ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Tullio Simoncini (1951) je zdravnik iz Rima, specialist za onkologijo, diabetologijo in bolezni presnove. Ostro zavrača kakršnokoli mišljenjsko vkalupljenost, ki neredko temelji na predpostavkah brez osnove ali, še huje, na potvarjanju resnice in lažeh.

Ob upoštevanju dejstva, da je službena onkologija povsem odpovedala, kar je vsakomur jasno, ni težko razumeti, zakaj je dr. Simoncini tako oster do zdravstva v Italiji in po svetu, ki je zašlo v slepo ulico in kot tako prav nič ne koristi bolnikom.

Dr. Simoncini je odkril, da rakavost povzročajo glivice in si je zelo prizadeval prepričati znanstvenike, da so veljavne domneve o povzročitelju raka zgrešene. Pri zdravljenju uporablja najmočnejše protiglivično sredstvo, sodo bikarbono, ki ne škoduje, a je zelo močno zdravilo in bi se moralo uporabljati po vsem svetu.


V primerjavi z drugimi protiglivičnimi zdravili, na katere postanejo glivice odporne, se soda bikarbona izjemno dobro razprši in tako se ohranja njena spodobnost prodiranja v novotvorbo. Soda tako učinkuje tudi zato, ker hitro razkraja novotvorbo, zato se glivice ne morejo prilagoditi niti braniti. Če je le mogoče, se soda bikarbona daje neposredno na novotvorbo. Sicer pa se soda bikarbona daje skozi arterijo, ki prekrvlja novotvorbo, torej je treba najti pravo arterijo, v katero se potem daje sodina raztopina, ki razkroji tumor.

Več boste našli na spodnjem linku....!!!
http://www.curenaturalicancro.com/si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

RAK SEČNEGA MEHURJA - TUMOR MEHURJA


Način zdravljenja je odvisen od tega, kam se novotvorba razrašča: ali se nahaja le v steni mehurja ali pa se je skozi steno mehurja razširila v okolišnje organe. Če rakava rašča raste le na steni mehurja oz. se delno zajeda vanjo, zadošča dajanje sodine raztopine naravnost v mehur po cevki in obenem še uživanje sode (čajna žlička sode, raztopljena v kozarcu vode) na prazen želodec, kar se v večini primerov zelo obnese. Na splošno začnejo bolečine, tudi v primeru velike štrleče rašče, že po dveh ali treh dneh pojemati, kar velja tudi za možno občasno pojavljanje kri v seču (hematurijo).



Doziranje: dajanje 1,5–2 dcl sodine raztopine skozi kateter v sečnici v mehur, štiri dni zapored, nato dva tedna vsak drugi dan, nato dva tedna z dvodnevnimi presledki, pri bolečinah ali pronicanju rdečih krvničk v okoliško tkivo pa se doziranje za dan ali več dni prekine.



Posebno pozornost je treba posvetiti epiteliju sečnice, ki je zelo občutljiva zaradi bolezni ali endoskopskega dajanja mitomicina ali kakega drugega zdravila. Zato je treba doziranje stalno prilagajati bolnikovemu zdravstvenemu stanju.



Kadar v medenični votlini zastaja tekočina, je treba v trebušno steno vsaditi kateter za odvajanje nakopičenih tekočin in obenem skozi arterijo, ki prekrvlja mehur, dovajati sodino raztopino, da se rašča napada z vseh strani in se dokončno uniči.



Včasih rakava rašča prizadene sečevod, ki ga sodina raztopina, ki se daje v kateter v sečnici ne doseže. V takem primeru je treba vsaditi podkožni kateter do prizadetega sečevoda – napraviti nefrostomijo – da se dosežejo tudi rašče, ki jih vbrizgavanje sode v mehur ne doseže.

Soda bikarbona zelo učinkuje na tumor, ki se širi v votlino mehurja, zato se tumorska rašča skoraj vedno začne krčiti.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

RAK DOJKE


Če je rakava rašča majhna, morda zadošča že vbrizgavanje sodine raztopine globoko v tkivo okrog rašče. Injekcije se morajo dajati pri lokalnem omrtvičenju, obenem pa se vsak drugi dan rašča intravensko spira s 4–5 dcl raztopine, en mesec. Če je rašča velika, je treba v prsno arterijo vsaditi kateter za vlivanje 5%-ne sodine raztopine neposredno v raščo; raztopina naj se v arterijo daje 6–7 dni, po potrebi v več krogih.



Razen blagih boležin zdravljenje rakave dojke nima nobenih večjih neželenih posledic. Poudariti velja, da gre za neškodljivo obliko hitrega zdravljenja, ki odpravlja potrebo po kirurški odstranitvi rašče. Tako zdravljenje je vedno priporočljivo, tudi kadar se dvomi v uspešnost celotnega zdravljenja, saj hitro izboljšuje stanje, obenem pa ne ogroža drugih vrst zdravljenja.



Zadeva se zaplete, kadar se rak raztrosi v drugih organe in je treba tudi njih zdraviti, kar lahko zaplete celotno zdravljenje in ga morda celo izniči. Vendar pa zdravljenje s sodo bikarbono, ne glede na razširjenost raka po telesu, vedno ublaži boleče simptome, ki jih rašče povzročajo, torej izboljšuje kakovost bolničinega življenja in ga podaljšuje.



Če bolnica ne ve točno kaj storiti ali če se odloči za delno ali popolno odstranitev rakave dojke, vedno pomaga tudi dopolnilno zdravljenje s sodo bikarbono, ki se uživa ali daje v veno, da se prepreči širjenje raka na druge organe (možgane, jetra,
kosti …), ki je pri tovrstnem raku zelo pogosto.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

RAK SREDNJEGA ŽRELA (OROFARINKSA)


Ker so usta in jezik zlahka dosegljivi od zunaj, je zelo lahko oblivati rakavo raščo v ustih, na ustnem nebu in v žrelu. Sodina raztopina za oblivanje je zelo močna in se naredi preprosto – ena in pol čajne žličke sode se razmeša v kozarcu vode in spije. Zdravilo se jemlje dvakrat na dan deset dni zapored. Nato se zdravilo naslednjih deset dni jemlje enkrat na dan.



Če rašča še ne izgine povsem, se zdravljenje po tednu premora ponovi. Če se žrelo vname, se sodina raztopina jemlje vsak drugi dan, v primeru krvavitve pa se uživa natrijev klorid – torej zgolj v vodi raztopljena sol. Če je prizadet tudi zadajšnji del žrela ali nosna votlina, koristi vdihavanje sodine raztopine v razpršenem stanju in dajanje kapljic sodine raztopine na nosno sluznico.



Do tu je zdravljenje preprosto. Zaplete se, če je rakava rašča zažrta globoko v telesne organe. V takem primeru ne zadošča napadanje rašče od zunaj, zato je treba raztopino dajati tudi skozi zunanjo karotidno arterijo, lahko pa se dajejo tudi injekcije raztopine v raščo.





http://www.curenaturalicancro.com/si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan