ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Ali imate povečan holesterol?

Kaj je holesterol?
Kdaj govorimo o povečani vsebnosti holesterola v krvi?
Zaželene vrednosti holesterola
Ali je majhna vsebnost holesterola v krvi nevarna?
Ali veste koliko holesterola imate v krvi?
Kaj je ateroskleroza?
Ali lahko z zmanjšanjem vsebnosti holesterola zmanjšamo tveganje ?
Kako lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi?

Kaj je holesterol?

Holesterol je vosku podobna snov, ki je ključna sestavina živalske celice. Iz njega nastanejo v telesu številne druge snovi, ki so nujne za življenje, med drugim tudi nekateri hormoni.
Holesterol nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi s hrano. Pri njegovi razgradnji nastajajo v jetrih žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne pri prebavi maščobe, ki jih dobi s hrano.
Holesterol je v vodi netopen. Po telesu se prenaša s krvjo v obliki lipoproteinov, v katerih so poleg njega še trigliceridi, posebne beljakovine apoproteini in fosfolipidi. Ločimo:

"škodljive" lipoproteine (lipoproteini z majhno gostoto - LDL, lipoproteini z zelo majhno gostoto - VLDL, ostanki VLDL), ki omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni, in
"koristne" lipoproteine (lipoproteini z veliko gostoto - HDL), ki holesterol iz žilnih sten odstranjujejo.
Naš cilj je, da bi bilo škodljivih lipidov v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več.

Kdaj govorimo o povečani vsebnosti holesterola v krvi?

Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Hiperholesterolemija je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze.
Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so lahko prevelik vnos s hrano, razne bolezni (npr. sladkorna bolezen, bolezni ščitnice), nekatera zdravila. Posebej huda je hiperholesterolemija, ki je posledica genske okvare. Pri tej lahko zaradi srčnega infarkta umrejo že otroci.
Vsebnost holesterola v telesu je skrbno nadzirana. Njegovo nastajanje in odstranjevanje iz telesa je pri zdravih ljudeh uravnano tako, da ne pride do kopičenja. Pri določenih prirojenih ali pridobljenih okvarah (dislipidemijah) pa pride do motenj v nastajanju ali odstranjevanju in takrat lahko v krvi zaznamo prevelike količine holesterola.

Zaželene vrednosti holesterola
Skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l,
Holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l,
Trigliceridi: manj kot 1,7 mmol/l,
Holesterol HDL: več kot 1 mmol/l pri moških,
Holesterol HDL:več kot 1,2 mmol/l pri ženskah
Zaželene vrednosti holesterola pri bolnikih s srčno-žilno ali sladkorno boleznijo in pri tistih, pri katerih obstaja veliko tveganje za pojav srčno-žilne bolezni (več kot 20-odstotno tveganje za pojav srčno-žilnega zapleta v naslednjih desetih letih)

Skupni holesterol: manj kot 4 mmol/l,
Holesterol LDL: manj kot 2 mmol/l,
Ali je majhna vsebnost holesterola v krvi nevarna?
Doslej v raziskavah niso dokazali, da bi zelo majhna vsebnost holesterola ogrožala zdravje. Pri novorojenčkih, ki se izredno hitro razvijajo in rastejo, je vsebnost holesterola izrazito majhna. Pogosta napaka je, da bolnik, potem ko se je vsebnost holesterola v krvi po jemanju zdravil zmanjšala, prekine zdravljenje.

Ali veste koliko holesterola imate v krvi?

Prav in koristno bi bilo, da bi vsak odrasel vedel, koliko holesterola ima v krvi. Če bi bila vrednost ustrezna, bi si moral holesterol kontrolirati vsakih pet let, če bi bila povečana, pa pogosteje, o čemer bi se moral dogovoriti z osebnim zdravnikom. Pogostejše kontrole so potrebne tudi pri vseh, ki imajo enega ali več nevarnih dejavnikov za aterosklerozo.
Dislipidemije niso redka presnovna motnja. V preiskavi CINDI so ugotovili, da ima v Sloveniji več kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi. To kaže, da živimo Slovenci izrazito nezdravo. Z ustrezno prehrano in redno telesno dejavnostjo se namreč da uspešno zmanjšati vsebnost holesterola v krvi. Npr. na Finskem se je zaradi spremenjenega načina življenja bistveno zmanjšao število prebivalcev s povečano vsebnostjo maščob v krvi, hkrati pa sta se opazno zmanjšali obolevnost in umrljivost zaradi ateroskleroznih zapletov.

Kaj je ateroskleroza?

Ateroskleroza je počasi napredujoč proces kopičenja holesterola iz krvi v stenah žil odvodnic (arterij), ki povzroči, da se žilna svetlina zoži ali celo zamaši. Prve aterosklerotične spremembe se začno v otroštvu in z leti postopoma napredujejo. V žilni steni se poleg holesterola kopičijo tudi razne celice iz krvnega obtoka in iz globljih slojev žilne stene. Aterosklerotična sprememba tako postopoma raste in nastane aterosklerotična leha. Med drugimi celicami najdemo v tako spremenjeni žilni steni tudi vnetne celice, ki sproščajo snovi, ki topijo vezivo v žilni steni. Tako lahko pride do razpoka aterosklerotične lehe in na takem mestu v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Ateroskleroza se lahko razvije kjerkoli v telesu, najbolj pogosta pa je v koronarnih žilah srca, kjer lahko povzroči srčni infarkt, v arterijah osrednjega živčnega sistema, kjer lahko povzroči možgansko kap, in v arterijah nog, kjer lahko povzroči odmrtje (gangreno) dela ali celo cele noge.

