ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Nekaj primerov:


OTORINOLARINGOLOGIJA


VERTIGO, TINITUS

Vprašanje:
Pozdravljeni! Star sem 28 let in imam sledeč problem. 1.1.2010 popoldan se mi je naenkrat pričelo vrteti. Ker je to še trajalo skozi noč, sem naslednji dan šel k dežurnemu. Ta mi je na hitro naredila pregled oči z prstom (levo-desno), in ker je menda leva učka trzala, me je dala takoj na ORL v bolnico. Seveda tam pa pregledi z ravnotežjem (vse OK), pa sluh, ... vse OK. Po moje si je takrat mislil specialist, da sem ga za novo leto preveč spil in je zdej tako. Rekel je samo počitek. Moja zdravnica mi je potem dala Urutal, bil sem teden dni na bolniški in sem bil bolje. Nato sem bil dva tedna v službi in naenkrat se mi je spet začelo, bi rekel ne ravno vrteti ampak tako malo blesti, kot da sem pjan. Poleg tega mi od takrat naprej skozi piska v ušesih (vendar tako, kot bi prej bil na kakšnem koncertu, in ti potem piska v ušesih). Sedaj sem spet na bolniški in zdravnica kar pravi da je to preutrujenost. Sedaj imam predpisana zdravila Betaserc. Ta teden sem bil spet dokaj OK, včeraj pa sem šel malo po trgovinah, zvečer pa se mi je spet zamotilo, začelo spet piskat v ušesih in še ni bolje. Zanima me, kaj bi to bilo in če je lahko kaj nevarnega. Imam sicer napotnico spet za ORL, vendar sem klical v bolnico v Celje in je za čakat do aprila. Ker vem, da ko bom šel na pregled, bom imel spet ravnotežje OK in me bodo poslali domov. Prosim za vaše strokovno mnenje o mojem preoblemu. Hvala!

Odgovor:
POZDRAVLJENI. IZ NAPISANEGA SLEDI, DA IMATE NEKOLIKO PRIZADET ŽIVEC ZA SLUH IN RAVNOTEŽJE, ČEPRAV TEGA APARATI NE POKAŽEJO. OBIČAJNO KAJ HUDEGA NI IN DOLGO ČASA TRAJA, PA KLJUB TEMU BI BILO SMISELNO NEKOLIKO INTENZIVNEJE POPROSITI VAŠEGA ZDAVNIKA ZA NAPOTNICO PRI ORL SPECIALISTU IN ALI NEVROL,OGU, DA SI NE BI KASNEJE PO NEPOTREBNEM PULILI LAS. PO PRINCIPU- BOLJE SPREČITI, NEGO LEČITI.
Štefan Spudič, dr. med., 09.02.2010
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

PISKANJE, STANJE PO TIMPANOPLASTIKI, BETASERC


Vprašanje:
Pozdravljeni Pred cca: 15-mi leti sem imel opravljeno timoplastiko obeh ušeš.Pred dvema letoma se ni je ponovno pojavil iztok iz obeh ušeš.Sedaj iztoka ni več.Imam pa močno piskanje predvsem v desnem ušesu,težav z ravnotežjem nimam.Kot mi je dejal zdravnik otorinalog Bo piskanje trajalo celo življenje. Jemal sem predpisano zdravilo Betaserc.A vidnega rezultata ni bilo.smatram da je dolgoročno jemanje betaserca nesmiselno.Se strinjate z mano? Kot mi je omenil zdravnik otorinalorog gre za okvaro in odmiranje živčnih končičev katere se ne da ustrezno zdraviti.Le ti pa povročajo piskanje...Se strinjate z to trditvijo? Kako postopati naprej?


Odgovor:

Pozdravljeni, veliko odgovorov ste mi že sami lepo položili na jezik. Piskanje je pogojeno z večimi vzroki, tudi kronično vnetje ušes, stanje po operaciji ušes, staranje sluha, ropot... so eden med njimi. Praksa kaže, da se različne oblike šumenja in piskanja le redko unesejo, ponavadi je piskanje le bolj ali manj izrazito. Tudi Betaserc, Urutal, Betahistin pliva in podobni redko anulirajo težave. Če v doglednem času par tednov ne minejo, jih je nesmiselno še naprej jemati. Z mnenjem kolega se strinjam. Čim manj izcedka iz ušes, čim boljši sluh in čim manj sitnega piskanja Vam privoščim.
Štefan Spudič, dr. med
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

VESTIBULARNI SINDROM

Vprašanje:

Spoštovani!
Zanima me kaj je vzrok vestibularnega sindroma?
Je sploh ozdravljiv ali se ponavlja?
če se ponavlja kako pogosto?


