ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Koža

Enciklopedija

Struktura človeške kože
Koža je največji organ oz. čutilo človeškega telesa, ki varuje vse ostale organe v organizmu. Po površini je največji organ. Pri odraslem človeku meri do 2 m². Po teži je najtežji organ (do 10 kg). Po funkciji je najbolj vsestranski organ. Služi za razmejitev telesa od okolice, kot ščit pred vplivi okolja, sredstvo sporazumevanja, regulacija temperature telesa, izmenjava snovi z okoljem, zaznavanje dotika, temperature,...

Ponekod je debelejša, drugod pa zelo tanka. Barva kože je odvisna od prekrvavitve, količine pigmenta in debeline. V ožjem pomenu ločimo vrhnjico (epidermis) in debelejšo usnjico. Koži pripada še podkožje, ki veže kožo na podlago.

H koži štejemo še lase in dlake, nohte ter žleze lojnice in znojnice.

Vsebina:

1 Zgradba kože
1.1 Vrhnjica
1.1.1 Usnjica
1.1.2 Čutilna telesca
1.2 Podkožje




Zgradba kože

Prerez kože
Vrhnjica
Vrhnjica je zunanja plast in je iz večskladnega ploščatega epitelija. Je različno debela; najdebelejša je na dlani in podplatu. Osnovno plast celic imenujemo zarodna plast, ker v njej nastajajo vedno nove celice, ki proti površni poroženevajo in se luščijo (roževinasta plast). Celice te plasti vsebujejo pigment melanin, ki globlje dele kože ščiti pred ultravijoličnimi žarki. Na površini je poroženela plast sestavljena iz celic, ki odmirajo; nimajo več jedra, vsebujejo pa beljakovino keratin. Ta plast ne prepušča vode, zato telo varuje pred izsušitvijo, zadržuje telesno toploto in tudi preprečuje vdor bakterij v notranjost telesa. Povrhnjica se prehranjuje z difuzijo. Hrana prehaja oz ustnice v povrhnjico, saj povrhnjica ne vsebuje žil (ni prekrvavljena).


Usnjica
Usnjica je najmočnejša plast kože, saj je lahko debela nekaj milimetrov. Zgrajena je iz čvrstega in elastičnega veziva, zaradi katerega je koža gat preplet krvnih žil in mezgovnic. V prepletih je lahko shranjena večja količina krvi, zato je koža pomembna za uravnavanje telesne temperature. V tej plasti so tudi številne žleze znojnice in lojnice, lasje in dlake, živci in čutilna telesca, ki posredujejo občutke toplote, mraza in mehanskega pritiska. Z njimi spoznavamo nekatere fizikalne lastnosti predmetov.

Lasje in dlake nastajajo iz vrhnjice, ki tvori v usnjico segajočo cevko, lasni mešiček. Na njegovem dnu je odebeljena lasna čebulica, v katero se vgreza papila z žilami in živci. Iz čebulice zraste lasni koren, ki proti površini kože prehaja v lasno steblo. V lasni mešiček vodi izvodilo žleze lojnice, ki s svojim izločkom masti lase. Zaradi loja so lasje mehki, varuje pa jih tudi, da ne postanejo suhi in krhki. Ob lasu oziroma dlaki je giadka mišica, ki pri krčenju ježi lase oziroma dlake.

V usnjici so tudi žleze znojnice, ki na površino kože izločajo znoj. So povsod v koži, vendar so najštevilnejše na čelu, v pazduhi, na dlaneh in podplatih. Znoj je po kemični sestavi podoben krvni plazmi. Poleg vode in soli vsebuje še sečnino in sečno kislino ter maščobne kisline, zaradi katerih je značilnega vonja. Zato kožo prištevamo med pomožna izločala. Znojenje je pomembno zlasti pri uravnavanju telesne temperature.