Ateroskleroza je v Slovenijii izredno razširjena in neposredno ali pa vsaj posredno povzroči skoraj polovico vseh smrti.
Ker povzroča tudi možgansko kap in odmrtje nog, je eden od pomembnejših vzrokov za invalidnost, zlasti pri starejših.
Na hitro napredovanje ateroskleroze vpliva več nevarnih dejavnikov. Na nekatere (spol, starost, družinska obremenjenost) ne moremo vplivati, druge (visok krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost, debelost ipd.) pa lahko uravnavamo z ustreznim načinom življenja ali pa z zdravili. Nekateri lipoproteini, zlasti tisti, v katerih je veliko holesterola, zelo pospešijo aterosklerozne spremembe. Holesterol je eden od najnevarnejših dejavnikov, ki vplivajo na hitro napredovanje ateroskleroze. Več kot ima posameznik dejavnikov tveganja, večja je nevarnost, da bo pri njem prišlo do ateroskleroznih zapletov. Nujno je, da čim več nevarnih dejavnikov tveganja odstranimo ali pa vsaj zmanjšamo njihovo izrazitost (uredimo krvni tlak, sladkorno bolezen, maščobe itd). Če hočemo dejavnike odstraniti, jih moramo poznati!

Ali lahko z zmanjšanjem vsebnosti holesterola zmanjšamo tveganje?

V številnih raziskavah so dokazali, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali arterijskih pretočnih motenj nog. Pokazalo se je, da z zmanjšanjem vsebnosti holesterola v krvi za 1 % zmanjšamo verjetnost nastanka srčnega infarkta za 2,5 %. Poleg tega zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi zmanjša tudi nevarnost za možgansko kap in zapore žil (arterij) nog.

Kaj pa nosečnost in materinstvo?

Za zdravljenje hiperholesterolemije med nosečnostjo se lahko uporablja le zdravilo iz skupine ionskih izmenjevalcev. Pri načrtovani nosečnosti je treba vsa druga zdravila za zmanjšanje holesterola in maščob v krvi ukiniti, pri nenačrtovani nosečnosti pa jih je treba ukiniti takoj, ko se nosečnost ugotovi.

Kako lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi?

Ustrezna prehrana
Zdrava hrana mora vsebovati čim manj nasičenih maščobnih kislin (ki so v maslu, slanini, masti ipd.) in soli ter čimveč zelenjave, sadja in v vodi topnih vlaknin. Taka hrana zmanjšuje vsebnost maščob v krvi in s tem ščiti žile. Jesti bi morali vsaj štirikrat na dan. Zajtrk je eden od pomembnejših obrokov in ga nikakor ne smete spustiti. Zadnji obrok hrane pojejte najmanj dve uri pred spanjem. Izogibajte se prigrizkov.

Maščobe niso prepovedane, zavedati pa se je treba, da so izredno kalorične in jih je zato treba uživati le v omejenih količinah, zlasti kadar želimo z dieto zmanjšati tudi telesno težo.

V zmernih količinah smemo uživati polinenasičene maščobne kisline, ki tudi zmanjšujejo vsebnost holesterola v krvi. Te maščobne kisline so v rastlinskih oljih (sončničnem, koruznem, repičnem) in v prehranskih izdelkih iz teh semen. Zelo koristne so tudi ribe (sardine, tune ipd.), ki vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3. Te kisline delujejo na srce zaščitno. Ribe bi morali jesti najmanj enkrat na teden.

Koristne so mononenasičene maščobne kisline, ki so v olivnem olju in v avokadu. Številni strokovnjaki jih priporočajo v zmernih količinah, saj zmanjšujejo vsebnost holesterola v krvi.

Škodljive so nasičene maščobne kisline, ki jih vsebujejo meso in mesni izdelki, siri in polnomastno mleko, ter transnenasičene maščobne kisline, ki so v margarini, saj povečujejo vsebnost holesterola in s tem koronarno ogroženost. Teh prehranskih izdelkov se je treba izogibati.

Zaželeno je uživanje živil, ki vsebujejo več vlaknin (žita, zelenjava, sadje, stročnice in razni oreški). Ta živila zmanjšujejo vsebnost holesterola in holesterola LDL učinkoviteje, kot to lahko dosežemo z omejitvijo vnosa nasičenih maščobnih kislin in holestreola. Poleg tega dajejo občutek sitosti in pomagajo uravnavati telesno težo. Topne vlaknine (npr. stroki trpotca, guar gum, ovseni otrobi – 3g/dan) učinkovito zmanjšujejo vsebnost holesterola v krvi.

Zeleni čaj zmanjšuje vsebnost škodljivega holesterola in povečuje vsebnost koristnega holesterola HDL. Domnevajo, da vsebuje snov katehin, ki zavira absorpcijo holesterola v črevesju in pospešuje njegovo izločanje iz telesa. Zeleni čaj vsebuje tudi antioksidantne snovi, ki naj bi preprečevale nastanek rakavih obolenj.

Številne raziskave so pokazale, da vsakodnevno uživanje soje (20 do 40 g) namesto živalskih beljakovin lahko zmanjša vsebnost holesterola.

Cvetovi in plodovi belega gloga so v ljudski medicini in homeopatiji zelo priljubljeni za preprečevanje srčnega infarkta, bolečine za prsnico, motenj srčnega ritma in srčnega popuščanja. Raziskave so pokazale, da tinktura iz plodov belega gloga učinkovito zmanjšuje vsebnost holesterola. S poskusi so dokazali, da tinktura pri živalih zavira tvorbo holestreola v jetrih, pri človeku pa to delovanje še ni potrjeno.