Odgovor:

VESTIBULARNI SINDROM JE ŽE PO DEFINICIJI ŠIROKO ZASTAVLJEN POJEM IN GA DOLOČAJO TEŽAVE Z RAVNOTEŽJEM. PRI URAVNAVANJU RAVNOTEŽJA SODELUJE VEČ SENZORJEV, ŽIVČNIH POTI IN CENTROV, KI PRI TEJ NALOGI SODELUJEJO, NA VSAKEM MESTU PA LAHKO PRIDE DO MOTNJE, KI SE KAŽE KOT PROBLEM Z VRTOGLAVICO. SENZORJI RAVNOVESJA SO V KOSTI SENČNICE(TEMPORALKE) TAM SO SENZORJI TAKO ZA STATIČNO KOT TUDI RAVNOTEŽJE MED GIBANJEM ORGAN JE OBOJESTRANSKI, TOREJ PAREN. ŽIVCI GREDO NATO V MOŽGANSKE CENTRE V PODALJŠANI HRBTENJAČI, MALIH IN VELIKIH MOŽGANIH. PRI RAVNOTEŽJU NAM POMAGA TUDI VID, SENZORJI V MIŠICAH IN TETIVAH... OBIČAJNO PRIDE DO RAVNOTEŽNOSTNIH MOTENJ ZARADI ZAČASNE OKVARE ENEGA OD SENZORJEV V NOTRANJEM UŠESU, PRIDE DO NERAVNOVESJA DESNO LEVO STRANSKIH SIGNALOV, KAR SI MOŽGANI NEPRAVILNO RAZLOŽIJO KOT VRTOGLAVICO. pONAVADI JO SPREMLJA SLABOST, BRUHANJE...OKVARO LAHKO POVZROČI ŽE VIRUS, ALHKO BAKTERIJA (TUDI BORELIJA), NASTANE PO PREKRVAVITVENI MOTNJI (ZAPORI PRETOKA V ŽILI), POŠKODOVANI VRATNI HRBTENICI... TO SO TAKOIMENOVANI PERIFERNI VZROKI. TEŽAVE PA LAHKO DELAJO TUDI PROCESI V MALIH IN MOŽGANIH, LAHKO JE TO PRVI ZNAK mULTIPLE SKLEROZE, TUMORJA... KAPI...VELIKA GLAVNINA TEH TEŽAV JE PERIFERNEGA ZNAČAJA IN JE MINLJIVA LAHKO JO SPREMLJA TUDI PISKANJE PO UŠESIH IN GLAVI IN SLABŠI SLUH. POGOSTOST LEPO OPIŠE ANEKDOTIČEN IZREK EMINENCE ORL IZ KLINIČNEGA CENTRA V LJUBLJANI, KI ZNA REČI, DA JE PREJ POTREBNO NATANČNO PREGLEDATI VSAKO OSEBO PREDVSEM ŽENSKEGA SPOLA PO 50 ALI 60 LETU, KI VRTOGLAVICE ŠE NI IMELA , KOT TAKO, KI JO IMA. STEM POVE, DAJ TA TEGOBA NEDVOMNO POGOSTA, SITNA VENDAR SAMA PO SEBI NI ŽIVLJENJSKO NEVARNA. RAZEN, ČE NISI KROVEC, POKLICNI PILOT...
Štefan Spudič, dr. med
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

NEVRINOM N. STATOACUSTICUSA

Ključne besede: NEVRINOM, GLUHOST, ŠUMENJE, VRTOGLAVICA, GLAVOBOL

Vprašanje:

