ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Kako zdravimo raka dojke?

Konzilij za zdravljenje raka dojke, sestavljen iz razli�nih specialistov (kirurgov, radioterapevtov, internistov onkologov in drugih), naj tudi pri vas odlo�i, kakšen na�in zdravljenja in katera vrsta citostatikov je najprimernejša. Odlo�itev temelji na razširjenosti bolezni, velikosti in patohistoloških zna�ilnostih tumorja, morebitnih drugih boleznih in splošni kondiciji.

KIRURŠKO ZDRAVLJENJE



Kirurško zdravljenje

Večino bolnic z rakom dojke začnemo zdraviti kirurško. Odstranimo tumor in ponavadi tudi istostranske pazdušne bezgavke. Izbira operacije je odvisna od velikosti in lege tumorja, velikosti dojke in klinično tipnih pazdušnih bezgavk.

VRSTE OPERACIJE:

1.Odstranitev tumorja z delom dojke

brez odstranitve pazdušnih bezgavk
z odstranitvijo pazdušnih bezgavk
z odstranitvijo varovalne bezgavke

2. Odstranitev celotne dojke

brez odstranitve pazdušnih bezgavk (t.i. MASTEKTOMIJA)
z odstranitvijo pazdušnih bezgavk (t.i. MODIFICIRANA RADIKALNA MASTEKTOMIJA)
z odstranitvijo varovalne bezgavke

ZMOTE

Odstranitev cele dojke je varnejša kot odstranitev tumorja z delom dojke.
Bolnice z rakom dojke v dru�ini naj bi bile zdravljene z odstranitvijo cele dojke.
Po odstranitvi pazdušnih bezgavk bo roka vedno otekala.

DEJSTVA

Preživetje bolnic po odstranitvi tumorja z delom dojke je enako preživetju bolnic po mastektomiji .
Rak dojke pri sorodnicah ni razlog za odstranitev cele dojke.
Samo pri nekaterih bolnicah se po operaciji razvije oteklina (limfedem) roke na operirani strani.

Obsevanje

Obsevanje je na�in zdravljenja rakavih bolezni z visoko energetskimi delci. Za to uporabljamo aparate (Slika 1), ki so zelo podobni tistim, ki jih uporabljamo za rentgensko slikanje.



Zakaj je obsevanje dojke potrebno?
Po operativni odstranitvi tumorja ostanejo v dojki ali prsni steni v nekaterih primerih še rakaste celice, zato se bolezen v dojki lahko ponovi. Namen obsevanja je uni�enje teh celic.

Kako poteka obsevanje?
Pred za�etkom obsevanja je potrebna priprava na simulatorju (slika), to je aparatu, ki je podoben obsevalnemu. Zdravnik tu izmeri debelino dojke oziroma prsne stene in lego plju� ter srca. Na ta na�in se pri na�rtovanju obsevalnih polj lahko izognemo poškodbi zdravih tkiv. Prvi obisk na simulatorju traja do 30 minut. Pri tem na ko�o narišemo potrebne oznake z barvo, ki je vodoobstojna, kar omogo�a umivanje.

Ko je narejen natan�en na�rt obsevanja, sledi drugi obisk na simulatorju, kjer dokon�no zarišemo podro�je, ki bo obsevano (obsevalna polja). To zajema dojko, prsno steno in v�asih tudi podro�ne bezgavke, kar je odvisno od lege tumorja in obsega bolezni ter vrste predhodne operacije.

Temu sledi vsakodnevno obsevanje, ki lahko poteka ambulantno ali v bolnišnici, kar je odvisno predvsem od oddaljenosti kraja bivanja.Traja obi�ajno 2 – 5 minut, celoten obisk pa do 20 minut, ker je potrebna natan�na nastavitev polo�aja in aparata. Med obsevanjem je bolnica v prostoru sama, vendar jo obsevalni in�enir ves �as opazuje na monitorju in tudi sliši, tako da ga lahko bolnica takoj pokli�ete, �e �eli. Obsevanja ne vidi, niti ne �uti. Po njem ni radioaktivna, tako da se lahko dru�i tudi z otroki ali nose�nicami.

