ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

OKO


Oko je organ vida, ki zaznava svetlobo. Oko leži v očesni votlinici - jamici imenovani očnica. Le - ta ga skupaj z vezivnim tkivom, maščevjem in mišicami dobro varuje pred udarci in tresljaji iz okolja.
Zrklo je okrogle oblike in ga sestavljejo tri ovojnice - plasti.
Zunanja se imenuje beločnica ali vezivna plastkaterto sestavljata beločnica in v sprednjem delu roženica.Beločnica daje očesu belo barvo in se sestoji iz čvrstega vezivnega tkiva, izpolnjenega s kolagenom in ščiti notreanje strukture očesa ter ohranja njegovo obliko.
Druga plast se imenuje žilna plast - žilnica imenovana tudi uvealni plašč, saj le to sestavljajo šarenica, ciliarnik in v zadnjem delu žilnica. Žilnica vsebuje mnogo krvnih žilic, katere oskrbijo mrežnico s potrebnim kisikom.
Tretja plast oz. najbolj notranja plast se imenuje mrežnica. Ta vsebuje fotoreceptorje (čepke in paličice) in pridružene nevrone. Tu se prične nastanek slike, saj se v mrežnici dogajajo foto-kemični procesi, ki se prevedejo v električne impulze, kateri nato potujejo naprej po otični poti do vidnega korteksa v možganih, kjer slika dokončno nastane.



Refraktivne napake očesa (napake pri vidu)

Akomodacija - prilagoditev moči očesne leče
Ambliopija - (leno oko) zmanjšan vid, brez prisotnosti obolenja ali poškodbe vidne poti
Ametropija - refrakcijska nepravilnost, kjer slika ne nastane na mrežnici (kratkovidnost, dalekovidnost, astigmatizem)
Aniseikonija - razlika v velikosti in obliki slike med očesoma
Anisometropija - razlika v refrakcijski moči med očesoma
Antimetropija - eno oko je kratkovidno, drugo oko je dalekovidno
Astigmatizem - napaka v vidu zaradi različne lomnosti žarkov na roženici ali leči
Emetropija - stanje očesa, kjer ni prisotne refrakcijske napake (pravovidno oko)
Hiperopija - dalekovidnost; oko dobro vidi na daleč in slabo na blizu
Makropsija - vidna napaka, kjer oko vidi predmet večji kot v resnici je
Mikropsija - vidna napaka, kjer oko vidi predmet manjši kot v resnici je
Presbiopija - starostna napaka vida, ki človeku onemogoči pogled na blizu (problem branja ali bližinskega dela)
Strabizem - škila, stanje kjer enojni binokularni vid ni mogoč



Makularna degeneracija

Degeneracija makule je najpogostejši vzrok za slepoto pri starejših ljudeh. Tipični pojav starostnih sprememb makule je v obeh očeh hkrati, le da je lahko v enem očesu bolj intenzivno kot v drugem. Rezultat je izguba centralnega vida, ohrani se periferni vid.
Dva glavna tipa makularne degeneracije sta:
Atropično obolenje, ki se imenuje tudi suhi tip. Ta tip napreduje počasi in prizadane 90% ljudi. Povzroči povečano hiranje pigmentnega epitela mrežnice in fotoreceptorjev (paličice in čepki). Vid je lažje prizadet, stagnira počasi tudi nekaj mesecev. Spremembe mrežnice se kažejo po povečani pigmentaciji v določenih predelih pigmentnega epitela mrežnice, ožilje žilnice je povdarjeno. Ljudem so v veliko pomoč povečevalna stekla, priporočeno pa je tudi zadostno uživanje špinače, kivi-ja ter rumenjaka, saj le ti vsebujejo veliko luteina, ki je setavni del makule.
Eksudativno obolenje ali mokri tip, ki je manj pogosto obolenje, izguba vida pa je nagla tudi v nekaj dneh. Do izgube vida pride zaradi drastičnih sprememb na mrežnici, pojavi se krvavenje. Suh tip lahko preide v mokrega.