Spoštovani!
Moje vprašnje je naslednje:Pri ženi se je pojavila glugost na desno uho : obenem ima rahlo občasno izgubo ravnotežja . Opravila je mri možganov ženin izvid MRi možganov je sledeč: videtije razširjen meatus akustikus na desni strani V poteku nervu statoastikusa je znotraj sluhovoda videtiobarvano spremembo, ki je debeline v poteku sluhovoda 6 mm in na zunanji deltumorja v cerebelopontini angularni cisterni je velik 10mm Dobro obarvan hipervaskularen tumor nervus statoakustukusa-cshwannom.Na desni strani v velikosti15x10mm Venski sinusi so normalno široki in po kontrastu normalno obarvani V možganovini se po kontrastu ne obarva nobena patološka sprememba mnenje Zmerana kortikalan atrofija možganov Videti je 10x150mm velik vestibularni schwannom na desni strani Zanima naju postopek zdravljenja in prognoza (zaradi poškodbe njenega zdravnika ima pregled šele konec aprila)

Odgovor:

Spoštovani!
Glede na izvid magnentno resonančnega slikanja glave, ima Vaša gospa smolo, da ima v desnem notranjem slušnem kanalu in pa na njegovem izhodu na možganski bazi tumorsko raščo, sicer benigno, česar nikoli ne moremo vedeti, dokler ni tumor odstranjen, pa vendar raščo. Ker je na desno uho gluha, oz. slabše sliši, sklepam, da že en čas raste. Imate dve možnosti, ki pa jih lahko izkoristite hkrati. Prva je, da poiščete strokovno pomoč na Kliniki za ORL v Ljubljani, pri asis. mag. Sabi Battelino, ki se ukvarja z ušesno kirurgijo, še posebej pa z nevrootologijo. Druga možnost, ki jo lahko uporabite simultano, pa je kontakt s prof. dr. Bošnjakom na Kliniki za Nevrokirurgijo v Ljubljani; on je namreč strokovnjak nevrokirurg, ki operira tumorje možganov in možganske baze. Same operacije ne prejudiciram, saj je odločitev zanjo ali proti njej odvisna od cost-benefita. Se pravi od tega, kaj lahko gospe radiološko videti benigen tumor še hudega prinese (poleg naglušnosti, vertiga), kako hitro naj bi napredoval, koliko je gospa mlada, v kakšni splošni kondiciji je, nenazadnje tudi od možnih neželenih posledic, ki jih operacija v glavi prinese s seboj. Odgovore na ta vprašanja bosta z gospo dobila pri omenjenih vrhunskih strokovnjakih, prav tako končno rešitev Vajinega problema. Čeprav take vrste tumor počasi raste, pa nikar ne pristanite na še en mesec čakanja na nekakšne formalne napotitve, ampak se reševanja aktivno lotita. Prognoza glede preživetja je seveda odlična, saj bolniki s tako vrsto tumorja živijo normalno dolgo, lahko pa imajo določene težave, kot glavobol, gluhost lahko ostane, motnje ravnotežja...Srečno
Štefan Spudič, dr. med
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Menierova bolezen


Pri Menierovi bolezni se občasno poveča količina tekočine v notranjem ušesu.


Pri Menierovi bolezni se občasno poveča količina tekočine v notranjem ušesu. Posledica je zvišan pritisk, ki povzroča motnje sluha in ravnotežja, zvonjenje v ušesih in vrtoglavico. Napadi Menierove bolezni se pojavijo nenadoma in trajajo od nekaj minut do več dni, nato pa postopno izzvenijo.

KAKŠNI SO SIMPTOMI?


Vključujejo lahko:

• nenadno hudo vrtoglavico in izgubo ravnotežja,
• slabost in bruhanje,
• nenormalne, hitre premike oči,
• zvonjenje ali šumenje v prizadetem ušesu (tinitus),
• izgubo sluha, predvsem za nizkofrekvenčne tone,
• občutek pritiska v prizadetem ušesu.


Napadi Menierove bolezni se lahko pojavljajo na nekaj dni, mesecev ali celo nekaj let. Ponavljajoči se napadi bolezni lahko vodijo v vse hujšo naglušnost in sčasoma popolno izgubo sluha.


Menierov sindrom so bolezenska stanja, ki se kažejo s simptomi podobnimi Menierovi bolezni. Do Menierovega sindroma pride lahko pri nekaterih tumorjih (pontocerebelarni tumorji), poškodbah vratne hrbtenice (t.i. cervikalni sindrom), okužbah, nenadni oglušelosti...