Obsevalno zdravljenje traja 4 – 7 tednov, 5 dni v tednu. Enkrat tedensko je potreben pregled pri radioterapevtu, ki vam bo dal ustrezna navodila in odgovoril na vsa vaša vprašanja.

Zakaj je obsevanje tako dolgotrajno?
Za uni�enje vseh rakastih celic v obsevanem podro�ju je potrebna dolo�ena doza. To je treba razdeliti v majhne dnevne odmerke, da si zdrave celice med dvema obsevanjema lahko opomorejo. Bolne celice te sposobnosti nimajo, poškodbe se pri njih kopi�ijo in vodijo v njihovo uni�enje.

Kakšne spremembe se lahko pojavijo med obsevanjem?
V drugem ali tretjem tednu obsevanja postane ko�a suha, pordela, nekoliko srbi, lahko se rahlo luš�i.Te spremembe so najizrazitejše v podro�ju pazduhe in v gubi pod dojko, izrazitejše so pri �enskah, ki so debele, se mo�no potijo in pri so�asnem zdravljenju s citostatiki.V teh primerih pride lahko v opisanih predelih celo do površinskih opeklin, ki v nekaj tednih po obsevanju izzvenijo.
Med obsevanjem in pribli�no en mesec po njem je potrebno redno umivanje obsevanega predela z vodo (in event. otroškim milom). Ko�e ne smete drgniti, na obsevani strani ne uporabljajte deodoranta ali parfuma, ne brijte pazduhe z britvico, ne nosite ozkih obla�il in ne son�ite obsevanega predela. Preventivna uporaba krem ali pudra ni priporo�ljiva, navodila v zvezi s tem najbolje daje radioterapevt ob rednem pregledu.
Oteklina in ob�asna blaga bole�ina v dojki, ki obi�ajno ne potrebuje posebnega zdravljenja.
V�asih nekoliko slabša gibljivost roke na obsevani strani, ki je prehodna.
Utrujenost se lahko pojavi, zlasti �e so obiski povezani z vsakodnevno daljšo vo�njo od doma. Po�ivajte, kolikor je potrebno. Omejite svoje aktivnosti, ni pa jih treba popolnoma opustiti.
Vnetje �rela se lahko razvije, �e obsevamo bezgavke na vratu, posebno v kombinaciji s citostatskim zdravljenjem. Priporo�ljiva je ustna nega, druga navodila pa daje radioterapevt.


Kakšne spremembe se lahko pojavijo po kon�anem obsevanju?
Obsevano podro�je je lahko ve� mesecev nekoliko ob�utljivo, toplejše
Dojka je lahko nekoliko otekla, trša.
Ko�a je lahko zadebeljena, temnejša.
Ve�inoma te spremembe postopno izginejo, le v nekaterih primerih preidejo v kroni�ne.

SISTEMSKO ZDRAVLJENJE

kemoterapija
hormonska terapija
biološka teraopija



Kemoterapija
Kaj je kemoterapija
Kemoterapija in druge oblike zdravljenja raka
Kje lahko prejmete kemoterapijo
Kako poteka kemoterapija
Ne�eleni u�inki kemoterapije

ZMOTE

S kemoterapijo zdravimo le bolnice z napredovalo boleznijo.
Bolnica, ki je dobivala citostatike, ne sme zanositi.
Kemoterapijo vedno spremljajo hudi ne�eleni u�inki.

DEJSTVA

S kemoterapijo zdravimo tudi bolnice v zgodnjih stadijih bolezni in sicer zato, da uni�imo morebitne preostale rakave celice in zmanjšamo verjetnost ponovitve bolezni.
Varen �as za nose�nost je dve leti po kon�anem zdravljenju s kemoterapijo.
Pri ve�ini bolnic kemoterapije ob primernem podpornem zdravljenju ne spremljajo hudi ne�eleni u�inki.