Številne raziskave so pokazale, da česen zmanjšuje vsebnost holesterola v krvi. Ni pa jasno, koliko ga je potrebno pojesti in ali obstaja razlika v učinkovitosti, če zaužijemo svež česen ali pripravke iz česna.

Zdrava prehrana pri zvišanem holesterolu

Recepti
Diteta ob povišanem holesterolu

Telesna dejavnost
Redna telesna dejavnost je zelo pomembna za vzdrževanje telesne teže, zmanjšanje škodljivega holesterola LDL in povečanje koristnega holesterola HDL. Poskušajte biti telesno dejavni vsaj 30 minut na dan pet dni v tednu. Koristna je že zmerna telesna dejavnost, npr. namesto da se peljete v prvo nadstropje z dvigalom, pojdite peš. Hoja, plavanje in kolesarjenje so za vzdrževanje telesne zmogljivosti najkoristnejši. Torej namesto z avtom se v službo raje odpeljite s kolesom.
Če doslej niste bili telesno dejavni, začnite z blago obliko vadbe in jo postopoma stopnjujte. Tudi počasen 10-minutni sprehod po parku je boljši kot sedenje pred televizorjem.

Pred vsako športno dejavnostjo se je treba najprej ustrezno ogreti in razgibati in šele nato začeti z intenzivnejšim treningom. Intenzivna telesna dejavnost brez predhodnega ogrevanja je lahko škodljiva! Intenziteta vadbe naj bo taka, da se med gibanjem lahko pogovarjate. Vzemite si tudi čas za ohlajanje. Če začutite bolečine, takoj prenehajte z vadbo in se posvetujte z zdravnikom. Bolečina je opozorilo telesa, ki ga ne smete spregledati!
Če že dalj časa niste opravljali telesnih vaj, če ste starejši od 40 let, če ste bolni ali imate težave z gibalnim aparatom, se pred začetkom redne telesne vadbe posvetujte z zdravnikom.

Sprostitvene tehnike
Čustveni in socialni stres pospešujeta aterosklerozo in nastanek srčno-žilne bolezni. Sprostitvene tehnike so koristne. Po 3 do 11 mesecih transcendentalne meditacije so pri preiskovancih izmerili zmanjšane vrednosti holesterola, znižal se je krvni tlak, shujšali so in opustili kajenje. Koristne učinke so pokazale tudi druge sprostitvene tehnike (postopno sproščanje mišic, joga, avtogeni trening, uravnavanje stresa).

Zdravila
Danes imamo na razpolago zelo učinkovita zdravila za zmanjševanje holesterola in maščob v krvi. V grobem jih delimo v štiri skupine: statini, fibrati, zaviralci absorpcije holesterola in ionski izmenjevalci.
Najučinkovitejši so statini. Z rednim jemanjem teh zdravil lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi, še zlasti izrazito škodljivega holesterola LDL, za skoraj 60 %, vsebnost koristnega holesterola HDL pa hkrati povečamo za 5 do 15 %. Statini so varni in preizkušeni, saj jih miljoni bolnikov jemljejo že skoraj 20 let , poleg tega je bilo z njimi narejenih izredno veliko obsežnih raziskav, v katerih so proučevali varnost in učinkovitost teh zdravil. Rezultati raziskav so potrdili, da zmanjšujejo skupno umrljivost ter umrljivost in obolevnost zaradi srčno-žilnih zapletov. Ne zmanjšujejo samo vsebnosti holesterola v krvi, temveč dokazano neodvisno izboljšujejo prožnost žil, zavirajo aktivacijo ter raztrganje aterosklerotičnih leh, delujejo antioksidativno in protivnetno ter uravnotežijo strjevanje krvi.V raziskavah so sicer zabeležili več različnih možnih neželenih učinkov, ki pa so dokaj redki (le pri 1 do 2 % bolnikov), večinoma blagi in prehodni. Učinkovitost in varnost sta bili z raziskavami potrjeni pri bolnikih, ki so jih jemali neprekinjeno tudi deset let ali več. Statine se praviloma jemlje zvečer, novejše statine pa lahko tudi zjutraj ( to je pomembno zlasti za bolnike, ki imajo težave s spancem).

Fibrate priporočajo zlasti pri povečanih vrednostih trigliceridov, saj jih zmanjšujejo uspešneje od statinov (do 60 %), hkrati pa povečujejo vsebnost koristnega holesterola HDL. Tudi zdravila iz te skupine uporabljamo že zelo dolgo (več kot 30 let) in so dokaj varna. Kljub dolgoletnim izkušnjam pa je bilo v raziskave s temi zdravili vključenih manj bolnikov in opravljenih manj raziskav kot s statini. Zdravila iz te skupine žal pogosteje povzročajo neželene stranske učinke kot statini.

Zaviralci absorpcije holesterola iz črevesja so novejša skupina zdravil. Uporabljajo se zlasti v kombinaciji s statini, saj omogočajo, da z majhnimi odmerki statinov dosežemo zelo učinkovito zdravljenje. To zmanjšuje nevarnost pojava neželenih učinkov. Ko statinu dodamo zaviralec absorpcije, se vsebnost holesterola zmanjša za dodatnih 20 %. Kot samostojno zdravilo se zaviralci absorpcije uporabljajo le, če bolniki s hiperholesterolemijo ne prenašajo zdravljenja s statini.

