ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Zniževanje holesterola

- dieta namesto zdravil!

prim. Janez Tasič, dr.med.,
kardiološka ordinacija


Sredi poletja leta 1990 je v najuglednejši britanski medicinski reviji Lancet izšel članek s skromnim naslovom Ali lahko spremembe življenjskega sloga preobrnejo potek koronarne bolezni?. V prispevku so dr. Dean Ornish, diplomant medicinske fakultete na slovitem Harvardu, in njegovi sodelavci s Pacifiškega prezbiterijanskega medicinskega centra v majhnem kalifornijskem mestu Sausalitu poročali o skoraj 40-odstotnem zmanjšanju stopnje aterosklerotičnih zožitev venčnih arterij pri preiskovancih, ki so leto dni uživali vegetarijansko hrano, prenehali kaditi, se naučili obvladovati stres in začeli z zmerno telesno vadbo.
V kontrolni skupini, ki so jo zdravili po običajnih priporočilih Ameriškega združenja za kardiologijo, so zabeležili več kot 40-odstotno povečanje zožitev venčnih arterij. Po petih letih opazovanja so bile razlike med skupinama manj dramatične, vendar so bolniki na Ornishevem programu še vedno imeli v povprečju manj zožene arterije kot ob začetku študije, bolniki v kontrolni skupini pa bolj in so utrpeli kar dvakrat več srčnih infarktov. Opogumljen s prepričljivimi rezultati, je dr. Ornish ustanovil neprofitni Inštitut za preventivno medicino v Sausalitu, obenem pa je postal klinični profesor na Kalifornijski univerzi v San Franciscu. Še vedno se ukvarja z raziskavami, veliko pa se pojavlja tudi v javnosti, predvsem kot zagovornik prepričanja, da se je potrebno srčno-žilnih bolezni lotiti pri vzroku, ne samo odpravljati njenih posledic. Prepričan je, da je velika večina srčno-žilnih bolezni v zahodnem svetu posledica preobilja kalorično bogate prehrane, pomanjkanja gibanja in neobvladanega stresa.
Med Slovenci, ki se hranijo po Ornishevih priporočilih, je verjetno najbolj znan dr. France Cokan, internist in osemkratni zmagovalec havajskega železnega triatlona. Osnove Ornishevega programa nam v tej številki predstavlja primarij Tasič, dr. med..

doc. dr. Aleš Blinc, dr. med., glavni urednik

Prof. dr. Dean Ornish je več kot dvajset let raziskoval vpliv prehrane na bolezni srca in ožilja. Pod njegovim vodstvom so bile opravljene številne raziskave pri ljudeh, ki niso prejemali zdravil za zniževanje holesterola, a so preboleli srčni infarkt ali preživeli operacijo na srcu. Spremenili so predvsem svoj slog življenja in prehranjevalne navade. Ti ljudje so začeli uživati hrano z malo maščob in holesterola, osvojili pa so tudi tehnike, s katerimi so se naučili premagovati stres, opustili so kajenje in postali fizično aktivni.

Dieta oziroma spremenjena prehrana, ki jo priporoča dr. Dean Ornish, svetuje uživanje čim manj maščob. Maščobe naj ne presegajo desetino celotne kalorične vrednosti dnevnega obroka. To se doseže s tem, da je osnova vse prehrane rastlinska hrana: sadje, zelenjava, polnovredna žita, semena ter izdelki in proizvodi iz soje. Vse, kar se zaužije, se pripravlja na čimbolj naraven način. Takšna prehrana je dopolnjena še z določeno količino jajc ter majhno količino sladkorja in moke; vsebuje le malo škodljivih snovi in veliko koristnih, ki preprečujejo nastanek bolezni srca in ožilja ter še mnoge druge bolezni.