Kemoterapija v kombinaciji z drugimi oblikami zdravljenja raka

Ve�ino rakov dojke danes zdravimo s kombinacijo lokalnega zdravljenja (kirurgija, obsevanje) in sistemske terapije (kemoterapije ali hormonske terapije).

Po radikalni odstranitvi tumorja in pazdušnih bezgavk dajemo kemoterapijo, da uni�imo morebitne mikroskopske ostanke tumorja ali mikrozasevke po telesu. Tako zdravljenje imenujemo dopolnilna ali adjuvantna kemoterapija.

S tako imenovano neoadjuvantno kemoterapijo, ki jo izvedemo pred operacijo, �elimo zmanjšati tumor v dojki pred operacijo. Pri velikih tumorjih, ki jih zaradi vraš�anja v prsno steno in ko�o ne moremo operirati, z zmanjšanjem tumorja omogo�imo radikalno operacijo. Pri tumorjih, ki so sicer operabilni, vendar pa bi bila zaradi velikosti potrebna odstranitev cele dojke, lahko z neoadjuvantno kemoterapijo tumor zmanjšamo v tolikšni meri, da je mogo�e dojko ohraniti.

Kemoterapija pri napredovali bolezni, ko so prisotni zasevki in se raka zaenkrat še ne da ozdraviti, zmanjša ali za dolo�en �as popolnoma uni�i zasevke in omogo�i bolnicam �iveti dlje in bolje.



Kje lahko prejmete kemoterapijo?

Kemoterapijo predpisuje internist onkolog, ki ima potrebno znanje o raku, delovanju kemoterapevtikov in mo�nih stranskih u�inkih.

Pred vsako aplikacijo kemoterapevtikov vas bo pogledal vaš internist onkolog. Od vrste zdravil pa je odvisno, ali jih boste prejemali ambulantno ali pa bo potrebno krajše bivanje v bolnišnici.

Nekatere kemoterapevtike v obliki tablet lahko jemljete tudi doma.



Kako poteka kemoterapija?

Kemoterapevtike dajemo:

v periferno veno (ve�inoma na podlakti) ali v centralni venski kateter s podko�nim rezervoarjem kot:
kratkotrajno infuzijo (bolus)
dolgotrajno infuzijo preko infuzijskega sistema
v ve�dnevni neprekinjeni infuziji preko �rpalke
v obliki tablet ali kapsul
Pri metastazah na ko�i je v�asih priporo�ljivo kemoterapevtik, ki je v posebni obliki, nanesti neposredno na ko�o.
Pri metastazah na mo�ganskih ovojnicah dajemo kemoterapevtike v hrbteni�ni kanal (intratekalna aplikacija).




Kemoterapija
Ne�eleni u�inki kemoterapije

Ne�eleni u�inki kemoterapije in njihova intenzivnost so odvisni od vrste in odmerka uporabljenega citostatika in od posamezne bolnice. Nekatere bolnice med kemoterapijo nimajo nikakršnih te�av, medtem ko so pri drugih lahko ne�eleni u�inki te�ki in mote�i.

Zakaj ne�eleni u�inki nastanejo?
Rakave celice hitro rastejo in se delijo. Zdravila proti raku uni�ujejo prav hitro rasto�e celice. Ker se tudi nekatere zdrave celice hitro obnavljajo, jih kemoterapija prav tako prizadene. Zaradi okvare zdravih celic pride do ne�elenih u�inkov.

Najpogostejši ne�eleni u�inki so:

slabost in bruhanje
izpadanje las
vnetje ustne sluznice
utrujenost
ve�ja dovzetnost za oku�be
Razvije se lahko tudi slabokrvnost, driska, zaprtost, gripi podobni znaki, mravljin�enje, spremembe na ko�i in nohtih, zastajanje vode v telesu, motnje spolnosti in drugi u�inki.

