|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
marjan Administrator

Pridružen/-a: 01.02. 2007, 13:13 Prispevkov: 4477 Kraj: Slovenija
|
Objavljeno: 11 Maj 2008 12:08 Naslov sporočila: Bolezni živčevja - Glavoboli |
|
|
Glavoboli
Bolezni živčevja
Glavoboli sodijo med najpogostejše zdravstvene težave. Čeprav so pogosto zelo mučni in onesposabljajoči za bolnika pa so le redko simptom težje bolezni.
Vzroki bolezni
Glavobol je lahko posledica motenj v delovanju žilja, napenjanja vratnih mišic, mišic ramen in glave, stresa ali utrujenosti. Lahko pa je tudi znak drugih bolezni, kot so: okužbe ali tumorji, visok krvni tlak, bolezni vratnega dela hrbtenice, bolezni oči, nosu, žrela, zob ali ust ter poškodb glave ali vratnega dela hrbtenice.
Razdelitev in znaki glavobolov
Migrenski glavobol je ponavljajoča se, utripajoča, močna bolečina, ki običajno prizadene eno polovico glave, včasih pa obe. Bolečina se prične nenadoma, spremljajo pa jo lahko tudi slabost in bruhanje ter preobčutljivost za svetlobo, hrup in vonjave. Pričnejo se lahko v katerikoli starosti, najpogosteje pa se pričnejo med 10 in 30 letom. Pogostejši so pri ženskah kot pri moških. Vzrok bolezni ni znan, bolečina pa je posledica zožanja in razširitve krvnih žil v možganih, kar aktivira bolečinske receptorje. Dejavniki, ki lahko sprožijo migrenski glavobol, so spremembe hormonskega ravnovesja (menstruacija, menopavza, hormonska kontracepcijska sredstva), nespečnost, lakota in spremembe vremena. Približno petina bolnikov je pred nastopom glavobola razdražljiva, depresivna ali evforična, občutijo pa lahko tudi slabost ali lakoto. Podoben delež bolnikov izgubi vid v določenem predelu ali vidi migljajoče ali bliskajoče se luči, popačene slike ali pa ima občutek mravljičenja in oslabelosti v zgornjih ali spodnjih udih. To predhodno obdobje, ki traja 10 do 30 minut pred nastopom glavobola se imenuje avra ali prodrom.
Tenzijske glavobole povzroča napetost mišic v vratu, ramenih in glavi, ki je lahko posledica neudobne lege telesa, stresa ali utrujenosti. Glavoboli se običajno pričnejo zjutraj ali zgodaj popoldne in se postopoma slabšajo. Najpogosteje se pričnejo v zadnjem ali sprednjem predelu glave in se lahko razširijo po celi glavi. Pogosto jih spremlja občutek pritiska.
Glavoboli, ki so se pojavili pred kratkim, so hudi, ne popuščajo, se pojavijo po poškodbi glave ali skupaj z drugimi znaki bolezni, kot so vročina, slabo počutje, bruhanje, otrpel vrat, mravljinčenje, motnje ravnotežja in orientacije, motnje vida in zavesti, utegnejo imeti resen vzrok in zahtevajo takojšen obisk pri zdravniku.
Diagnoza
Pri postavitvi diagnoze so pomembni naslednji podatki: lokalizacija, jakost, trajanje in pogostost glavobolov, dejavniki, ki glavobol izboljšajo ali poslabšajo in morebitni drugi spremljajoči znaki bolezni. Običajno lahko zdravnik postavi diagnozo na osnovi podatkov, ki jih poda bolnik in telesnega pregleda, včasih pa so potrebne tudi krvne preiskave. Lumbalna punkcija, pri kateri se odvzame vzorec likvorja iz hrbteničnega kanala za pregled pod mikroskopom, je potrebna ob sumu na okužbo ali krvavitev. Če zdravnik sumi na tumor ali možgansko kap, lahko naroči tudi slikanje možganov z računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MRS).
Zdravljenje
Nezdravljeni migrenski glavoboli lahko trajajo več ur ali dni. Če so glavoboli blagi, se jih lahko olajša s zdravili za lajšanje bolečin, ki so na voljo brez recepta v lekarnah. Če pa so glavoboli hudi in jih spremljajo slabost, bruhanje in odpor do svetlobe, običajna zdravila ne pomagajo. Ker se znaki migrene pojavijo šele potem, ko se zožene krvne žile razširijo, je avra ali prodrom svarilno obdobje, ko se lahko z zdravili prepreči glavobol. Najpogosteje se uporabljajo zdravila, ki ožajo krvne žile (ergotamin, kofein). Zdravilo sumatriptan okrepi delovanje serotonina, za katerega kaže, da njegova nizka koncentracija v krvi povzroča napade migrene. Ker ta zdravila vplivajo na dotok krvi v možgane in so lahko zato nevarna, jih mora bolnik obvezno jemati po navodilih zdravnika in farmacevta. Nekatera zdravila (propranolol, verapamil) lahko tudi preprečujejo ponavljanje migrenskih glavobolov.
Tenzijske glavobole se lahko prepreči ali obvlada z izogibanjem stresom, ki jih povzročajo. Ko je glavobol že prisoten, se ga lahko olajša z nežno masažo vratu, ramen in glave, počivanjem in sprostitvenimi tehnikami. Večino glavobolov lahko hitro in učinkovito olajšajo tudi zdravila za lajšanje bolečin, ki so na voljo brez recepta v lekarnah.
Copyright © 2001-2008
PLIVAzdravje Vse pravice pridržane _________________ Lep pozdrav
Marjan |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
|