
kako jih prikličejo iz spomina.
Propadanje in razkroj živčnih celic privede do
izgube spomina, sprememb v osebnosti in težav pri
opravljanju vsakdanjih opravil.
Pomembno je ločevati med
normalno, starostno in
bolezensko pozabljivostjo

Pozabljivost
Verjetno ni človeka, ki ne bi kdaj česa pozabil.
Pozabljanje v okviru kratkoročnega spomina ima
celo pozitivno funkcijo, saj bi se sicer naš spomin
zapolnil z mnogimi nepomembnimi podatki. Težko
bi izločili najpomembnejše med njimi in uporabili
le tiste, ki jih potrebujemo za sprejemanje odločitev.
Vendar včasih pozabljamo veliko več, kot si želimo.

Ta t. i. občasna pozabljivost pa še ni znak bolezni.
Pogosto se dogaja povsem zdravim, aktivnim
ljudem, ki morajo biti pozorni na več stvari hkrati
(preobremenjenost s številnimi opravki, podatki) in
ne morejo usmeriti miselnega toka le k eni stvari.
Pozabljivost je še pogostejša v starosti.
Blaga kognitivna motnja
Čeprav ima oseba očitne težave s spominom ali
z drugimi miselnimi operacijami, zdravnik lahko
presodi, da ne gre za Alzheimerjevo bolezen ali
kakšno drugo obliko demence. Nekateri zdravniki za
opis takega stanja uporabljajo izraz blaga kognitivna
motnja. Ta motnja predstavlja povečano tveganje za
razvoj Alzheimerjeve bolezni, vendar pa ne pomeni,
da se bo bolezen zares razvila.

Demenca
Resne motnje spomina so pri starostnikih največkrat
prvi znaki demence in se pri veliki večini postopoma
slabšajo. Demenca je splošen izraz za izgubo
spomina in drugih intelektualnih zmožnosti. Je
dovolj resne narave, da ogrozi vsakdanje življenje.
Obstaja več oblik demence; nekatere so pogostejše
kot druge, vendar gre pri vseh za bolezen, ki močno
oteži življenje, napreduje in traja do konca življenja.
Na žalost še ni zdravila, ki bi ozdravilo Alzheimerjevo
bolezen ali jo vsaj ustavilo. Nekatera pa jo lahko
upočasnijo in pomembno izboljšajo kakovost
življenja bolnikov in njihovih skrbnikov.


...


Nasveti za izboljšanje spomina

Ne najdete avtomobilskih ključev? Se ne spomnite, kaj ste napisali na
nakupovalni seznam? Niste edini. Vsak med nami kdaj kaj pozabi. Vendar
pešanja spomina nikakor ne bi smeli jemati preveč zlahka. Z upoštevanjem
preprostih nasvetov boste izboljšali svoj spomin – začnite že danes!

1. Razgibajte svoje umske mišice.
Prav tako kot telesna dejavnost v primerni
kondiciji ohranja vaše telo, tudi različne
umske dejavnosti pomagajo, da vaši
možgani ostanejo »fit«. Rešujte križanke,
preberite del časopisa, ki ga običajno
spustite, pri vožnji pojdite kdaj po drugi
poti, naučite se igrati na kakšno glasbilo.

2. Poskrbite za svoje družabno življenje.
Druženje pomaga pri zmanjševanju
stresa in depresije, ki lahko povzročita
pešanje spomina. Kadarkoli je le mogoče,
se srečujte s svojimi bližnjimi, prijatelji in
drugimi ljudmi – še posebno če živite sami.

3. Bodite organizirani.
Sestanke, dogodke in stvari, ki jih morate
opraviti, si zapišite v poseben zvezek ali
rokovnik. Lahko jih tudi na glas preberete,
ker si jih tako lažje zapomnite. Vaš spisek
naj bo čim bolj ažuren. Opravljena opravila
odkljukajte. Določite posebno mesto za
spravljanje denarnice, ključev in drugih
pomembnih stvari.

4. Osredotočite se na pomembno.
Zmanjšajte število stvari, ki motijo vaše misli,
in nikar ne poskušajte storiti vsega hkrati. Če
se boste bolj osredotočili na tisto, kar si želite
zapomniti, boste ta podatek kasneje lažje
priklicali v spomin. Kar si želite zapomniti,
skušajte povezati s svojo najljubšo pesmijo
ali kakšno drugo stvarjo, ki vam je blizu.

