ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

ZAPOSLOVANJE

Kako lahko delodajalec preverja bolniški stalež



V ZSSS se ob zastopanju naših članov večkrat srečamo tudi z domnevnimi kršitvami bolniškega staleža. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS 42/02, 103/07) v 111. členu med naštetimi razlogi za izredno odpoved določa tudi razlog, da lahko delodajalec, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Da pa je takšna odpoved zakonita, mora biti podan eden izmed zakonskih razlogov, istočasno pa mora biti prav tako biti izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena, da ob upoštevanju vseh okoliščin primera in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.



Kaj pravijo delodajalci


Delodajalci v večini primerov v obdolžitvi morebitne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi navajajo, da naj bi delavec ne spoštoval navodil pristojnega zdravnika v času odsotnosti z dela zaradi bolezni, kar naj bi predstavljalo v skladu s 111. členom ZDR razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.



Glede na to, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep, mora delodajalec nesporno dokazati delavčevo krivdo. V ogromno primerih se dogaja, da je o obdolžitvi nemogoče presojati, ali so sploh podani razlogi za izredno odpoved. Kot že navedeno, je odsotnost z doma lahko upravičena le v primeru dovoljenja pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije, v času odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege je delavec dolžan spoštovati navodila pristojnega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, prav tako v tem času ne sme opravljati nikakršnega pridobitnega dela niti ne sme brez dovoljenja pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotovati iz kraja bivanja.



V skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja morajo pri nadzoru izvajalci kontrole ugotavljati, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije. Prav tako izvajalci laične kontrole nimajo pravice do vpogleda v medicinsko dokumentacijo, saj gre za varstvo osebnih podatkov bolnikov.



Stalež preverja detektiv



Za vse, ki se znajdejo v situaciji, ko se preverja bolniški stalež zaposlenih, je izjemno pomembno dejstvo, da bolniške staleže lahko preverja detektiv na podlagi pogodbe in pooblastila naročnika. Svoje delo mora opravljati v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti. Ob kontaktu z osebo, ki jo preverja, se je dolžan predstaviti, pokazati službeno izkaznico in opozoriti, da oseba podaja informacije prostovoljno.
Varnostne službe nimajo zakonske podlage za preverjanje bolniških staležev. Enako menim, da velja za posebej od delodajalca pooblaščene delavce, ki naj bi preverjali bolniški stalež.


Najbolj velja poudariti dejstvo, da krivde delavca v nobenem primeru delodajalec ne more ugotavljati brez predhodno obveznega postopka. Delodajalec mora po preverjanju bolniškega staleža z detektivom pri imenovanem zdravniku na zavodu za zdravstveno zavarovanje zahtevati vpogled v kartoteko bolnika in le ustrezen odgovor zdravnika je tisto dejstvo, na podlagi katerega se lahko ugotovi, ali je delavec dejansko kršil navodila zdravnika in posledično s tem bolniški stalež. Brez ustreznega mnenja zdravnika, delavca v principu delodajalec sploh ne more obravnavati, saj ne razpolaga niti z ustrezno dokumentacijo niti ni delodajalec pristojen, da odloča o tem, ali je bil bolniški stalež kršen. Delodajalec torej mora pred morebitno odpovedjo pridobiti ustrezno zdravniško mnenje, v nasprotnem primeru ne more upravičeno presojati in odločati, ali je bil bolniški stalež dejansko kršen.

GREGOR CERAR, sekretar OO ZSSS Podravja


Vprašanja v zvezi z delovnopravno zakonodajo lahko pošljete na naslov ČZP Večer Svetozarevska 14, (za Zaposlovanje) Maribor, ali na elektornski naslov: ZaposlovanjeŽVecer.com.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Zaposlitev za določen čas


Delavca, ki ga že večkrat zapovrstjo, za različna časovna obdobja, zaposlujejo za določen čas, zanima, kolikokrat še mu lahko delodajalec podaljša takšno zaposlitev. Slišal je, da lahko pod določenimi pogoji tovrstna zaposlitev preide v zaposlitev za nedoločen čas.



"Delodajalec in delavec sklepata pogodbo o zaposlitvi praviloma za nedoločen čas, sklepanje pogodbe za določen čas pa naj bi bila prej izjema kot pravilo. Sklepanje za določen čas pomeni, da je veljavnost pogodbe določena že vnaprej. Ne obstaja obveznost delodajalca, da delavca o poteku pogodbe pisno obvesti, v vsakem primeru pa mu mora dati jasno vedeti, da mu je pogodba potekla in da njegovega dela ne potrebuje več.



Če ga ne seznani, da njegovega dela po preteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne potrebuje več in delavec ostane na delu tudi po preteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, se na podlagi določbe 54. člena zakona pojmuje, da je delavec v delovnem razmerju za nedoločen čas. Dogaja se namreč tudi to, da delodajalci dajo delavcem v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas po preteku časa iz prve pogodbe za določen čas, delavec pa v tem vmesnem obdobju pri delodajalcu opravlja delo. V tem primeru je treba povedati, da je takšno dejanje delodajalca v prvi vrsti nezakonito in pomeni poskus poprave lastne napake.



V skladu s 53. členom ZDR je določena časovna omejitev sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ta se lahko sklene samo za čas, ki je potreben, da se delo iz primerov, ki so določeni v prvem odstavku 52. člena ZDR, opravi. Če bi bila pogodba sklenjena za daljši čas, bi to pomenilo, da je sklenjena v nasprotju z zakonom in bi se po določbi 54. člena štelo, da je sklenjena za nedoločen čas.



Vendar kljub vsemu zakon določa najdaljše možno trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. To pomeni, da bosta stranki pogodbe o zaposlitvi za določen čas morali najprej upoštevati čas, ki je potreben, da se neko delo opravi, in ta čas primerjati z dvoletno omejitvijo, ki jo določa zakon. Maksimalno možno trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas je namreč dve leti, pri čemer pa zakon dopušča možnost, da se pogodba sklene tudi za daljše časovno obdobje.



To je možno ob nadomeščanju začasno odsotnega delavca, zaposlitvi tujca ali osebe brez državljanstva, če ima takšna oseba delovno dovoljenje za določen čas, ob zaposlitvi poslovodne osebe in vodilnih delavcev, ki vodijo poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in imajo pooblastilo za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve, ter ob zaposlitvi voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat.



Časovna omejitev za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz drugega odstavka velja tudi za male delodajalce.



Zakon prav tako določa, da se šteje, da je pogodba, ki je sklenjena v nasprotju z določbami zakona in kolektivne pogodbe, sklenjena za nedoločen čas, četudi je sklenjena za določen čas. Enako velja, ko delavec ostane na delu pri delodajalcu po poteku časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi. V obeh primerih se pojmuje, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas."



Vprašanja v zvezi z delovnopravno zakonodajo lahko pošljete na naslov ČZP Večer, Svetozarevska 14 (za Zaposlovanje), Maribor, ali na elektronski naslov: zaposlovanje vecer.com.


GREGOR CERAR, univ. dipl. prav., sekretar OO ZSSS Podravja
_________________
Lep pozdrav
Marjan