Ionske izmenjevalce, ki jih za zdravljenje hiperholesterolemije uporabljamo najdalj, danes redkeje predpišemo, saj so neželeni stranski učinki pri njih pogostejši (tudi do 30 %), zlasti so pogoste prebavne težave. Ker ta zdravila ne prehajajo v kri (delujejo le v prebavilih), jih dajemo takrat, kadar zdravil iz prvih dveh skupin ne smemo dati (otroci, nosečnice), ali pa sočasno s statini pri hudih hiperholesterolemijah, ko samo s statini ne dosežemo zadostnega zmanjšanja holesterola v krvi.

Nadomestno hormonsko zdravljenje z estrogeni ni učinkovito v preprečevanju srčno-žilnih bolezni pri ženskah v menopavzi. Čeprav to zdravljenje nekoliko izboljša vsebnost lipidov v krvi, ne zmanjša ogroženosti.

Seveda so zdravila učinkovita le, če jih jemljemo redno. Praviloma je treba zdravila za zmanjševanje holesterola jemati do konca življenja. Zdravljenje ni uspešno, če jih jemljemo občasno ali pa le krajše obdobje. Njihova učinkovitost pa je še večja, če sočasno z jemanjem zdravil upoštevamo tudi priporočila o zdravem načinu življenja in se po njih ravnamo.




avtorja:
prim. Matija Cevc, dr.med.
Klinični center Ljubljana


prim. asist. dr. Mateja Bulc, dr.med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Holesterol

Spodaj najdete tabelo različnih živil s pripisanimi kalorijami, da si boste lahko preračunavali, koliko lahko zaužijete. Za vaše težave – povišan holesterol, je vsekakor bolj pomemben zdrav način življenja, to pomeni zdrav način prehranjevanja, pravilna izbira sestavin hrane, dovolj telovadbe in čim manj stresnih situacij.

Najprej pa si poglejmo kaj je holesterol in kakšno hrano bi vam priporočali za zniževanje le-tega.

Holesterol je mehka, voskasta snov, maščoba, ki je v vsakem delu našega telesa, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in ovojnic živčnih celic. Iz holesterola nastanejo številne snovi, ki so nujne za življenje, med drugim tudi nekateri hormoni.
Naše telo si holesterol zagotavlja s sintezo v jetrih, le slabo tretjino dnevnih potreb po holesterolu pa vnašamo s hrano. Holesterol najdemo v hrani izključno živalskega izvora, to pomeni da ga v rastlinski hrani ni.

Po telesu se prenaša s krvjo v obliki lipoproteinov, ki jih delimo na "škodljive" lipoproteine (lipoproteini z majhno gostoto - LDL, lipoproteini z zelo majhno gostoto - VLDL, ostanki VLDL), ki omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni, in "koristne" lipoproteine (lipoproteini z veliko gostoto - HDL), ki holesterol iz žilnih sten odstranjujejo.

Naš cilj je, da bi bilo škodljivih lipidov LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več.

Holesterol je torej nedvomno pomembna sestavina človeškega telesa, težave nastanejo le tedaj, kadar ga je preveč.

Pri večini primerov povišanega holesterola so za njihov nastanek krive nezdrave življenjske navade, zato se vsem bolnikom najprej svetuje uravnoteženo prehrano, zmanjšanje vnosa kalorij pri preveliki telesni teži, redna telesna dejavnost, opustitev kajenja in pitja alkohola.

Pomembno je, da vemo, da ima uživanje nasičenih maščob veliko večji vpliv na raven holesterola v telesu, kot ga ima prehranski vnos holesterola. Zato so za zniževanje holesterola zelo pomembne sestavine vaše hrane.

Ali veste koliko holesterola imate v krvi?
Koristno in prav bi bilo, da bi vsak odrasel vedel, koliko holesterola ima v krvi.

Holesterol je priporočljivo kontrolirati vsakih pet let, če pa je povečan, pa še pogosteje. V številnih raziskavah so dokazali, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje bolezni žil in s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali arterijskih pretočnih motenj nog.

Zaželeno je, da bi bilo:

◦skupnega holesterola manj kot 5 mmol/l,
◦holesterola LDL manj kot 3 mmol/l,
◦trigliceridov manj kot 2 mmol/l,
◦holesterola HDL več kot 1 mmol/l (še bolje, za ženske več kot 1,4 mmol/l, za moške več kot 1,2 mmol/l).
Zakaj so povišane vrednosti holesterola slabe?
Kadar je v krvi preveč holesterola (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. To je eden od najbolj ogrožajočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze, bolezni srca in ožilja, o katerih bomo malo več spregovorili v enem od naslednjih člankov.

Če imamo povišan holesterol, kako si lahko pomagamo?
Seveda je vse odvisno od tega koliko je holesterol povečan. Manjša povišanja holesterola lahko zdravimo z zdravim načinom življenja, torej zdravo prehrano in telesno aktivnostjo, večje odklone od normale pa je potrebno zdraviti z zdravili.

Prva stvar s katero lahko prispevate k svojem zdravju je zdrav način prehranjevanja.

Škodljive so maščobne kisline, ki jih vsebujejo meso in mesni izdelki, siri in polnomastno mleko, ter maščobne kisline, ki so v margarini, saj povečujejo vsebnost holesterola in s tem koronarno ogroženost. Teh prehranskih izdelkov se je treba izogibati.