5. Ne podcenjujte pomembnosti zdrave
prehrane.
Prehrana, ki je dobra za vaše srce, je dobra
tudi za vaše možgane. Jejte več sadja,
zelenjave in polnozrnatih izdelkov ter jedi
z malo maščobe (pusto meso, perutnino
brez kože, ribe). Pomembno je, da dovolj
pijete. Pri pitju alkohola pa bodite zmerni.

6. Telesna vadba naj postane vsakodnevno
opravilo.
Telesna vadba poveča dotok krvi v možgane,
kar koristi tudi vašemu spominu. Vsaj
pol ure aerobne vadbe na dan naj postane
stalnica v vašem življenju. Če nimate dovolj
časa za celotno vadbo, pojdite čez dan vsaj
na nekaj desetminutnih sprehodov.

7. Zdravite kronične bolezni.
Upoštevajte navodila svojega zdravnika za
zdravljenje kroničnih bolezni (težave s ščitnico,
visok krvni tlak, depresija ...). Če boste
bolje skrbeli zase, bo boljši tudi vaš spomin.

8. Pomagajte svoji koncentraciji in spominu
z jemanjem izdelkov iz zdravilne
rastline ginko.
Izvleček iz ginka poveča oskrbo možganskih
celic s kisikom in energijo ter jih hkrati varuje
pred učinki prostih radikalov. Vse to pripomore
k izboljšanju spomina in koncentracije.

Prim. asist. Ksenija Tušek
Bunc, dr. med.
Katedra za družinsko medicino,
Univerza v Mariboru in
Univerza v Ljubljani


Dober spomin v vseh
življenjskih obdobjih


Kako pogosto bolniki tožijo o motnjah spomina in koncentracije?

Čeprav neradi, moramo priznati,
da kdaj po končanem nakupu
ne najdemo avtomobila,
parkiranega pred veleblagovnico.
Zgodba s pozabljenimi ključi
in nezaklenjenimi
vrati zaradi
raztresenosti ali preobremenjenosti
je skoraj del našega
vsakdana.
Povsem normalno
je, da občasno pozabimo na
dogovorjeni sestanek, telefonsko
številko ali ime znanca, ki ga
že nekaj časa nismo srečali.

Sprašujemo se, ali lahko vse
skupaj zanemarimo ali pa to že
napoveduje hudo neprijetno
bolezen, ki smo jo mogoče imeli
priložnost spremljati pri stari
materi, stricu, sosedu ...
Bolniki dokaj pogosto tožijo
zaradi težav s spominom.

Največkrat pričakujejo zgolj
zdravljenje z zdravili, česa več
pa niso pripravljeni storiti.
Morebitna napotitev k psihiatru
jih celo užali.

Se motnje spomina in
koncentracije pojavijo tudi
pri mlajših, aktivnih ljudeh?

Kaj jim svetujete?

Motnje spomina srečujemo
v vseh življenjskih obdobjih,
vendar jih mlajši razmeroma
redko omenjajo. Največkrat
gre za zelo obremenjene ljudi,
ki zaradi hitrega življenjskega
ritma kar naprej nekaj pozabljajo.
Svetujem jim, naj izprežejo, naj
začnejo uporabljati sprostitvene
tehnike, predvsem pa naj se
naučijo včasih reči »ne« oz. naj

Krepimo spomin 9
ovrednotijo, kaj je zanje v življenju
zares pomembno. Napotim jih
tudi v lekarno, saj si sami lahko
pomagajo z zdravilom, ki vse-
buje izvleček ginka. To je Bilobil,
ki možgane oskrbi s kisikom
in prepotrebno energijo, kar
je v stresnih situacijah zelo
pomembno.
Stres in preobremenjenost
verjetno nista edina razloga
za motnje spomina in
koncentracije.