Menierova bolezen ali morbus Meniere je bolezen notranjega ušesa pri kateri se v njem prekomerno nabira tekočina (hidrops labirinta). Je pogosto obolenje, ki se rado ponavlja. Menierova bolezen se kaže z značilnim triasom:

piskanjem (šumenjem) v ušesu
ponavljajočo se vrtoglavico
naglušnostjo
Prisotne so lahko še: motnje zvoka, slabost, bruhanje.

Zdravljenje

Blažje oblike zdravimo z zdravili proti vrtoglavici (npr. antihistaminiki). Priporočljivo je tudi zmanjšanje vnosa soli. Pri težjih oblikah lahko uporabimo kirurško zdravljenje (drenaža edolimfatične vrečke).
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Gluhost in naglušnost

GLUHOST (SURDITAS) IN GLUHONEMOST

Clovek je gluh, kadar je percepcija sluha v govornem podrocju tako motena, da ne sliši in ne more posnemati ali ponoviti govornih elementov in nobenih zvokov, tako da socialni stik z njim ni mogoc.
Ce se to zgodi otroku pred razvojem artikuliranega govora, to je pred šestim letom starosti, ne bo razvil govora. To se danes zgodi le redko, saj lahko tudi gluhega otroka, ki je sicer normalno razvit, naucimo vsaj pomanjkljivo govoriti ali brati sobesednikov govor iz ustnic. Prav tako ga lahko naucimo komunikacije s kretnjami. Vzrok nemosti torej ni v govornem aparatu, ki je anatomsko in funkcionalno docela razvit, ampak je posledica gluhosti.

ETIOPATOGENEZA
Gluhost je posledica sprememb v polžku, slušnih poteh ali jedrih.

Delitav glede na etiopatogenezo:
a) PODEDOVANA (hereditarna) gluhost: dedne degenerativne nepravilnosti pri starših ali daljnih prednikih; gre torej za genetsko napako, ki se kaže v recesivni obliki - spremembe v kožastem delu notranjega ušesa, in v dominantni obliki - spremembe na kostnem delu polžka.
b) PRIROJENA (kongenitalna) gluhost: intrauterina vnetna ali degeneracijska dogajanja v labirintu in poškodbe med porodom (intrauterini labirintitis zaradi influence, mumpsa in rdeck matere v prvih treh mesecih nosecnosti, razlicni Rh faktor staršev, fetalna eritroblastoza, intralabirintne krvavitve in hipoksije med porodom ter zastrupitve z razlicnimi zdravili, ki jih je mati dobivala med nosecnostjo)
c) PRIDOBLJENA (akvirirana) gluhost: zaradi nalezljivih bolezni v prvih letih življenja - meningitis, encefalitis, ošpice, škrlatinka, mumps, oslovski kašelj, davica; vzrok so lahko tudi kraniocerebralne poškodbe ali poškodbe labirinta in zdravljenja z ototoksicnimi zdravili - aminoglikozidni antibiotiki. Pomembna so tudi vnetja (predvsem srednjega) ušesa.


Patološke spremembe skupne vsem trem oblikam so:
- degenerativne spremembe nevroepitelija
- aplazije, hiperplazije posameznih sestavin polžka
- osteoidno in fibrozno tkivo kot ostanek vnetja v kožastem ali kostnem delu labirinta

KLINICNA SLIKA

V zgodnjem otroštvu je malo znakov gluhosti. Razlike v vedenju zdravega in gluhega otroka se zacnejo kazati po prvem letu starosti. Otrok, ki se je rodil gluh ali oglušel v prvem letu, ne bo zmožen zaznavati ali razlocevati zvocnih dražljajev, ne bo mogel oponašati in ponoviti zacetnih govornih elementov.

Tudi otrok, ki ogluši pozneje, ko je že zacel govoriti in je prepušcen samemu sebi, bo kmalu pozabil tudi govor, ki ga je že obvladal. Ravno tako postane govor starejše osebe slabši, ce se mu ta ne posveca potem, ko ogluši. Govor gluhih je sekan, trd in enolicen, stik z okolico se razvija na vidnih in tipnih zaznavah.
Obravnava otroka, ki pride zaradi zapoznelega govora vkljucujejo delo avdiologa, psihologa, pediatra, avdiopedagoga, defektologa (logopeda in surdopedagoga) in socialnega delavca, ki ugotovijo stopnjo naglušnosti in pomagajo bolniku pri govornem usposabljanju.