Za ljudi, ki obolevajo za boleznimi srca in ožilja, a ne smejo ali nočejo uživati zdravil za zniževanje holesterola, je Ornishev program najboljša izbira, saj rešuje številne težave. Je pa program kar zahteven, za nekatere kar težko sprejemljiv in včasih predstavlja resno preizkušnjo. Le redki se uspejo držati vseh navodil po več let. Zato se dieta pogosto priporoča le kot kratkoročna izkušnja, ki omogoča, da se ljudje seznanijo z dietnimi zahtevami, programom fizične aktivnosti in z metodami za preprečevanje in premagovanje stresa.

SPODBUDNI REZULTATI RAZISKAV
Raziskave so potrdile, da se pri bolnikih, ki so vključeni v Ornishev program, po petih letih izboljša in poveča prehodnost žil, holesterol se zniža za 37 odstotkov, zmanjša pa se tudi število napadov bolečin v prsih. Spremembe se pojavijo že po 4 do 5 mesecih, po 2 do 3 letih pa pri 82 odstotkih vseh bolnikov.
Rezultate raziskav so predstavili v Ameriškem združenju za srce (AHA). To je potrdilo koristnost metode, saj je bilo v preiskovani skupini za več kot dvakrat manj zapletov kot v kontrolni skupini, ki se ni držala strogih navodil. Rezultati so enaki tako pri mlajših kot tudi pri starejših bolnikih. Podobne rezultate so dosegli tudi z nekoliko manj strogo dieto (modificirana dieta tipa II za srčne bolnike: pod 200 mg holesterola v dnevnem obroku in manj kot 20 odstotkov maščob, od tega manj kot 8 odstotkov zasičenih).
Ob raziskavi, ki je potekala več let, pa so si postavili še naslednje vprašanje: ali so poleg zdravstvenih še kakšne finančne prednosti oziroma slabosti tega programa? V multicentrični raziskavi se je dokazalo, da se je zmanjšala poraba denarja za operacije na srcu, za rehabilitacijo, pa tudi za zdravila. Te ugotovitve so spodbudile predvsem zdravstvene zavarovalnice, ki so zato začele program priporočati svojim zavarovančem oziroma bolnikom, saj so se tako zmanjšali stroški zdravljenja. To je bil začetek modela za spreminjanje sloga življenja, ki znižuje stroške zdravljenja in hkrati omogoča bolj kakovostno življenje.
"Obstaja samo ena medicina. Tista, ki je znanstveno preverjena. In če metoda, ki jo uporabimo pomaga, če je varna in vsestransko preizkušena, jo moramo sprejeti," je dejal prof. Ornish ob predstavitvi rezultatov komisiji, ko je ta potrdila koristnost njegovega celostnega pristopa.

KAJ PRIPOROČA ORNISH?
Prehrana, ki jo priporoča dr Ornish, naj vsebuje veliko sadja in zelenjave, različna žita in semena, kakšno jajce, dovolj vitamina B12 ter tudi omega-3 maščobne kisline. Največ jih je v olju morskih rib ter v lanenem semenu in olju. Priporoča se tudi obrok, ki je sestavljen pretežno iz sojinih izdelkov. Hrana naj vsebuje tudi dovolj vitaminov C in E, beta karotena, selena in folne kisline.
Večina shujševalnih in varovalnih diet priporoča stroge programe, ki nazadnje pripeljejo k temu, da se človek spet vrne h kalorično bogati prehrani. S tem zavrže vse, kar je prej storil zase. Zato je potrebno, da se pri prehranjevanju držimo nekaterih temeljnih pravil pravilne prehrane.
Hrano je treba uživati počasi! Možgani namreč potrebujejo skoraj 20 minut, da registrirajo, da smo se najedli. Počasno hranjenje ponuja tudi več zadovoljstva in omogoča, da okusimo in doživimo različne okuse, ki zadovoljijo naše čute.
Hrana naj bo pestra! Vsebuje naj tudi omega-3 maščobne kisline, ki že v majhnih količinah umirijo ritem srca in preprečujejo lepljenje krvnih ploščic; poleg tega znižujejo trigliceride, preprečujejo vnetje in boleče artritise. Preprečujejo tudi nastanek suhe kože in raka na prostati.
Hrana naj se čimbolj izkoristi! Priporočamo, da je ne izpostavljamo svetlobi, pregrevanju, in je pretirano ne izpiramo. Zlasti ne, če je že razrezana na manjše kose. Dobrodošlo je tudi mleko iz soje, saj je bogat vir življenjsko pomembnih snovi, kot so beljakovine, vitamini B in železo.
Nekatere raziskave dokazujejo, da stroge diete brez maščob in z veliko ogljikovih hidratov znižujejo tudi HDL-holesterol in povečujejo sladkor in trigliceride v krvi. Dieta z zelo malo maščob (pod 8 odstotkov) lahko poveča nagnjenost k možganski kapi, predvsem zaradi pomanjkanja vitaminov A, E, folne kisline, kalcija, železa in cinka. Dieta, ki vsebuje veliko vlaknin, celih semen, stročnic in sveže hrane, je uspešna pri zniževanju telesne teže, za zniževanje krvnega tlaka in pri nekaterih rakavih obolenjih. Ker pa se dejavniki tveganja seštevajo, je ugoden učinek najverjetneje prej rezultat regulacije različnih dejavnikov tveganja kot pa le zniževanja holesterola v krvi.