Čutilna telesca
V usnjici so čutilna telesca, iz katerih izhajajo senzibilna živčna vlakna, ki vzburjenja prevajajo v možgansko skorjo. Najpomembnejša telesca v koži so: Paccinijeva telesca, ki so ovalne oblike in ležijo globlje v usnjici. Občutljiva so predvsem za pritisk. Meissnerjeva telesca so tudi ovalne oblike, toda manjša od prejšnjih. So tik pod povrhnjico in posredujejo občutke mehanskega pritiska in dotika. Krausejeva telesca so podobna Paccinijevim in posredujejo občutke mraza. Prosti živčni končiči, ki segajo v bradavičaste izrastke in vrhnjico, pa posredujejo občutke bolečine in temperature.


Podkožje
Podkožje je globoka plast pod usnjico. Sestavlja ga rahlo vezivo in več ali manj maščobe, ki preprečuje oddajanje toplote in tudi varuje globlje ležeče organe pred mehanskimi vplivi.

Lep pozdrav
M.

[marjan]

Posledice škodljivih vplivov sonca na naše telo,

Špela M. Kristan, dr. med.

Toplo sonce, ki že milijone let sveti na Zemljo in je ključnega pomena za obstoj življenja na našem planetu, je bilo do nedavnega naš prijatelj in zaveznik. Sodobni način življenja, modne zapovedi o »zdravem, zagorelem videzu«, po drugi strani pa poškodovana ozonska plast okoli Zemlje, ga čedalje bolj spreminjajo v našega sovražnika, ki nas ob neupoštevanju nekaterih pravil resno ogroža. Posledice škodljivih vplivov sonca na naše telo, predvsem na kožo, se lahko pojavijo šele desetletja kasneje, ko škode ni več mogoče popraviti.


Koža je s svojimi čutilnimi živčnimi vlakni in tipalnimi telesci v povrhnjici največji čutni organ našega telesa, ki zaznava dotik, pritisk, toploto, mraz, bolečino, srbenje itn. Koža je po svoji zgradbi različna glede na del telesa (obraz, trup, dlani in podplati), starost človeka, spol in raso. Njena površina meri od 1,2 do 1,8 kvadratnega metra. Brez podkožnega maščevja je debela od 0,2 do 0,5 milimetra, njena masa znaša do 16 odstotkov telesne mase. Koža je sestavljena iz vrhnjice, usnjice in podkožnega maščevja.



Glavni varovalni pomen kože je, da ščiti človeško telo pred škodljivimi zunanjimi fizikalnimi in fizikalno-kemičnimi vplivi in pred temperaturnimi spremembami. Koža učinkuje kot anatomska meja med našim telesom in okolico in je tako rekoč ščit, brez katerega ne bi mogli živeti. Njena površina je mastna, kiselkasta (pH med 4,5 in 5,5) in nas prekriva kot zaščitni maščobni kisli plašč, ki nas varuje pred vdorom mikroorganizmov in pred blagimi alkalijami. Pred izsušitvijo nas varuje koža z vezavo vode v zgornjih plasteh povrhnjice in mešanico maščob iz lojnic in vode iz znoja, ki naredijo voskast zaščitni film.



Pomembna dejavnost kože je tudi uravnavanje telesne temperature, saj se prek nje odvaja do 80 odstotkov toplote s krčenjem in širjenjem žilic v koži in z izhlapevanjem znoja (15 do 20 odstotkov celotne količine izločene vode iz telesa). Zaradi elastičnih in kolagenih vlaken v usnjici je koža odporna proti pritisku, podkožno maščevje pa še dodatno blaži udarce.



Koža nas varuje tudi pred škodljivimi sončnimi žarki, ki so del spektra elektromagnetnega valovanja. Do Zemljine površine prodrejo toplotni, svetlobni in del ultravijoličnih (UV) žarkov. Ozonska plast, ki obdaja



Zemljo, je zelo pomembna, ker absorbira žarke kratkih valovnih dolžin, ki so za človeka nevarni.



