ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Hepatitis



Izraz hepatitis označuje vnetje jeter.

Hepatitis lahko nastane zaradi različnih vzrokov. Običajno se kaže kot nenadno, kratkotrajno vnetje.


KAJ GA POVZROČA?

Med najpogostejšimi vzroki za hepatitis so okužbe z različnimi virusi, ki povzročajo virusni hepatitis. še v začetku osemdesetih let so poznali le dva virusa, ki povzročata virusni hepatitis, virus hepatitisa A in B. Kasneje so jih odkrili še več, denimo viruse hepatitisa C, D in E, verjetno pa bodo z leti odkrili še nove povzročitelje. Vsi doslej znani virusi lahko povzročijo akutni hepatitis, posledice okužbe in dolgoročna napoved poteka bolezni pa se razlikujeta med posameznimi virusi, kakor se razlikujejo tudi načini okužbe.
Akutni hepatitis se včasih razvije ob okužbi z nekaterimi bakterijami (Legionella pneumophilla), drugimi virusi (Epstein-Barr) in zajedavci (plazmodij). Povzročajo pa ga lahko tudi drugi dejavniki, denimo nekatera zdravila (antikonvulzivi, anestetični plin halotan, prevelik odmerek paracetamola) in strupene snovi, vključno z alkoholom. Slednji je v razvitem svetu eden glavnih vzrokov za akutni hepatitis.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?

Okužba z virusnim hepatitisom lahko poteka povsem brez simptomov oziroma so ti tako blagi, da je bolezen neopazna, včasih pa je njen potek tako hud, da ogroža življenje. Čas od okužbe do razvoja bolezni se razlikuje glede na povzročitelja. Tako se po okužbi z virusom hepatitisa A bolezen razvije v šestih tednih, medtem ko po okužbi z virusom hepatitisa B lahko traja do celo šest mesecev, preden se pojavijo prvi znaki bolezni.

Možni začetni simptomi akutnega hepatitisa so:

• utrujenost in splošno slabo počutje,
• slab apetit,
• slabost in bruhanje,
• povišana telesna temperatura,
• neprijeten občutek v desnem zgornjem delu trebuha.




Hepatitis B
Hepatitis B je razširjen po vsem svetu. Bolezen je najbolj razširjena v Srednji in Južni Ameriki, jugovzhodni Aziji ter v nekaterih državah vzhodne Evrope.


Virus se nahaja skoraj v vseh telesnih tekočinah, za prenos okužbe pa so najpomembnejši kri, slina in semenska tekočina okužene osebe. Okužba se najpogosteje prenaša s stikom z okuženo krvjo, s spolnimi odnosi in z matere na otroka med nosečnostjo ali pri porodu. Okužba je možna tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes in akupunkturi. Visoko tveganje za okužbo je med intravenskimi uživalci drog, ki uporabljajo skupen pribor in njuhalcih drog.

HBV preživi v serumu več mesecev pri 4oC, v kužnini do šest mesecev pri temperaturi od 30 do 32oC in več let pri minus 20oC. V 10-tih minutah ga uniči vrela voda, suha vročina pri 160oC v dveh urah, 1% natrijev hipoklorit v 30-tih minutah in 40% formaldehid v 12-tih urah.

Po nekaterih ocenah je na svetu več kot 350 milijonov ljudi kronično okuženih z virusom hepatitisa B, kar tretjina ljudi na svetu pa ima v krvi znake pretekle ali sveže okužbe z virusom hepatitisa B. Vsako leto se pojavi približno štiri milijone novih akutnih primerov, približno milijon ljudi pa umre za kroničnimi posledicami raka jeter in jetrne ciroze.

Skoraj vsak stoti Slovenec je nosilec virusa hepatitisa B, vendar ne zaznava nobenih težav. Strokovnjaki ocenjujejo, da v Sloveniji živi približno dvajset tisoč kroničnih nosilcev virusa, med katerimi je veliko kroničnih jetrnih bolnikov. Kako se bo jetrno vnetje odražalo in kakšne posledice bo pustilo, je odvisno od lastnosti virusa, obrambnih sposobnosti organizma in nekaterih zunanjih dejavnikov. Verjetnost za raka na jetrih pri kronično okuženih z virusom hepatitisa B je desetkrat večja, kot je tveganje za nastanek pljučnega raka pri kadilcih.

Akutna okužba pri 90 odstotkih odraslih v glavnem mine brez posledic. Pri 10 odstotkih okuženih odraslih, 25 odstotkih okuženih otrok in 80 odstotkih okuženih novorojenčkov pa bolezen preide v kronično obliko, ko virusna okužba traja vsaj 6 mesecev in se kaže z nenormalnimi izvidi laboratorijskih preiskav krvi za oceno delovanja jeter ter s spremembami jetrnega tkiva. Kronični bolniki lahko v nekaj letih zbolijo za jetrno cirozo oziroma jetrnim rakom. Jetrna odpoved zaradi kronične okužbe z virusom hepatitisa B nastopi pri več kot pol milijona ljudi na leto in je razlog za 5 do 10 odstotkov presaditev jeter.

Tveganje za prenos HBV s nezaščitenimi spolnimi odnosi

Spolni odnos z osebo z :
• akutnim HBV: tveganje za prenos je 20-40%;
• če je spolni partner kronični nosilec in gre za stalno zvezo je tveganje za prenos več kot 70%;
• 30-40% okužb pa ostaja etiološko nepojasnjenih.

Cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za ljudi s povečanim tveganjem za okužbo, od leta 1998 pa so v Sloveniji vsi otroci pred vstopom v osnovno šolo cepljeni proti hepatitisu B. Več na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/161-cepljenje-proti-hepatitisu-b.

Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za vse, ki potujejo v države, kjer je bolezen pogosta, prav tako je cepljenje priporočljivo za tiste, ki so zaradi svojih navad bolj izpostavljeni okužbi. Pri cepljenju s cepivom proti hepatitisu A in hepatitisu B (rekombinantno dvovalentno cepivi), pa je oseba zaščitena proti obema hepatitisoma. Več na http://www.drustvo-bpnb.si/index.php/cepiva-in-cepljenje/159-cepljenje-proti-hepatitisu-a-in-b.


Hepatitis B je bolezen, ki jo povzroča virus hepatitisa B (HBV). Pride do vnetja jeter (hepatitisa). Z virusom je okuženih tretjina svetovnega prebivalstva (več kot 2 milijardi).[1] Število vključuje tudi okoli 350 milijonov ljudi, ki so kronični prenašalci virusa.[2] Do okužbe pride ob stiku z okuženo krvjo oziroma z drugimi telesnimi tekočinami.

Okužba s HBV lahko pogosto poteka povsem brez kliničnih in laboratorijskih znakov bolezni. Le pri 25 do 30 % okuženih poteka hepatitis B z značilno klinično sliko. Inkubacija traja največkrat 2 do 4 mesece. Akutna bolezen se kaže kot vnetje jeter, bruhanje, zlatenica in v redkih primerih sledi smrt. Kronična okužba lahko povzroči cirozo jeter ali celo karcinom jeter, ki je smrten in se slabo odziva na trenutno dostopna zdravila proti raku.

Okužbo je mogoče preprečiti s cepljenjem.
_________________
Lep pozdrav
Marjan