NAGLUŠNOST (HYPACUSIS)

Naglušen clovek pomanjkljivo ali nepravilno sliši govor oz. zvoke v okolju.

Razdelimo jo na prevodno, zaznavno in kombinirano.

Pri patologiji zunanjega sluhovoda, srednjega ušesa in bobnica imamo prevodno naglušnost.

PATOLOGIJA ZUNANJEGA SLUHOVODA
Poškodbe, obstruirajoce tvorbe, tujki, vnetja in tumorji zunanjega sluhovoda povzrocijo naglušnost, kadar je obstrukcija sluhovoda popolna. Atrezija zunanjega sluhovoda.

PATOLOGIJA SREDNJEGA UŠESA IN BOBNICA
Sem prištevamo razvojne nepravilnosti, raztrganino bobnica, poškodbe slušnih košcic (predvsem inkudostapedicnega sklepa), nagle in velike spremembe zracnega pritiska, barotravmo in vnetja srednjega ušesa ter adhezivne procese po njih.

PRI PATOLOGIJI NOTRANJEGA UŠESA je naglušnost zaznavna.
Poznamo: razvojne nepravilnosti (Waardenburgova bolezen), prelome sencnice (vzdolžni vodijo v prevodno naglušnost, precni v zaznavno), pretres labirinta (lahko tudi gluhost!), barotravmo, kesonsko bolezen (lahko tudi gluhost!), akutno in kronicno akusticno travmo (kronicna nad 85 dB, obojestransko, zaznavno, nepovratno, najprej frekvence nad 4000 Hz), mastoiditis, labirintitis, labirintopatije (infekcije, nevrohormonalne, presnovne in cirkulatorne motnje, zdravila (aminoglikozidi, kinin, salicilati), kemikalije (etanol, Pb, CO)).
Menierova bolezen je hidrops kožastega labirinta, verjetno zaradi motene resorpcije ali pretiranega izlocanja endolimfe.
Menierov sindrom je lahko posledica: ateroskleroticnih sprememb žilja, multiple skleroze vestibulokohlearnega živca, tumorja pontocerebelarnega kota, cervikalnega sindroma (pritisk na vertebralno arterijo ali draženje simpatika, najpogosteje zaradi poškodb vratne hrbtenice), akutne oglušelosti (prekrvavitvene motnje v polžku – spazem, tromb, embolija).

STAROSTNA NAGLUŠNOST (PRESBYACUSIS)

Je fiziološka napredujoca somerna naglusnost, ki se razvija s staranjem in jo vedno spremlja šumenje v ušesih.

ETIOLOGIJA: Vzroki in dogajanja še niso docela pojasnjeni, vsekakor pa pomembno vlogo igra arterioskleroza ali druge spremembe v organizmu, ki povzrocajo slabšo prekrvavitev ušesnega ustroja. Vzroki šumenja so lahko razlicni (tumor, sladkorna bolezen...).

PATOLOGIJA: Pri starejših nastanejo degenerativne spremembe spiralnega organa, zlasti v bazalem delu (visoke frekvence!); najdemo atrofijo ganglijskih celic in propadanje živcnih vlaken. Atroficne spremembe se pojavljajo tudi v centralnih živcnih poteh.

KLINICNA SLIKA: slabši sluh, šumenje v ušesih. Naglušnost je vedno obojestranska, somerna. Zacne se neopazno. Sluh je najprej oslabljen za visoke tone, zato se clovek s starostno naglušnostjo navadno najprej pritožuje, da ne sliši tiktakanja ure, telefona, predvsem pa ne more slediti pogovorom v družbi in hrupu.

DIAGNOSTIKA: Na avdiogramu se kostna in zracna krivulja prekrivata; obe sta znižani, predvsem v predelu visokih frekvenc. Pri Webrovem testu bolnik ne lateralizira, Rinne je pozitiven. Ravnotežni aparat bolniku ne dela težav.

Presbiakuzi podobne težave lahko imajo tudi sorazmerno mladi ljudje, po drugi strani pa nekateri tudi v pozni starosti še vedno dobro slišijo. Pomembne so torej individualne posebnosti - telesni ustroj, prebolele bolezni ušes, dolgotrajna izpostavljenost hrupu in ropotu.


