ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Kako doseči, da moji dediči ne bi dedovali po meni - razdedinjenje



Avtor: Leticija Škvadrolin, upokojena odvetnica

Medčloveški in meddružinski odnosi se včasih zaostrijo do te mere, da ne želimo, da bi naši zakoniti dediči (partner, potomci, ...) po naši smrti dedovali naše premoženje oziroma karkoli prejeli iz naše zapuščine. Kaj lahko storimo? Žal ne veliko, nekaj pa vendarle. V izjemnih primerih pa lahko to svojo željo celo stoodstotno uresničimo.


NUJNO: napišite oporoko!

Sestava oporoke (oporoka) je obvezen prvi korak. Če oporoke ne sestavite, bodo vse vaše premoženje dedovali prav vaši zakoniti dediči! V oporoki določite, komu zapuščate svoje premoženje ali njegov del: ljubici, prijatelju, verski skupnosti, humanitarni organizaciji - povsem po želji lahko določite eno ali več oseb. S tem preprečite, da bi vaši zakoniti dediči dedovali vaše celotno premoženje. Žal pa s tem še ne dosežete, da zakoniti dediči sploh ne bi dobili ničesar.


Ovira: nujni delež

Gre za pravno pogruntavščino, ki ima podlago v zakonu in ki pomeni, da določeni zakoniti dediči, ki se imenujejo nujni dediči (nujni dedič) v vsakem primeru dedujejo del zapustnikovega premoženja, torej tudi v primeru, ko jih je le-ta v oporoki prezrl oziroma ko je celotno premoženje namenil drugim dedičem. Gre za znaten poseg v lastninsko pravico in v svobodo oporočnega razpolaganja. Prav nič ne pomaga, če zapustnik izrazi svojo željo, da zakoniti dediči ne bi dedovali njegovega premoženja, ali če je takšna želja splošno znana.

Nujnim dedičem pripada 1/2 ali 1/3 (odvisno, za katerega nujnega dediča gre) zakonitega dednega deleža, to je deleža, ki bi takemu dediču pripadal, če zapustnik ne bi sestavil oporoke.

Ne pomaga niti razdelitev premoženja v obliki daril

Če zapustnik vse svoje premoženje ali njegov del v obliki daril razda določenim osebam še v času svojega življenja, imajo nujni dediči pravico zahtevati, da obdarjenci vrnejo prejeta darila, če je zaradi njih prikrajšan njihov nujni delež. Darila, ki jih je dal zapustnik, se namreč upoštevajo pri izračunu vrednosti zapuščine in pri višini nujnih deležev.

Možna rešitev je pogodba o dosmrtnem preživljanju, s katero se preživljalec zaveže, da bo preživljal zapustnika (preživljanca), zapustnik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali njegov del, pri čemer je izročitev premoženja odložena do izročiteljeve smrti. Vendar pa morata biti vrednost preživljanja in vrednost izročenega premoženja zapustnika vsaj približno enaki, sicer se taka pogodba lahko v celoti ali delno šteje za darilo, to pa ima zgoraj opisane posledice.


V ekstremnih primerih obstaja popolna rešitev:
razdedinjenje

Razdedinjenje pomeni, da oporočitelj v oporoki nujnim (zakonitim) dedičem odvzame tudi nujni delež. V tem primeru torej zakoniti dediči res ničesar ne dedujejo po zapustniku. Vendar pa mora za razdedinjenje, da je veljavno, obstajati eden izmed treh točno določenih razlogov, ki so določeni v zakonu (in ne zelo jasni):

- če se je dedič s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;

- če je dedič naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;

- če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje mora biti nedvoumno izraženo v oporoki. Ni potrebno navesti razloga za razdedinjenje, je pa to priporočljivo. Tudi ni nujno, da je v oporoki uporabljena beseda "razdedinjenje", je pa priporočljivo. Razdedinjenje je lahko popolno (odvzem celotnega nujnega deleža) ali delno. Če ne obstaja eden od razlogov zanj, je razdedinjenje neveljavno, čeprav je določeno v oporoki, in se po zapustniku deduje, kot da razdedinjenje sploh ne bi bilo določeno.

Podoben učinek kot razdedinjenje ima odvzem nujnega deleža v korist potomcev.
Ta je mogoč samo zoper zapustnikovega potomca in samo v primeru, ko je ta potomec prezadolžen ali zapravljivec (zaradi česar bi bil nujni delež, če bi ga potomec prejel, tako rekoč vržen stran).
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Razdedinjenje nujnih dedičev

Vzroki razdedinjenja

42. člen

(1) Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;

2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca, ali starše;

3. če se je vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.

(2) Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

Pogoji za veljavnost razdedinjenja

43. člen

(1) Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje.

(2) Razlog za razdedinjenje mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke prejšnjega člena pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl.

(3) Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Še več pravnih odgovorov na:
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[Mimoza247]

Spoštovani!
Prosim za nasvet v naslednji situaciji:
- Pred kratkim nam je umrl oče, njegovi dediči smo trije odrasli otroci in zunajzakonska partnerka. Kolikor nam je znano, oporoke ni. Zapuščina se bo delila na štiri enake dele.
- Oče je zapustil vikend s parcelo 5/6 v njegovi lasti (1/6 je od sestre) in domačo hišo 1/3 v njegovi lasti (ostali tretjini sta v moji in sestrini lasti).
- Zaradi moje prezadolženosti je moj delež hiše pod hipoteko upnikov (banke), opravljena je bila tudi že cenitev, čaka se na dražbo. Sama razmišljam tudi o osebnem stečaju.
- Zanima me, ali se lahko jaz na zapuščinski razpravi odpovem svojemu deležu, ker bo tako in tako izgubljen, z odpovedjo pa bi rešila vsaj del parcele, da je ne bi bilo treba prodajati, s čimer bodo prikrajšani ostali dediči. Izplačilo dednega deleža v denarju ne pride v poštev, ker nihče od dedičev nima tega denarja.

Že vnaprej hvala za kakršenkoli nasvet in lep pozdrav,
T.

[marjan]

[marjan]

Imam še eno vprašanje:

"je vaš delež hiše pod hipoteko upnikov" - kaj to pomeni? Je celotna hiša obremenjena s hipot., ali le vaš delež (pred smrtjo očeta), ali je kaj tretjega?

Kar pa zadeva zatrjevano uspešno tožbo upnika, zaradi "oškodovanja", pa imam tudi malo pomisleke.

..
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[Mimoza247]

Pred očetovo smrtjo je bila samo moja tretjina pod hipoteko in samo za mojo tretjino je bila zahtevana cenitev in omenjena dražba. Očetov namen je bil na dražbi ta moj del odkupiti, ker ima pač predkupno pravico.
Laično sklepam, da če sprejmem moj del dediščine, bo ta, takoj ko bo sprememba vpisana, padla pod »hipoteko« upnikov, kar pomeni, da se bo prodajalo še ¼ od 1/3 hiše in ¼ od 5/6 vikend parcele. Seveda obstaja možnost, da ostali trije dediči to kupijo na dražbi…

Kaj mislite s »Kar pa zadeva zatrjevano uspešno tožbo upnika, zaradi "oškodovanja", pa imam tudi malo pomisleke.«? Bi bilo pametno poskusiti, ker upnik morda ne bo šel v tožbo. Naj omenim, da gre za SKB Banko, ki je menda zelo agresivna in nepopustljiva v takih primerih (to so namreč omenili na sestanku pri Inštitutu Prelomi, kamor smo šli na neko svetovanje).

Hvala, da ste si vzeli čas za preučitev primera.
Lep pozdrav,
Tina

[marjan]