Priporočljivo je povečati količino zaužitih stročnic in jih vsak dan zaužiti vsaj pol skodelice. V primerjavi z ovsom, ki prav tako znižuje raven holesterola, so se stročnice še bolj izkazale. Super so tudi pšenični kalčki. Pomarančni sok na primer zvišuje HDL ("dobri") holesterol in zmanjšuje LDL ("slabi") holesterol pa tudi uživanje sojinih beljakovin, oreščkov povzroči opazno splošno znižanje ravni ''slabega'' holesterola.

V zmernih količinah smemo uživati maščobe v rastlinskih oljih (sončničnem, koruznem, repičnem), ki tudi zmanjšujejo vsebnost holesterola v krvi. Koristne so tudi ribe (sardine, tune ipd.), ki vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3, te pa delujejo na srce zaščitno. Ribe bi morali jesti najmanj enkrat na teden. Koristne so maščobe v olivnem olju in v avokadu.

Spraševali ste me o sladicah in raznih priboljških. Sladice, kekse, čokolado bi bilo priporočljivo jesti v omejenih količinah, rajši si izberite take z manj dodanega sladkorja in jih pokurite ob telesni dejavnosti. S sladicami ne pretiravajte.

Da boste zaužili manj mastne hrane in s tem manj kalorij, zamenjate:

◦beli kruh za črn, graham, polnozrnat, ržen, koruzni kruh
◦surovo maslo, margarina, mastni sir za manj mastni sir, skuto z manj maščobe
◦polnomastno mleko z manj mastnim mlekom z 1,6 ali 1,4% m.m.
◦mlečni napitki - čokoladno mleko, vroča čokolada za napitke iz posnetega mleka, v omejenih količinah, brez dodanega sladkorja
◦mast, olje, ocvrte jedi za pripravo jedi z malo maščobe ali brez nje (kuhanje, dušenje, pečenje na žaru,.)
◦svinjsko, goveje , telečje, ovčje, račje meso za piščančje in puranje meso brez kože, manj mastne deli govedine in teletine, kunčje in zajčje meso
◦salame, paštete, klobase, hrenovke, prekajeno meso, paštete za manj mastne mesne izdelke - pusta šunka, bele hrenovke
◦ocvrto rib za ribo na žaru ali dušena
◦pečen krompirček, čips za kuhan ali dušen krompir, pire brez dodane maščobe
◦kompote in sokove z dodanim sladkorjem, pijače iz sirupov za redčenje, brezalkoholne pijače (Coca-cola, Sprite,..) za sveže sadje, naravne sokove brez dodanega sladkorja, razredčene z vod, navadno vodo
Pri zniževanju holesterola v krvi je zelo pomembna telesna aktivnost.
Redna telesna dejavnost je zelo pomembna za vzdrževanje telesne teže, hkrati pa zmanjšuje škodljivi holesterol LDL in povečuje koristni holesterola HDL. Že telesna dejavnost vsaj 30 minut pet dni v tednu je koristna. Hoja, plavanje in kolesarjenje so za vzdrževanje telesne zmogljivosti najkoristnejši. Torej namesto z avtom se v službo raje odpeljite s kolesom.

Kot zanimivost:
Da porabimo 100 kcal potrebujemo: 10 min teka ali 15 min kolesarjenja, 15 min plavanja, 30 min hoje ali na primer 1 uro likanja

Če nam noben od zgornjih ukrepov ne zniža dovolj holesterola, pridejo na vrsto zdravila.

Danes imamo na razpolago zelo učinkovita zdravila za zmanjševanje holesterola in maščob v krvi. Z rednim jemanjem teh zdravil lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi, še zlasti izrazito škodljivega holesterola LDL, koristni holesterol HDL pa povečamo.

Zdaj pa še nekaj o kalorijah?

Kalorija govori o energiji, ki jo vsebuje hrana. Pri izračunavanju kaloričnosti jedi gre za seštevanje energijske vrednosti posameznih sestavin naše prehrane. Na primer 1 gram ogljikovih hidratov in 1 gram beljakovin imata po 4 kcal, za razliko od 1 grama maščob, ki ima 9 kcal.

Na tak način lahko izračunamo energijsko vrednost za poljuben obrok. Res pa je, da ima dandanes že večina izdelkov na sami embalaži napisano število kalorij, ki jih vsebuje 100 gramov izbranega živila.

Kalorične potrebe se pri posameznikih zelo razlikujejo. Naše potrebe po kalorijah, hranilih in zaščitnih snoveh so največje v razvojni dobi in upadajo s starostjo. Odvisne so od starosti, spola, velikosti in teže osebe in seveda tudi od dela, ki ga opravlja, od telesne aktivnosti.

živilo 100 g kalorije/100g
govedina 155
teletina 190
svinina 350
piščanec 151
hrenovke 170
postrv 98
mleko 67 (odvisno od maščob, poglejte na izdelku)
sladka smetana 339
jogurt 52
sir, topljeni 355
pšenični kruh 246
riž 357
grah 98
krompir 87
korenje 40
solata 18
kumare 12
paradižnik 20
jabolka 58
hruške 57
breskve 56
pomaranče 45
banane 88
sladkor 400
marmelada 274
med, naravni 332
čokolada 570
kakao 293

Nataša Nahtigal dr.med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Vprašanje:

Lep pozdrav gospod Lavrinec! Imam en problem in to se vleče že kar dobro leto dni, namreč imam skupen holesterol 6,9 LDL 4,2 HDL 1,5 glede na te vrednosti nisem dobila nikakršnih tablet ampak dieto ko se sedaj diete držim(tako da jem izključno samo sadje in zelenjavo velkiko vode popijem po 3l dnevno skratka niti kaplkjice maščob ne zaužijem in vse kar bi lahko rekli da vsebuje holkesterol,pa sem sedaj po šestih mesecih ponovno dala krvno sliko in je stanje praktično enako.Oziroma znižal se mi je celotni na 5,7 oni slabi pa mi je ostal,Sicer sem shujšala za deset kg, imela em jih tako ali tako prevel (1,76-85kg PREJ), in nevem kaj narediti?Vsi mi priporočajo naj pijem Sirotko pa nevem ali je to prav ali ne zato sem se sedaj obrnila na vas ker sem izvedela da ste strokovnjak za takšne reči.Torej moje vprašanje se v bistvu glasi:kako znižati holesterol da bi bila tudi slabi in dobri hol.v redu? Lepo prosim za vaš odgovor in naj naj lepša hvala za prijaznost in pomoč, bilo bi bolje če bi bila kje bližje vas kajti rada bi vas obiskala osebno sem namreč s Štajerskega konca.Komaj že čakam vašega odgovora kajti grozno sem nervozna zaradi tega holesterola ,še kap me bo-želim vam čim manj takšnih "groznih" vprašanj in pacientov. lp HVALA

Odgovor:
Spoštovani Zdravila za zniževanje holesterola so sicer zelo učinkovite, vendar zdravniki po njih posegajo šele, ko vse drugo odpove. Toda urejanje holesterola ni enostavna zadeva. Na kar veliko stvari mora človek paziti. Poskušal bvam bom odgovoriti na nekatere dele vašega vprašanja, ki je precej obširno: Zdrava prehrana ni samo zelenjava in sadje, ampak človek potrebuje veliko več za svoje zdravje in življenje - tudi škrob, ki se nahaja v testeninah, rižu, kruhu - piomembna pa je količina. Maščoba ni samo v olju in masti in margarini ampak tudi v raznih izdelkih in ti so včasih bolj škodljivi kakor pa sama čista maščoba. Pitje sirotke je nesmiselno, razen, če imate zelo rada mleko in mlečne izdelke in bi s tem nadomestili mleko, jogurte in sire... To, da ste shujšala je pa dobro! Potrudite se, da teže sedaj ne boste pridobila nazaj. Za urejanje holesterola je potrebno kar več stvari: 1. zmanjšati (!) količino maščob (tistih, ki jih uporabljamo za pripravo jedi in skritih); 2. maščobe, ki jih uporabljamo za pripravo jedi so samo oluivno olje, sončnično, repično in sojino olje; 3. vsaj 2x tedensko ribe! 4. veliko zelenjave, sadja 5. škrobnate jedi, ki jih običajno jemo, naj bodo polnozrnate vrste - namesto pšenični zdrob raje pšenične kosmiče, namesto glazirani riž raje rjavi riž ali ječmen ali ajdova kaša; namesto bel kruh raje ovseni ali graham kruh; namesto krompir raje testenina - še najbolje graham ali sojina; 6. meso mora biti pusto, perutnina brez kože; vse v majhnih količinah; 7. del mesa zamenjate z stročnicami: sojo, fižolom, lečo... 8. opustite sladkor in sladkana živila; 9. mlečni izdelki in mesni izdelki naj bodo tisti z malo maščob; znak za srce! 10. ne uživajte drobovine 11. in seveda poskrbite tudi za redno telesno vadbo! Veliko kajne - ste pa dobrodošli z še kakšnim vprašanjem
Srečno
Jože Lavrinec, -------------------------------------------------------------------------------------

Vprašanje:
pozdravljeni imam vprašanje na temo holesterol. Torej vemo, da naše telo samo producira holesterol, ki je nujno potreben v našem telesu kot sestavni del membran. Zelo majhen del holesterola telo prevzame iz hrane. če pa je tega preveč se seveda začne nalagati na stenah žil in začne se zdravljenje je tako? Torej moje vprašanje je: če s tableti odstranimo prebitek holesterola v krvi, kaj ne, da bo zaradi razmerja koncentracij , telo hotelo ta mankljaj holesterola takoj nadomestiti s pospešenim produciranjem le tega? tako sem vse skupaj razumela jaz, me pa res zanima Vaše strokovno mnenj, razlaga? hvala


Odgovor:
Pozdravljena Tole vaše razmišljanje je zanimivo. Komentiral ga bom pa samo polovico! Tsiti del o učinku statinov (zdravil, ki znižujejo serumski holesterol) in seveda o odgovoru našega telesa bom pustil pri miru - moja profesija se ukvarja s prehrano (tudi v povezavi z obolenji), ne pa z farmakokinetiko, farmakologijo ipd. Bom pa komentiral prvi del! Holesterol je dejansko pomemben za normalno delovanje človeškega telesa! Neprestano nastaja v naših jetrih - za nastanek so potrebne maščobne kisline, ki jih zaužijemo v hrani. Škodljivost pridobi šele z vezavo na beljakovine ali lipoproteine, ki holesterol prenašajo po telesu. In ni vsaka vrsta škodljiva. Imamo tudi zaščitni holesterol ali HDL Seveda ljudje nekaj holesterola tudi zaužijemo - to je t.i. prehranski holesterol. Sedaj pa najvažneje: ne glede koliko holesterola zaužijemo s prehrano, le-ta ZELO MALO vpliva na nivo serumskega holesterola. Študije pravijo, da se zaradi prehranskega holesterola poveča serumski le za 3 do največ 6% ( Izračunajte koliko je to v praksi!). Ostanek v porastu pa lahko nastane zaradi ostalčih sestavin hrane (nasičene maščobne kisline, transnenasičene maščobne kisline, koncentrirani sladkorji (tu7di fruktoza) ipd. Zdravljenje naj bi se vedno pričelo s spremembo življenjskega sloga! Spremembe v prehrani, več telesne aktivnosti... A kaj, ko smo ljudje dobesedno leni in se večini ne zdi vredno spremeniti svojega sloga življenja! Pa še nekaj v zagovor - so ljudje, pri katerih pa dejansko nobena(!!!) sprememba življenjskega sloga ne omili hiperholesterolemije! Njim pomagajo samo zdravila! Bo takole v redu?