Katarakta ali siva mrena

Motnjava očesna leče, ki lahko nastane pri odraslem človeku, lahko pa tudi pri dojenčkih (prirojena). Siva mrena povzroči, da se svetloba razprši in s tem povzroči povečano bleščanje ter zamegljen vid. Poznamo več tipov sive mrene, le te lahko povzročijo različni dejavniki. Nam najbolj znana je mrena, ki nastane zaradi starosti. Povzroči pa jo lahko tudi sladkorna bolezen, poškodba očesa (udarec,...), ultravijolična svetloba, dermatitis, visok krvni pritisk, električni šok, zdravila za sistemske bolezni (stereoidi, miotiki, zdravila za raka ali revmo,...). Mrena lahko nastane tudi kot posledica očesnih obolenj, kot so uveitis, visoka kratkovidnost, zaprtje zakotja zaradi glavkoma,... .
Sivo mreno je mogoče operativno odstraniti in s tem povrniti vid, problem ostane branje, ki pa je korigirano z bralnimi očali.



Glavkom - zelena mrena - povišan očesni pritisk

Glavkom je obolenje, ki združuje tri nepravilnosti očesa: sprememba papile (slepe pege), izguba vidnega polja, povečanje očesnega pritiska.
Poznamo več tipov glavkoma, katerega diagnozo postavi okulist in s tem ustrezno zdravljenje. Za orientacijo naj povemo, da se očesni pritisk giba med 13mmHg in 21mmHg, kar je tretirano za normalo, kar je izven teh vrednosti je potrebno preveriti in potrditi še z drugimi testi.
Ko govorimo o glavkomu in ali se lahko zgodi tudi nam moramo poudariti dednost (starši, bratje - sestre), starost (po 40 letu se verjetnost poveča za 2krat), sladkorna bolezen, kratkovidnost, črna rasa,... .
Kaj glavkom sploh je. Človeško oko je polno tekočine. Le ta v očesu nastaja a mora tudi odteči iz očesa. Če očesna tekočina nastaja prehitro ali pa so poti zamašene se zgodi da se tekočina prične zadrževati v očesu in s tem povzročati pritisk, ki poškoduje očesni živec in s tem povzroči odmiranje živčnih vlaken v le tem, posledično nastane poškodba vidnega polja, ki ni ozdravljiva.








_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Suho oko

Suho oko je ena od najpogostnejših težav, zaradi katere bolniki poiščejo oftalmologovo pomoč. Prej prizadene ženske in ljudi pri starosti nad 35 let. Povzroči jo nepravilno delovanja solznih žlez, ki ne naredijo dovolj solzne tekočine ali ima ta neustrezno sestavo. Oko se nadraži in pogosto vname, vnetje pa lahko poškoduje roženico in poslabša vid.

Solzna tekočina nenehno vlaži oko, ga ščiti pred izsušitvijo ter omogoči jasen vid. Po očesni površini se razporedi z utripanjem veke (8- do 12- krat v minuti). Solzni film tvori mejno površino proti okolju, prepreči izsušitev, olajša drsenje vek, dovaja hranilne snovi v roženico in omogoči odstraniti manjše tujke iz očesa.

Vzroki za suhe oči

Suho oko je lahko posledica dolgotrajnega dela z računalnikom, suhega zraka v prostorih, tobačnega dima ali nošnje kontaktnih leč. Večkrat se pojavi sočasno z boleznimi, kot sta revma in diabetes, ob hormonskih spremembah v menopavzi in pri uporabnikih nekaterih zdravil: oralnih kontraceptivov, uspaval, pomirjeval in antihipertenzivov.

Znaki

Suho oko prepoznamo po rdečini, razširjenih žilicah in odsotnosti leska. Bolniki opisujejo sledeče težave:

•oči so boleče in pekoče,
•zdi se, kot da bi bil v očesu tujek,
•zjutraj so očesne veke zlepljene,
•težavno postane branje ali delo z računalnikom.

Kako zdraviti

Pri blažjih težavah si lahko pomagamo sami, ob hujših pa je treba obiskati očesnega zdravnika. Suho oko zdravimo z umetnimi solzami. Uporabljajo se tako pogosto, kot je potrebno za ublažitev simptomov.

Umetne solze so sterilne raztopine, ki so podobne naravni solzni tekočini. Vsebujejo celulozne derivate, poliakrilno kislino ali dekstran. Na površini vzdraženega očesa vzdržujejo solzni film in vlaženje roženice se zveča. Simptome odpravijo ali pa jih vsaj omilijo. Za dolgotrajnejši vlažilni učinek uporabimo pripravke v obliki gela.

Uporaba vlažilnih kapljic je priporočljiva tudi za nosilce kontaktnih leč. Pomembna je pravilna izbira pripravka. Ljudje z mehkimi kontaktnimi lečami ne smejo uporabljati kapljic z benzalkonijevim kloridom kot konzervansom, ker se lahko naloži v leče in spremeni njihovo barvo.