Glede na valovno dolžino in s tem povezan biološki učinek delimo UV žarke na:



UV-C: ti žarki imajo zelo kratko valovno dolžino in se absorbirajo že v atmosferi, tako da jih zanemarljivo malo prodre do zemeljske površine. Imajo sicer smrtonosni učinek na celice.



UV-B: imajo srednjo valovno dolžino in del teh žarkov doseže zemeljsko površino. Prodrejo v zgornje plasti kože, kjer povzročijo vnetje in sončne opekline. Večina zgodnjih neželenih učinkov sončenja je posledica delovanja teh žarkov. Dokazano je, da učinkujejo kancerogeno. Skozi navadno okensko steklo ne prodrejo.



UV-A: imajo najdaljšo valovno dolžino med UV žarki in prodrejo najgloblje v kožo. Povzročijo porjavelost kože brez predhodnih znakov vnetja kože ali sončnih opeklin. Pospešijo pa staranje kože. Zadnje čase strokovnjaki opozarjajo na nevarnost teh žarkov, saj se njihov škodljivi učinek pokaže šele čez desetletja. Ti žarki zaradi prodiranja v globlje plasti kože poškodujejo elastin in kolagen. Poškodujejo lahko tudi jedrne kisline celic (DNA) in s tem dedno zasnovo celic. Navadno okensko steklo jih ne zadrži.



Nevarnost v gorah in na snegu nam torej grozi predvsem zaradi žarkov UV-B, saj nam sončna nevarnost grozi tudi s tal. Bela snežna odeja visoko v gorah odbije od površine do 80 odstotkov UV žarkov, ki so dosegli tla. Tako se količina žarkov, ki jih prejme izpostavljena koža, skoraj podvoji. Za primerjavo œ na morski površini se odbije manj kot 20 odstotkov sončnih žarkov. Dodatno kožo izsušijo še suh zrak, mraz in veter. Izsušena koža je bolj dovzetna za škodljivo delovanje UV žarkov in nas tudi slabše ščiti pred nizkimi zunanjimi temperaturami.



Škodljive učinke UV žarkov delimo na zgodnje in pozne.



Med zgodnje posledice sončnih žarkov prištevamo rdečino kože, sončne opekline z mehurji in razne fotodermatoze na izpostavljenih delih telesa. Fotodermatoze nastanejo pri nekaterih ljudeh, če pred sončenjem uživajo konzervirano hrano ali nekatera zdravila, kot so sulfonamidi in tetraciklinski antibiotiki. Pojavi se lahko tudi snežna slepota.


Med pozne posledice prištevamo propad elastičnih in kolagenih vlaken in s tem prezgodnje gube in staranje kože, stanjšanje kože in pojav vidnih krvnih žilic (rdečica obraza), sončne pege, prekanceroze (predstopnja kožnega raka) in kožnega raka. Kar 90 odstotkov kožnega raka nastane zaradi škodljivega učinkovanja sončnih žarkov. Tudi rast sive očesne mrene je lahko posledica UV žarkov.


Kaj naj torej storimo? Naj se odpovemo radostim v zasneženih gorah? Nikakor, sovražnika moramo le poznati. Poznati pa moramo tudi tip svoje kože. Koža ima naravno sposobnost, da se sama ščiti pred sončnimi žarki, tako da absorbira in reflektira žarke, da sprošča snovi, ki povzročajo vnetje (H substance), da pordeči in se zadebeli povrhnjica. Rožena plast kože se zadebeli, ker UV žarki spodbujajo pomnožitev (proliferacijo) keratinocitov, ki vsebujejo veliko beljakovine keratina, ta lahko absorbira nekaj spektra UV žarkov in hkrati odbija druge žarke sončne svetlobe.