ZDRAVLJENJE:
Prezbiakuza je fiziološki pojav, zato zdravljenje ni uspešno; vprašanje je ali je sploh potrebno. Pri hujši naglušnosti predpisujemo zdravila, ki delujejo proti arteriosklerozi, vitamin A ter hormone.
Vcasih je šumenje hujša nadloga kot naglušnost; v tem primeru bolnik dobi pomirjevala, izogiba naj se kajenju ter pitju vecjih kolicin kave in alkoholnih pijac. Skušamo ga prepricati, da šumenje v ušesih ni bolezen, zaradi katere bo oglušel ali umrl, ampak proces staranja, ki ga mora sprejeti.
Je pa huda starostna naglušnost resna težava, ki stare ljudi vcasih mocno osami.

DIAGNOSTIKA NAGLUŠNOSTI

Stopnjo naglušnosti dolocamo s kvantitativno preiskavo sluha, pri kateri preiskovanec sedi 6 m od preiskovalca tako, da je z ušesom, ki ga preiskujemo, obrnjen proti zdravniku. Preiskavo zacnemo s šepetom dvomestnih številk. Bolniku se približujemo do oddaljenosti, na kateri nas dobro sliši in razlocno ponovi izgovorjene številke. Kadar ne sliši šepeta ob ušesu, preiskavo ponovimo z glasno govorjenimi številkami.


Kvantitativno locimo tri stopnje naglušnosti: - rahla naglušnost (glasni govor sliši iz razdalje 4 m)
- srednja naglušnost (sliši iz razdalje 4-1 m)
- huda naglušnost (sliši na razdalji manj kot 1 m)

Kvalitativno pa locimo tri vrste naglušnosti:

a) SENZORINEVRALNA naglušnost, kjer je okvara na enem ali vec mestih, kjerkoli od cutnic spiralnega organa do možganske skorje; motena sta zaznavanje in/ali prevajanje akusticnih dražljajev; odnos med kostnim in zracnim prevajanjem je enak kot pri zdravem ušesu, le da sta oba skrajšana.

b) PREVODNA naglušnost nastane pri boleznih zunanjega ušesa, bobnica in srednjega ušesa; z zdravim ušesom slišimo ton, ki ga zrak prevaja bolje in dlje casa od tona, ki se prenaša po kosti; pri prevodni naglušnosti pa je aerotimpanalni prenos tona slabši od kraniotimpanalnega.

c) KOMBINIRANA naglušnost
Za dolocitev mesta okvare uporabljamo glasbene vilice nizke frekvence 250 Hz. Odnos med kostnim in zracnim prevajanjem lahko kvalitativno ugotovimo z Rinnejevim in Webrovim preskusom, ki ju lahko dopolnimo še s Schwabachovim preskusom.

REHABILITACIJA NAGLUŠNIH

Z rehabilitacijo naglušnih in gluhih želimo po splošnih medicinskih in psiholoških nacelih te invalide približati ali vkljuciti v svet polnocutnih ljudi. Stopnja, vrsta in trajanje naglušnosti, v kateri starosti je bolnik postal naglušen ali gluh - vse to je potrebno upoštevati pri nacrtovanju rehabilitacijskega postopka. Poglavitna za rehabilitacijo je naglušnost, ki moti razvoj govora ali pa že pri razvitem govoru onemogoca stik bolnika z okolico po slušni poti. Navadno je to takrat, ko sluh pade v obmocju govornih frekvenc na raven pod 40dB in je bolezen take narave,da sluha ne moremo zboljšati z zdravilnimi metodami, ne konservativno ne operativno. V takih primerih moramo bolniku predpisati slušni pripomocek.

S slušnimi pripomocki ne vplivamo na sluh, ne izboljšamo slušnega organa, ampak samo okrepimo zvocne impulze iz okolice.
Slušni aparati so elektro-akusticni ojacevalci, prilagojeni posebnim potrebam naglušnega ušesa. Sestavljen je iz mikrofona, ojacevalnika, slušalke in napajalnega vira. Mikrofon pretvarja ustrezen zvok v elektricni signal, ki ga ojacevalnik okrepi, slušalka pa ponovno pretvori v zvocni signal. Napajalni vir (baterija, akumulator) daje za delovanje ojacevalnika potrebno energijo. Frekvencno obmocje, v katerem te naprave koristno ojacujejo, se danes pri najboljših aparatih razteza od 100 do 6000 Hz.