Srečno
Jože Lavrinec
Vprašanje:
Spoštovani prof.dr. Marko Noč Star sem 57 let, visok 176cm, težek 76kg. Moje dedne zasnove niso najboljše. Oče je imel atreriosklerozo v nogah in umrl zaradi infarkta v starosti 57 let. Njegov brat je umrl v starosti 59 let zaradi angine pektoris. Tudi mama le jemala tablete proti pritisku. Od starosti okoli 35 let sem pričel s bolj zdravim načinom življenja. Doma lepo skrbimo za zdravo in redno prehrano, rad se ukvarjam s športom. Zadnja tri leta se mi kljub temu, da zelo pazim na prehrano, vrednost holesterola povečuje iz leta v leto. Zadnje merjenje je bilo: Skupni holesterol 6,46 mmol/l (predhodnje merjenje 7,1) HDL 1,4 LDL 4,48 trigliceridi 1,27 Ko prebiram razne (resne) komentarje v zvezi s holesterolom sem si ustvaril določeno mnenje: - Vedno navajajo, da pri povišanem holesterolu, s še tako zdravo prehrano ne moremo znižati stopnjo LDL holesterola za več kot cca. 10-15. (- kar je zelo malo) - Znanjšanje LDL holesterola za 1 mmol/l pomeni znižanje možnosti srčnega infarkta, možganske kapi... za cca. 20. - Statini za znižanje holesterola v glavnem nimajo stranskih vplivov. Na srečo imam sladkor in pritisk še v redu. Če bi imel povečan pritisk, bi že zdavnaj dobil tablete, kot vsi ostai (tudi moja sestra). Bojim pa se, da mi bo zaradi povišanega holesterola, narasel tudi pritisk in tako se začne... Vprašujem se, zakaj si ne bi pomagal in znižal holesterol s statini dokler je še čas?? Zdravnik vidi moje izvide in pravi, da je v redu. Ali naj zdravnika prosim, da mi predpiše zdravila?? Lep pozdrav in hvala lepa za odgovor!

Odgovor:
Spoštovani, vidi se, da veliko veste o holesterolu in samo vesal sem takih ljudi. Vaše ciljne vrednosti so holesterol pod 5, LDL pod 3, trigliceridi pod 2 in HDL nad 1.5. Ker jih z dieto in načinom življenja ne dosegate, priporočam statin. Pozdrav
Prof. dr. Marko Noč, dr. med

Vprašanje:
Prosim sporočite mi kako naj znižam nivo holesterola. Živim zdravo, ne jem mastno in dovolj se gibljem. Tablet ne dobim, ker pravi zdravnica da je 6,3 premalo za tablete. Najlepša hvala


Odgovor:
Spoštovani, čudežnega recepta ni. Zdrav način življenja in prehrane znižata nivo holesterola le za določen, sorazmerno majhen odstotek. Za predpis zdravil, ki lahko vrednsot holesterola povsem normalizirajo se odločimo na podlagi celokupnega tveganja za srčno žilne bolezni, torej glede na starost, pridružen visok krvni tlak, sladkorno bolezen ipd., ne pa samo glede na vrednost holesterola. Lep pozdrav,
Doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med


Vprašanje:
Imam oceta ki je star priblizno 43 let.Nedavno je izvedel da ima holesterol.Zanima me kako to vpliva na srce?Ima okrog 80 kg.Tudi pritisk vpliva na srce?Hvala za odgovor in lep pozdrav!


Odgovor:
Spoštovani, glavni dejavniki tveganja za razvoj bolezni koronarnih arterij (ki oskrbujejo srce) so prav povečan holesterol, visok pritisk, sladkorna bolezen, dedna obremenjenost in kajenje. Priporočam obist osebnega zdravnika, ki bo v sklopu projekta Ministrstva za zdravje (CINDI) izračunal tveganje in izdal ustrezna navodila. Lep pozdrav, marko noč
Prof. dr. Marko Noč, dr. med


Vprašanje:
Lepo pozdravljeni!Star sem 53 let in so mi pred 5 leti v Nemčiji zaradi maščobnega strdka pri srcu vstavili v žilo tako imenovani balon.Imel sem zelo povišan holesterol,za kar mi je takrat zdravnik predpisal tablete Mevalotin 40 mg(zdravilna učinkovina:Pravastatin-Natrium). Po tabletah sem imel zelo močne bolečine po celem telesu v kosteh in mišicah ter sklepih.Prišel sem v Slovenijo,kjer mi je zdravnik predpisal Sinvacor 40 mg(učinkovina:simvastatinum).Ta zdravila jemljem zopet že več kot leto dni,stranski učinki so enaki.Ker z naraščanjem holesterola z tabletami ne smem prekiniti,vas bi prosil,za ime zdravila,ki nimajo teh stranskih učinkov,saj namreč izhoda ne vidim nobenega več.S spoštovanjem


Odgovor:
Spoštovani, očitno gre za reakcijo (neželjeno) na statine. Poskusili ste že dva preparata, in verjetno ni smiselno poskusiti še dodatnega (atorvastatin, rosuvastatin). Kot alternativa statinu (poleg dobre dijete, redne telesne aktivnosti, idealne telesne teže...) obstaja v zadnjih letih zdravilo ezetimibe (komercialno ime Ezetrol). Zdravilo bo v kratkem na voljo v Sloveniji, vem pa da ga že kako leto uporabljajo v Švici in mislim da tudi Nemčiji. Pozdrav, marko noč
Prof. dr. Marko Noč, dr. med
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[holesterol]

Odlični članki! Hvala!