Ne. Motnje spomina lahko
opazimo že v otroštvu, na primer
zaradi hudih čustvenih pretresov,
ki jih kasneje lahko spremljajo
motnje razpoloženja in depresivna
stanja. Najpogostejši vzrok za
motnje spomina v mlajši dobi so
motnje razpoloženja (depresija,
bipolarna motnja ...) in poškodbe
glave. Pri bolezenskih spremembah
možganov, kot so motnje
krvnega obtoka (možganska kap),
vnetja (virusna, bakterijska) ali
rakava obolenja, so lahko motnje
spomina eden od spremljajočih
simptomov. Tudi zastrupitve
z alkoholom in opojnimi drogami
ter neustrezne kombinacije
zdravil lahko povzročijo prehodne
motnje spomina.

Kakšna je razlika med
pozabljivostjo in demenco?

Kot smo omenili že na začetku,
vsakdanja pozabljivost lahko
doleti vsakogar. Pri starejših so
težave s spominom mnogo
pogostejše, vendar niso vse
znak demence.
Pri demenci gre za splošno
propadanje vseh duševnih
sposobnosti. Ljudje z demenco
ne pozabijo le dežnika na vlaku,
ampak pozabijo celo to, da so se
z vlakom sploh peljali. Pozabljajo
tudi imena najdražjih in osebe
med seboj zamenjujejo. Kasneje
ne prepoznajo niti najbližjih
ali pa povsem neznane osebe
prepoznajo kot znance iz
preteklosti. Ker pozabljajo tekoče
dogodke, se radi pogovarjajo
o dogodkih iz mlajših življenjskih
obdobij, ki se jih vsaj v začetku
bolezni še dobro spomnijo. Težave
so tako moteče, da ogrožajo
vsakdanje življenjske aktivnosti
in onemogočajo samostojno
življenje. Bolniki so sčasoma vse
bolj odvisni od pomoči skrbnikov.
bolnikov z demenco povečuje
hitreje kot število starostnikov.

Kdo prvi spregovori
o demenci: bolniki, njihovi
svojci ali zdravnik?

Bolniki in njihovi svojci le redko
prepoznajo zgodnje znake bolezni,
saj menijo, da so to znaki staranja.
Pozabljivost, še bolj pa senilnost,
pogosto sprejemajo kot normalen
del procesa staranja. Tako npr. izgubi
volje do dela ali drugih aktiv-

Motnje spomina in koncentracije srečujemo v vseh
življenjskih obdobjih, vendar so pri mlajših razmeroma
redke. Največkrat gre za zelo obremenjene ljudi, ki zaradi
hitrega življenjskega ritma kar naprej nekaj pozabljajo.


Kako pogosta je demenca?
V letu 2009 je evropski
parlament demenco postavil
na prvo mesto med duševnimi
boleznimi. In to utemeljeno,
saj se v vseh evropskih državah
s podaljševanjem življenjske
dobe skokovito povečuje število
bolnikov z demenco. Vsakih pet
let življenja v višji starosti približno
podvoji verjetnost za nastanek
demence. Zaradi tega se število
nosti, ki so bile do tedaj za bolnike
zanimive, ne pripisujejo večjega
pomena, čeprav je to lahko znak
razvijajoče se demence. Pripisujejo
jo preprostemu dejstvu, da so se
polenili. Podobno velja za pomanjkanje
zanimanja za dogajanje
v okolici ali za družabna srečanja.
Prav tako se pogosto dogaja, da se
svojci pritožujejo zaradi sprememb
pri starostniku (npr. zanikrnost,
hudobija, jezavost, sumničavost, nezaupljivost), vendar jih ne
povezujejo z demenco.

Kakšna je vloga družinskega
zdravnika pri prepoznavanju
demence?

Vloga zdravnika družinske
medicine je ključna, saj svoje
bolnike dobro pozna. Zato lahko
zgodaj ugotovi, da se pri bolniku
pojavljajo resnejše motnje
spomina, morebiti celo demenca.
Prav zgodnja postavitev diagnoze
je zaradi pravočasnega začetka
prerisovanja likov, test risanja ure
in t. i. kratki preizkus spoznavnih
sposobnosti.
Zgodnja postavitev diagnoze je zaradi pravočasnega
začetka zdravljenja izjemno pomembna.
zdravljenja izjemno pomembna.