REKREACIJA JE NAČIN ŽIVLJENJA
Redna telesna aktivnost, in to zmerna, ima številne ugodne učinke in je bolj priporočljiva kot pretirane obremenitve, ki izčrpavajo organizem in povečujejo število poškodb in nenadnih smrti. Najbolj se zniža prezgodnja umrljivost med tistimi, ki so zmerno aktivni in ne pretiravajo ne s počitkom ne z obremenitvami. Najbolj koristna oblika rekreacije je sprehod. Priporoča se vsaj 30 minut hoje trikrat na teden, in to z obremenitvijo, ki omogoča, da dosežemo 50 do 80 odstotkov predvidene maksimalne frekvence srca. S stališča programa po formuli FIT (pogostost, intenzivnost in trajanje obremenitve) to ni najboljše. Če pa upoštevamo, da gre za fizično neaktivne ljudi, pa je bolje, da ne pretiravajo z obremenitvami.
Pri fizični aktivnosti se vsak posameznik sreča z dilemo, pri kateri se mora sam odločiti: želite sodelovati, biti zraven? Boste ustvarjalni in boste sodelovali v rekreativni skupini v svojem kraju? Ali pa si boste med pospravljanjem predvajali svojo najljubšo glasbo, ki bo povečala vašo aktivnost in ustvarjalnost.
Navadite se, da postane rekreacija sestavni del vašega življenja, tako kot čiščenje zob. Poiščite razlog, zakaj se hočete sprehoditi. Avto parkirajte nekaj dlje od svoje službe ali pa izstopite eno avtobusno postajo prej. Sprehodite se tudi, ko se odpravite obiskat prijatelje. če potrebujete pomoč, obiščite kakšen klub, telovadite med rekreativno oddajo na televiziji. Kupite si sobno kolo in uro, ki omogoča kontrolo frekvence srca, s tem boste lahko nadzorovali obremenitev. Postavite si cilj, da boste svoje življenje vsaj nekoliko spremenili, saj za to niste in ne boste nikoli prestari!

OBVLADOVANJE STRESA
Obvladovanje stresa in psihološka podpora, ki jo ob tem potrebuje bolnik, sta prav tako pomembna. Dejavnosti, ki vključujejo celoten program po Ornishu, se zato najlažje odvijajo v centrih, ki imajo stalna psihoterapevta in psihologa. Ta dva naučita bolnika različnih metod sproščanja, v kriznih obdobjih pa sta mu v pomoč in v oporo. Metode, ki jih priporočajo, obsegajo dihalne vaje, vaje za sproščanje mišic, meditacijo, t. i. biofeedback, masaže ter terapijo z dišavami (aromaterapijo). Vsi, ki se ukvarjajo z naštetimi metodami vedo, da uspehi ne pridejo čez noč, zato je pomembno bolnika opogumljati, da vztraja tudi pri vajah za obvladovanje stresa.
_________________
Lep pozdrav
Marjan