Najboljša obramba pa je tvorba kožnega pigmenta melanina, ki preprečuje prodiranje UV žarkov v globlje plasti kože. Kožni pigment melanin nastaja v melanocitih œ celicah, ki ležijo na meji med povrhnjico in usnjico v tako imenovani bazalni plasti. Le-ta je sestavljena iz keratinocitov in melanocitov. Na nepokritih delih kože najdemo en melanocit na pet keratinocitov, na pokritih delih pa je melanocitov manj. Nekaj jih je tudi v lasnih čebulicah in v usnjici. Nastajanje melanina spodbujajo po eksogeni (zunanji) poti UV žarki, po endogeni (notranji) pa hormoni hipofize, nadledvičnih žlez in estrogeni (ženski) hormoni. Obramba kože je veliko boljša pri temneje pigmentiranih ljudeh, saj imajo v koži več melanocitov, ki so tudi bolj aktivni.


Srednjeevropejce lahko razdelimo v štiri skupine:


1. belopolti, pegasti in rdečelasi ljudje, ki nikoli ne porjavijo in jih sonce hitro opeče;

2. svetlopolti, svetlolasi in svetlooki ljudje, ki so pogosto opečeni in malo porjavijo;

3. ljudje, ki so le prve dni nekoliko rdeči in dobro porjavijo;

4. temnopolti, temnolasi in temnooki ljudje, ki niso nikoli opečeni in na soncu močno porjavijo.


Zaščita kože je torej obvezna! V trgovinah dobimo veliko kakovostnih preparatov, ki nas ščitijo tako pred UV-A kot pred UV-B žarki in s tem pred zgodnjimi, v manjši meri pa tudi pred poznimi posledicami sončenja. Zaščitno sredstvo moramo izbrati glede na tip naše kože.


Tudi temneje pigmentirani ljudje morajo v zasneženih gorah uporabljati zaščitna sredstva. Z zaščitnim sredstvom se moramo namazati pol ure prej, preden se izpostavimo soncu, in se ponovno namazati vsaki dve uri, ker se aktivna snov v mazilu izrabi. Izberimo pripravek, ki je obstojen na soncu in v vodi. Za okolico oči in ustnice vedno uporabljamo mastno mazilo.


Uporabljajmo pripravke, ki vsebujejo fizikalne (npr. titanov oksid) in kemijske zaščitne faktorje (npr. paraaminobenzojeva kislina). Prvi na koži učinkujejo kot zrcalca, ki odbijajo sončne žarke, drugi pa prodrejo v kožo in tam zavrejo prodor žarkov v globino.


Nekateri ljudje slabo prenašajo zaščitna sredstva in lahko postanejo nanje preobčutljivi (alergični). Tem priporočamo uporabo pripravkov z oznako sensitive, saj manj dražijo kožo.


Zavedati pa se moramo, da označeni zaščitni faktor le delno ustreza resnični stopnji zaščite, saj pomeni le zaščito pred takojšnjimi posledicami delovanja žarkov UV-B (pred opeklinami), ne pa tudi pred kasnimi posledicami.


Idealnega sredstva za zaščito pred škodljivimi učinki UV žarkov za zdaj še nimamo, kljub temu pa se za enega odločimo in ga tudi uporabljajmo.


Nikakor pa ne smemo pozabiti na dobra zaščitna sončna očala, saj nam lahko žarki UV-B močno poškodujejo oči.


Za konec pa - ne naredimo si tiste velike oranžne krogle na nebu, ki jo v mrzlih jutrih zasneženih gora tako težko pričakujemo - za svojega potuhnjenega sovražnika. Zavarujmo si kožo in oči pred njenimi kvarnimi učinki. Brez kože in brez sonca ne moremo živeti. Kakšna prezgodnja starostna gubica okoli oči pa nas bo lahko spominjala na preživete dneve v prelestno lepih zimskih gorah.

Zavarujte si svojo kožo !

Špela M. Kristan, dr. med.

LP