Prepre�evanje in zdravljenje ne�elenih u�inkov
Na razpolago imamo vrsto zdravil, s katerimi lahko prepre�imo slabost in bruhanje. Ves �as zdravljenja s citostatiki je pomembna skrbna ustna higiena, izpiranje ust ter pitje ve�je koli�ine teko�in. Poudariti je potrebno, da so stranski u�inki prehodni in so le posledica zdravljenja ne pa bolezni same. V primeru kakršnih koli nepri�akovanih ali hudih te�av se morate posvetovati s svojim zdravnikom.




Sistemska terapija
Hormonska terapija
Kaj je hormonska terapija
Ne�eleni u�inki hormonske terapije
Tamoksifen
Druga hormonska zdravila


Biološka terapija

Biološka terapija je usmerjena na lastnosti, ki jih imajo samo rakave celice. Te lastnosti, na katere cilja tar�na terapija, niso prisotne v vseh tumorjih. Zato je pred odlo�itvijo o zdravljenju potrebno v tumorju vsake posamezne bolnice dolo�iti, ali so prisotne lastnosti rakavih celic, na katere biološko zdravljenje deluje. Biološko zdravljenje praviloma ne okvarja normalnih celic.

Zaenkrat je pri nas in v svetu registrirano le eno biološko zdravilo za zdravljenje raka dojke, to je monoklonsko protitelo trastuzumab, ki deluje usmerjeno na rakave celice. U�inkovit je le pri bolnicah, ki imajo prekomerno izra�en dolo�en protein na membrani rakavih celic.Ta protein je receptor za rastni faktor, imenujemo ga HER-2. Monoklonsko protitelo se ve�e na ta receptor in ga blokira. Ta receptor je prekomerno izra�en pri �etrtini bolnic z rakom dojke. Dolo�imo ga s posebnim imunohistokemi�nim testom v tumorskem tkivu.

Trastuzumab nima takih stranskih u�inkov, kot nastanejo pri kemoterapiji, ker deluje usmerjeno le na tumorske celice. Mo�ni pa so nekateri drugi zapleti, ki lahko ogrozijo �ivljenje, zato ga dajemo le v ustreznih zdravstvenih ustanovah. Potreben je namre� skrben nadzor bolnice pri aplikaciji tega zdravila in še nekaj dni zatem.

Trastuzumab se zaenkrat uporablja le v zdravljenju napredovale bolezni.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kaj povzroči raka dojke?

Za rakom dojke lahko zboli vsaka ženska. Je najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji zboli vsako leto več kot 800 žensk. Izračuni kažejo, da bo vsaka osemnajsta Slovenka do 75. leta starosti zbolela za rakom dojke. Neposredni vzrok nastanka raka dojke ni znan. Poznamo pa dejavnike tveganja, ki so povezani z razvojem te bolezni.

ZNANI DEJAVNIKI TVEGANJA
spol
starost
rak dojk v družini
zgodnja prva menstruacija, kasna prva nosečnost in pozna menopavza
rak druge dojke
NEPOTRJENI DEJAVNIKI TVEGANJA

debelost
hormonska zdravila
DEJAVNIKI, KI NE VPLIVAJO NA POJAV RAKA DOJK

poškodbe dojk
nosečnost
dojenje
ZMOTE

Mlade ženske ne zbolijo za rakom dojke.
ženske z velikimi dojkami pogosteje zbolijo za rakom dojke.
Dojenje preprečuje raka dojke.
Poškodba dojke povzroči raka.
Moški nikoli ne zbolijo za rakom dojke.

DEJSTVA

Rak dojke je pogostejši pri ženskah starejših od 50 let, vendar pa lahko zbolijo ženske vseh starosti.
Velikost dojk ni povezana s pogostostjo raka dojke,
Dojenje nima vpliva na razvoj raka dojke.
Poškodba dojke ne povzroči raka.
Rak dojke pri moških je 100-krat redkejši kot pri ženskah.



Dejavnik tveganja ne povzroči raka, ampak le zveča možnost za njegov nastanek.

ONKOLOŠKI
INŠTITUT
LJUBLJANA
_________________
Lep pozdrav
Marjan