Nekaj najdete tudi tukaj....klikni na holesterol... !

Holesterol
_________________
Holesterol

[arfi1970]

http://prisluhnisi.si/index.php?route=product/product&product_id=76

Holestin je naravno prehransko dopolnilo, namenjeno vsem, ki imajo rahlo do zmerno povišano raven holesterola in trigliceridov v krvi. Izdelek vsebuje posebej izbrane seve rdečih kvasovk riža (lat. Monascus purpureus) s kontroliranim poreklom. Rdeče kvasovke riža imajo povsem naraven in ugoden vpliv na presnovo maščob. Klinične študije vedno znova potrjujejo učinkovitost rdečih kvasovk riža pri zniževanju:

skupnega holesterola
LDL holesterola in
triacilglicerolov
Monakolin K kot aktivna učinkovina rdečih kvasovk riža:
Aktivna snov rdečih kvasovk riža se imenuje Monakolin K. Ta zavira endogeno sintezo holesterola tako, da blokira delovanje encima HMG-CoA. Posledično se zniža količina skupnega holesterola in LDL-holesterola v krvi. V meta-analizi 91 randomiziranih kliničnih študij, ki so trajale vsaj 12 tednov in v katerih je skupaj sodelovalo 68.485 udeležencev, se je LDL-holesterol znižal za izjemnih 24-49%. Seveda je odstotek znižanja odvisen od začetne vrednosti povišanega holesterola, od količine zaužitih rdečih kvasovk riža in od samega časa trajanja uživanja učinkovine.

Vloga holesterola v človeškem telesu:

Holesterol je ključna strukturna sestavina celičnih membran. Na eni strani povečuje trdnost in stabilnost membran, na drugi strani pa zmanjšuje prepustnost membran za vodikove in natrijeve ione.
Holesterol je prekurzor (predhodnik) žolčnih kislin, ki vplivajo na emulgiranje maščob, aktivacijo lipaz (encimov, ki razgrajujejo lipide) in tako posredno na hitrejšo presnovo maščob.
Holesterol je prekurzor steroidnih hormonov: kortizol, aldosteron, progesteron, estrogen, testosteron.
Holesterol je prekurzor vitamina D.
Od kje izvira holesterol:

Približno 20 – 30% holesterola v krvi izvira iz zaužite hrane (eksogeni holesterol).
Preostalih 70 – 80% holesterola se sintetizira (tvori) v človeškem telesu (endogeni holesterol).
Vzroki za povečano vsebnost holesterola v krvi so:

nepravilna prehrana,
različne bolezni (bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, genske okvare, motnje v presnovi),
hormonske spremembe in hormonska neravnovesja (npr. obdobje menopavze),
uporaba nekaterih zdravil in
stres.
Ateroskleroza:

Ateroskleroza nastane zaradi dolgotrajnega in pogostega odlaganja holesterola in drugih lipidov na stenah žil.
V procesu ateroskleroze se v obloge na stene žil vežejo tudi Ca2+ ioni.
Reakcija Ca2+ ionov z ogljikovo kislino povzroča poapnenje žil (CaCO3).
Ateroskleroza predstavlja oviran ali celo blokiran pretok krvi po telesu, kar lahko povzroči srčni infarkt, možgansko kap ali trombozo.
Kako vplivati na znižanje povečane ravni holesterola v krvi:

dieta (zmanjšana količina holesterola v hrani)
povečana telesna aktivnost
uživanje prehranskih dopolnil
uživanje zdravil za:
a) zmanjšanje sinteze holesterola
b) zmanjšanje resorpcije holesterola
c) odstranjevanje žolčnih kislin
Ali veste?:

Holesterol je v človeškem telesu nujno potreben, vendar je v prevelikih količinah zelo škodljiv.
Lipoproteini nizke gostote ali LDL (low density lipoprotein), imenovani tudi "slabi" holesterol, prenašajo holesterol iz jeter v tkiva in arterije. Višja ko je raven LDL holesterola v krvi, bolj je posameznik izpostavljen srčno-žilnim in koronarnim bolezenskim dogodkom.
Lipoproteini visoke gostote ali HDL (high density lipoprotein), imenovani tudi "dobri" holesterol, prenašajo holesterol iz tkiv in arterij v jetra in ga tako odstranijo iz telesa. Višja raven HDL holesterola v krvi preprečuje izpostavljenost posameznika srčno-žilnim in koronarnim dogodkom.
Na podlagi raziskav je ugotovljeno, da ima kar 69,2% Slovencev zvišano raven holesterola v krvi.
Najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji so še vedno bolezni srca in ožilja. Značilnost kroničnih bolezni je, da jih povzročajo in pospešujejo dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga ter biološki dejavniki tveganja, med katere poleg zvišane ravni holesterola sodijo tudi zvišan krvni tlak, zvišana raven sladkorja v krvi, čezmerna telesna teža in debelost ter stres.
Pri odraslih osebah, starejših od 20 let, naj bi se nivo holesterola preverjalo enkrat letno.