Kaj lahko storimo sami
Poleg uporabe umetnih solz so pomembni tudi nekateri drugi ukrepi:

•skrbite, da je zračna vlaga v prostorih vsaj 50%,
•ne uporabljajte kozmetike, ki draži oči,
•večkrat pomežiknite,
•uporabljajte kapljice za vlaženje, če nosite kontaktne leče,
•zrak iz ventilacije naj vam ne piha neposredno v oči,
•izogibajte se cigaretnega dima in
•pijte dovolj tekočine.


_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Motnje vidne ostrine


DALJNOVIDNOST ALI HYPERMETROPIA
pomeni, da predmete v daljavi vidimo boljše, kot predmete v bližini. Oko je prekratko ali pa ima prešibko lomnost. Zaradi tega se žarki, ki pridejo v oko ne združijo na mrežnici, temveč za njo. Daljnovidnost se korigira z zbiralno(konveksno) ali + (plus) lečo......VEČ

KRATKOVIDNOST ALI MYOPIApomeni nasprotno kot pri daljnovidnem očesu. Predmetev bližini vidimo boljše kot v daljavi, bodisi zato, ker je oko predolgo ali pa je lomnost očesa prevelika glede na dolžino očesa. Vzporedno vpadajoči žarki se pri kratkovidnem očesu zbirajo že pred mrežnico, napako pa korigiramo z razpršilno (konkavno) ali -(minus) lečo.....VEČ

UKRIVLJENOST ROŽENICE ALI ASTIGMATIZEM
Pri astigmatizmu gre za razliko v ukrivljenosti roženice med dvema glavnima meridianoma, ki sta pravokotna na drug drugega. Pomeni, da je npr. navpična os roženice (90 st.) drugače ukrivljena, kot vodoravna os roženice(180 st.). Z drugimi besedami je to nekoliko jajčasta oblika roženice, slika, ki jo zaznamo pa je nepravilna tako pri gledanju na daljavo, kot na bližino. Napako korigiramo s cilindrično lečo na določenih stopinjah. Astigmatizem je lahko pridružen kratkovidnosti ali daljnovidnosti....VEČ

STAROVIDNOST ALI PRESBYOPIA
V starosti 43 do 50 let prične leča počasi izgubljati svojo prožnost, tako da vedno težje izostrimo sliko na bližino. Najprej si lahko pomagamo z odmikanjem predmetov (knjige, časopisa..) in z močno svetlobo, vendar akomodacija ali prilagajanje očesa na bližinsko gledanje pada in slej kot prej potrebujemo pomoč v obliki bralnih očal....VEČ


_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Zdravje je dobrina, ki se je zavemo šele, ko zbolimo. Zato pazimo na oči, preverjajmo vidne sposobnosti, bodimo pozorni na pešanje vida, bliskanje in bolečine v očeh ter ne pretiravajmo z obremenitvami. Privoščimo si sprostitev, svež zrak in uživajmo v naravi. Ne samo telo in um, hvaležne nam bodo tudi oči.



Oko ali očesno zrklo je parni organ, ki nam omogoča vidno zaznavanje okolice. Naši možgani ta vidni vtis spremenijo v vidno zaznavo. Razvoj oči se začne že zgodaj po spočetju in traja vse do pubertete. V tem času oko raste ter se spreminja po obliki in sestavi snovi, ki ga sestavljajo. V več kot desetletnem razvoju lahko pride do okvare, ki se kaže bodisi kot motnja v obliki ali funkciji očesa bodisi kot bolezen. Takšno spremembo opazijo pri otroku že ob rojstvu ali pa jo pozneje opazimo sami. Očesne bolezni zdravimo podobno kot druga obolenja. Zdravljenje je odvisno od vzroka obolenja - infekcije zdravimo z antibiotiki, vnetja s protivnetnimi zdravili. Tudi operacije so pomemben in včasih odločilen del zdravljenja. Za operativno zdravljenje potrebujemo mikroskop in posebej izdelana orodja. Tudi laser si je že na začetku razvoja našel svoje mesto v zdravljenju očesnih bolezni.

...