Pravilno predpisan in pravilno uporabljen slušni aparat ni nikoli vzrok za propadanje sluha , prav tako aparat ne more prepreciti njegovega propadanja, ce bolezen napreduje. Bolnik, kateremu predpišemo slušni pripomocek, potrebuje daljšo ali krajšo slušno vajo – uvajanje v uporabo slušnega aparata. Avditorni trening mora voditi za to dejavnost usposobljeni strokovnjak. Privajanje slušnemu aparatu je tem lažje, cim mlajši je bolnik, cim manj je naglušen in cim krajši cas naglušnost traja. Še posebej zahtevna je habilitacija sluha pri majhnem otroku. Cimprej ga je potrebno usposobiti za sožitje s tistimi, ki slišijo normalno.
Obeti za prihodnost le niso tako crni, kajti danes že vstavljajo elektrode v notranje uho slušno prizadetim, ki so oglušeli zaradi okvar v notranjem ušesu.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

MENIEROVA BOLEZEN

2. najpogostejši otološki vzrok vrtoglavice
zdravimo simptome → če ne gre → krg
Menierov sindrom (epizodični vertigo)
→ vestibularni supresivi z/brez AE samo za zdravljenje akutne epizode

zmerni napadi
→ meclizin, diazepan, klonazepam, lorazepam

hudi napadi
→ prometazin/proklorperazin im, diazepam iv

slabost
→ sublingvalni/rektalni preparati

→ redko (zaradi opozorilnih znakov pred napadom vzamejo preventivno meklizin)

ni znane profilakse


restrikcija NaCl (1-2 g/dan), uporaba blažjega diuretika (hidroklortiazid) ali kombinacije (hidroklortiazid, triamteren)
preobčutljivost na hidroklortiazid → včasih inhibitorji karbonske anhidraze (acetozolamid)
acetozolamid lahko tudi pri epizodični ataksiji in vrtoglavici asociirani z migreno
inhibitorji Ca2+ kanalčkov (verapamil, nimodipin) so lahko tudi učinkoviti
nič kave, cigaret
kortikosteroidi če bo potrebna krg



MENIEROVA BOLEZEN

VESTIBULARNI NEVRITIS


vrtoglavica, navzea, ataksija, nistagmus
50% popolnoma ozdravi
uporabiti čim manj zdravil, več aktivnosti
včasih lahko AE, vestibularni supresorji


BILATERALNA VESTIBULARNA PAREZA

oscilopsija, ataksija, blažja vrtoglavica
zlasti bolniki po osteomielitisu, peritonitisu
zdravila, ki so učinkovita pri drugih vrstah perifernih vrtoglavic v tem primeru poslabšajo simptome
nič vestibularnih supresorjev


CENTRALNA VRTOGLAVICA

neobičajna
< 5% (ORL, urgenca), 20% (nevrologija)
vaskularni vzroki (TIA, kap MD/MM v 1/3 primerov)
vertebrobazilarna migrena (15%)
epi napadi, MS, Arnold-Chiari


PSIHOGENA VRTOGLAVICA

anksioznost, depresija, somatizacija, hipohondrija
nezadostnost trenutne diagnostične metodologije → težko določimo delež psihogenih vrtoglavic
nekateri omenjajo 50%, resnica blizu 15%
benzodiazepini (večje težave), antidepresivi (SSRI - sertralin, paroksetin)
kronična vrtoglavica → obsesivno-kompulzivna motnja (tudi SSRI)
SSRI → navzea, tinitus, padanje
somatizacija, hipohondrija → ni zdravil


NEOPREDELJENA VRTOGLAVICA


vazovagalna sinkopa, hiperventilacijski sindrom, post-travmatska vrtoglavica, nespecifična omotica, itd.
v to skupino pade 38-52% napotnih diagnoz
skupno → nevrološki in otološki status v mejah normalnega
EMPIRIČNO ZDRAVLJENJE (beleženje simptomov, ukinitev določenih zdravil)


NEOPREDELJENA VRTOGLAVICA


meklizin lahko včasih nadomestimo z majhnimi dozami klonazepama/lorazepama → ublažitev anksioznosti + vestibularna supresija
blažja MB → restrikcija soli, diuretiki
profilaksa migrene (verapamil 180 mg zv.) pri omotici/glavobolu/vestibularni Menier
ox(karbamazepin) pri hitrih obratih pri centralnih vrtoglavicah
gabapentin → centralni vertigo
ni odgovora na omenjena zdravila → 3-,6-mesečno sledenje + 1-krat letno avdiometrija
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Hallpike Test and Epley Maneuver