Zdravniki družinske medicine
kot najmočnejše orožje v prepoznavanju
demence uporabljamo
pogovor z bolniki in njihovimi
svojci. Za potrditev oz. za orientacijsko
oceno upada spoznavnih
sposobnosti uporabljamo tudi
kratke teste, npr. sposobnost
morejo ustaviti napredovanja
bolezenskih sprememb, lahko
pa zadržijo upadanje spominskih
in ostalih umskih sposobnosti.
Brez zdravil bi bilo ob pravilno
postavljeni diagnozi poslabšanje
sposobnosti neizogibno.
Antidementive po postavitvi
diagnoze predpišejo psihiatri ali
nevrologi, zdravniki družinske
medicine pa zdravljenje nadaljujemo
in spremljamo.

Katera zdravila imamo
na voljo in kaj lahko
pričakujemo od zdravljenja?

V zadnjem desetletju so na
voljo antidementivi, zdravila
za demenco. Zdravila sicer ne
Večino zdravil za zdravljenje
vedenjskih in psihičnih zapletov
pri demenci navadno predpišemo
zdravniki družinske medicine. Za
lajšanje pogostih spremljajočih
zapletov demence predpišemo
antidepresive (kadar demenco
spremlja depresija), antipsihotike
(za lajšanje vznemirjenosti, ki
je posledica prividov, prisluhov
ali blodenj) in druga zdravila.
Kadar motenj spanja ni mogoče
drugače obvladovati, je smiselno
uporabiti uspavala in nekatere
antidepresive ali antipsihotike.

Kaj bi priporočali našim
bralcem, da bi čim dlje
ohranili dober spomin?

Predvsem priporočam redno
miselno aktivnost in upoštevanje
nasvetov za zdrav življenjski slog:
primerno telesno aktivnost, uravnoteženo
prehrano z zadostno
količino vitaminov in mineralov
ter dosledno izogibanje škodljivim
razvadam, kot sta pitje alkoholnih
pijač in kajenje. Seveda je enako
pomembno, da se redno ukvarjajo
z aktivnostmi, ki jih veselijo.

Mirijam Černe Prelovšek,
Alenka Vidmar
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Stres

Ljudje smo vedno živeli v stresu. Zgodovinsko
in evolucijsko gledano je stres koristen, saj nam
pomaga preživeti. Že v prazgodovini se je moral
človek bojevati ali bežati, da je preživel. V sodobnem
času pa je stres večinoma povezan s psihološkimi
grožnjami: šef ni nikoli povsem zadovoljen
z opravljenim delom, nalagajo nam vedno nove
12 Krepimo spomin

POSKRBIMO ZASE
Kako se v takih situacijah odzovemo, je odvisno od
tega, kako dobro smo »opremljeni«, kakšna je naša
genska zasnova in kakšne so naše izkušnje. Na nas
vpliva okolje, v katerem smo odraščali, odnosi v primarni
družini, vedenjski vzorci naših staršev in bližnjih.
V psihiatriji govorimo o dveh vrstah kriznih stanj,
o razvojnih in o travmatskih. Razvojne krize so nujne
stopnje v različnih življenjskih obdobjih, ki jih spremlja
čustvena kriza. Vsako takšno obdobje (npr. puberteta,
ustvarjanje družine, odhod otrok od doma, menopavza)
predstavlja priložnost ali izgubo. Travmatske krize
pa so naključne, nepredvidljive in jih lahko povzročijo
zelo različni dogodki ali doživetja (npr. smrt bližnjega,
nesreče, izguba službe, doma). Prav vse predstavljajo
izgubo ali grožnjo z izgubo.
Tako razvojne kot travmatske krize so normalen
del našega življenja, zato jih ne uvrščamo med
bolezenska stanja. O motnji v bolezenskem smislu
lahko govorimo šele, ko pride do velikih duševnih in
telesnih sprememb.
Kadar krizne situacije ne moremo rešiti, se lahko
izrazi z različnimi simptomi in znaki, celo kot duševna
motnja. Poleg tesnobe, ki je precej pogosta, se
pojavijo tudi motnje spomina in koncentracije.

Pozornost je pogosto preusmerjena na en sam,
mnogokrat nepomemben vidik doživetja in
v neuspešno iskanje rešitve iz krize. V takih primerih
je prav, da se posvetujemo z zdravnikom.
V sodobnem svetu se je stresu nemogoče
popolnoma izogniti, lahko pa se ga naučimo
nadzorovati.