Ta video prikazuje kako lahko preprečimo vertigo - vrtoglavico !

http://www.youtube.com/watch?v=59EIKztATiw&feature=related


http://www.youtube.com/watch?v=deSrURjiYIM&feature=related


http://www.youtube.com/watch?v=BbKU0AbbARg&NR=1


http://www.youtube.com/watch?v=pIs2F2wiLwc&NR=1


http://www.youtube.com/watch?v=MutsOOlRwmo&NR=1


http://www.youtube.com/watch?v=ZqokxZRbJfw&feature=related


Pomembno je tudi da ležimo v enem položaju 20 sec. kot je razvidno iz video posnetkov.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[AVAJKA]

Pozdravljeni,

za vse ki imate težave z Menierovo boleznijo oz. menierovim sindromom - morebiti vam bo spodnji članek kaj v pomoč; Mož je dobil diagnozo, da vsi indici kažejo na menierovo boleznijo; Pa brskava - on in jaz po spletu, in je mož naletel na tole zadevo - glej navedek:

Gluten - nevidni morilec


"Gluten" je splošen izraz za mešanico polipeptidov (nefunkcionalnih beljakovin).

Žita, ki vsebujejo gluten: pšenica (vse sorte iz družine Triticum, vključno s kamutom in piro), rž, ječmen in oves.

Proteine v glutenu delimo na dve skupini: prolamine in gluteline. Najbolj problematična komponenta glutena je prolamin gliadin. Gliadin je tisti, ki povzroča boleča vnetja pri intoleranci na gluten ter sproža imunske odzive in poškodbe prebavnega trakta pri celiakiji. Kljub podobnim simptomom (bolečine, vetrovi, napenjanje, diareja; možna pa je tudi popolna odsotnost simptomov) je intoleranca/preobčutljivost na gluten nesposobnost prebave gliadina, medtem ko je celiakija avtoimunska reakcija na gluten, ki lahko povzroči resne poškodbe prebavil in posledično izgubo integritete prebavnega trakta.

Tudi pri glutenski ataksiji gre predvidoma za imunski odziv, pri čemer prihaja do trajnih poškodb možganskih celic; po drugi strani pa je možno tudi, da v tem primeru težave povzroča glutamat (pšenični gluten vsebuje 43 % glutamata), ki je znan eksitotoksin. Simptomi glutenske ataksije so podobni kot pri multipli sklerozi, Parkinsonovi bolezni in drugih okvarah in motnjah v delovanju živčnega sistema - od kronične utrujenosti do vrtoglavice, omotice, izgube orientacije in ravnotežja, do motenj vida. Pri občutljivih posameznikih lahko simptome sproži že neznatna količina glutena; po vsakem stiku običajno traja več mesecev, da se organizem pomiri. Alopatska medicina ne ponuja niti terapije niti upanja na izboljšanje stanja; nobeno presenečenje ni, da pacienti sčasoma zapadejo v depresijo.

Nadalje so poškodbe živčnega sistema, ki jih povzroča gluten, povezane z vrtoglavico oziroma Menierovo boleznijo. Simptomi vključujejo omotičnost, pritisk in/ali zvonenje v ušesih, migreno ter posledično slabost, bruhanje in izgubo ravnotežja. Poškodbe živcev so lahko rezultat neposrednega lepljenja nefunkcionalnih beljakovin na živčne celice, lahko pa gre za sekundarno škodo, ki je posledica pomanjkanja hranil za obnovo mielinske ovojnice (ki obdaja živce), od katere pride zaradi poškodb prebavnega trakta (ki jo povzroča gluten in druge nefunkcionalne beljakovine), kar preprečuje njihovo učinkovito absorpcijo. Tipično gre za pomanjkanje vitamina B12, bakra in vitamina C.

Pri tem je pomembno vedeti, da se tako sestava kot odstotek glutena in drugih antihranil razlikuje ne samo od vrste žita, ampak tudi od sorte znotraj posamične žitarice" - konec navedka.

več pa na spletni strani:
http://www.nutrigenomika.info/recepti/pira_cebula.html

pa lep pozdrav.