• Spoznajte stres in svoj odziv nanj.

• Ugotovite optimalno raven stresa, ki vam
omogoča največje dosežke brez uničujočih
posledic.

• Poskrbite za zdravo in uravnoteženo prehrano.

• Izogibajte se prevelikih količin nikotina, alkohola in
kofeina.

• Bodite redno telesno dejavni. Izberite si dejavnost,
ki vam je v veselje.

• Privoščite si dovolj spanja, redno izvajajte
sprostitvene vaje.

• Uravnotežite delo in zabavo.

• Ohranite odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in
sveta.

• Pogovarjajte se o svojih težavah.

• Veselite se življenja!
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Novo – Bilobil 120 mg

Sodobno zdravilo za boljši spomin in koncentracijo
Kako Bilobil deluje in kako nam pomaga?

Redno jemanje Bilobila izboljša prekrvitev in oskrbo
možganov s kisikom in energijo. Z uravnavanjem
presnove možganskih celic krepi spomin in
koncentracijo ter izboljšuje miselno storilnost.
Pomaga tudi pri vrtoglavici, šumenju v ušesih in
motnjah prekrvitve okončin.

Novi Bilobil 120 mg je nova moč v družini
Bilobil

Novim evropskim smernicam, ki priporočajo večje
odmerke ginka v zdravljenju motenj spomina in
koncentracije, sledimo tudi v Krki.
Bilobilu s 40 mg izvlečka ginka in Bilobilu z 80 mg
izvlečka ginka se je pridružil Bilobil 120 mg, ki
vsebuje 120 mg izvlečka ginka.

Že z 2 kapsulama na dan dosežemo največji dnevni
odmerek (240 mg), ki ga priporočajo evropske
smernice. Odmerjanje 2-krat na dan omogoča boljše rezultate zdravljenja in je za uporabnika enostavnejše,
saj Bilobil 120 mg vzame samo zjutraj in zvečer.

Bilobil priporočamo
pri motnjah prekrvitve in delovanja
možganov, ki se kažejo kot pojemanje spomina
in intelektualnih sposobnosti, vrtoglavica in šumenje v ušesih.

Svetujemo ga tudi v času miselnih naporov, saj
zmanjšuje vplive oksidativnega stresa na organizem.
Večji dnevni odmerek (240 mg) izboljšuje
koncentracijo že dve uri in pol po odmerku.

Bilobil je edino zdravilo na slovenskem trgu, ki
vsebuje izvleček iz listov ginka.
Kakovost izvlečka ginka v kapsulah Bilobil
je skrbno nadzorovana

Pridobivanje kakovostnega izvlečka iz ginkovih
listov je zahteven proces.

Izvleček v kapsulah Bilobil je pripravljen po tehnološkem postopku,
ki zagotavlja, da je izjemno kakovosten in
prečiščen.

V Krki vsebnost glavnih učinkovin v izvlečku ginka in v končnem izdelku dokazujemo s posebnimi analiznimi metodami.

Kakovost kapsul Bilobil, ki je ključnega pomena
za varno in učinkovito zdravljenje, je skrbno
nadzorovana.

Kdaj in kako jemati Bilobil?
• Pri motnjah prekrvitve in delovanja
možganov, ki se kažejo kot:
– pojemanje spomina in koncentracije,
– vrtoglavica,
– šumenje v ušesih.
• Pri motnjah prekrvitve v nogah in rokah, ki se
kažejo kot:
– občutek hladnih nog in rok,
– bolečine pri hoji,
– otrplost in ščemenje.
Za dolgotrajnejši učinek svetujemo, da Bilobil
jemljete najmanj tri mesece. Lahko ga jemljete
tudi dalj časa, prekinitve niso potrebne.
Za
izdelek vprašajte farmacevta v lekarni.
Mirijam Černe Prelovšek
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[@life]

Kako živeti zdravo in manj stresno?
@life je odlična pot do zdravja in dobrega počutja. Smile
www.a-life.eu.com

Lep dan!
_________________
@life

[@life]

Kako živeti zdravo in manj stresno?
@life je odlična pot do zdravja in dobrega počutja.
www.a-life.eu.com

Lep dan!
_________________
@life