_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

ASTIGMATIZEM
Pri astigmatizmu gre za neenakomerno ukrivljenost roženice. Svetloba se zato uklanja pri prehodu preko roženice pod dvema kotoma in se projecira na dve različni mesti na očesni mrežnici kar povzroča neostro sliko. Astigmatizem sam po sebi ni bolezen in ne pomeni, da je astigmatično oko slabše pač pa le, da je roženica nekoliko nepravilno oblikovana. Astigmatizem je na splošno izredno pogost in v določeni meri prisoten skoraj pri vsakem očesu vendar pa je v večini primerov tako blago izražen, da ne povzroča težav.





Vzrok nastanka astigmatizma ni poznan, pogosto je prisoten že ob rojstvu lahko pa se razvije tudi kasneje. V nekaterih primerih se astigmatizem lahko pojavi tudi po poškodbi očesa, pri nekaterih obolenjih roženice, kot tudi po določenih kirurških posegih na očesu. Zelo pogosto je astigmatizem prisoten v kombinaciji s kratkovidnostjo ali daljnovidnostjo.Ljudje z nizko stopnjo astigmatizma tega sploh ne opazijo ali pa le nekoliko neostro vidijo določen del slike tako na blizu kot na daleč.



Pri višjih stopnjah astigmatizma je slika, ki jo vidimo lahko nekoliko izkrivljena, podobno kot če se pogledamo v ukrivljeno ogledalo. Višje stopnje astigmatizma so lahko tudi vzrok za pogostejše glavobole in občutek utrujenosti oči.

Zdravljenje: Korekcija z očali s toričnimi lečami za katere je značilno, da dodatno uklanjajo svetlobo kar opisujemo kot cilinder. Po enakem principu kot z očali lahko astigmatizem korigiramo tudi s toričnimi kontaktnimi lečami. Manj poznane so možnosti operativne korekcije astigmatizma. Obstaja več različnih metod, v zadnjem času po razširjenosti prevladujejo zlasti metode pri katerih se uporablja excimer laser. Slednje so tudi edina možnost za korekcijo iregularnih oblik astigmatizma (posebna oblika astigmatizma z zelo nepravilno ukrivljenostjo roženice), saj teh oblik s toričnimi lečami pogosto ni možno zadovoljivo korigirati.




_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

STAROVIDNOST ALI PRESBYOPIA
V starosti 43 do 50 let prične leča počasi izgubljati svojo prožnost in akomodacija pada. To se kaže s slabšanjem vida na bližino, tako pri 70 letih prožnost popolnoma izgine in napenjanje ciliarne mišice nima nobenega učinka več. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, čeprav seveda obstajajo razlike med posamezniki. Veliko je odvisno od narave dela vsakega posameznika in od obremenitve na bližino.

V mnogih primerih ljudje odlašajo z nošenjem starostnih (bližinskih) očal, čeprav s tem dolga leta mučijo svoje oči, vendar na koncu le spoznajo, da morajo k optiku ali okulistu. Na začetku si presbiopi pomagajo navadno tako, da berejo z iztegnjenimi rokamu, berejo na soncu ali pa postavijo luč med očesom in besedilom, s tem se zenici zaradi močnejše svetlobe zožita in ostrina se nekoliko poveča. Takšni triki so mogoči le za kratek čas in niso nikoli v nobenem primeru priporočljivi. Nekateri imajo zgrešeno mišljenje, ker mislijo, da z odlašanjem ščitijo svoje oči. Pogosto nastanejo zaradi tega napačnega pojmovanja škodljive posledice, kot so prehitro povečanje dioptrije in še druge nevšečnosti, ki so očesu škodljive.
Tudi gotova (instant) očala, katera prodajajo v normalnih trgovinah so škodljiva, kajti niso narejena posebej za vsakega posametnika, ki ima lahko različno dioptrijo desnega in levega očesa, kjer tudi ni upoštevana zenična razdalja, ter na teh mestih tudi ni kontrole glede optične kvalitete stekel.

Zdravljenje: Korigira se z očali. Dioptrija se od 45 do 65 leta povečuje, nato se ustali.


Pri pregledu starovidnosti je važna tudi starost pacienta, katero moramo poznati in seveda narava dela vsakega posameznika. Potrebno je vedeti na kakšno razdaljo opravlja bližinsko delo, ali več uporablja računalnik ali več piše. Pri predpisu prvih očal se predpiše rajši nižja dioptrija, pri naslednjih očalih (močnejših) pa ne delajmo prevelikega skoka.
Pravilnovidni potrebuje v starosti 46-47 let + 1.00 dioptrije ; pri 50 letih + 2.00 dioptrije; v starosti 55 let +2.50 dioptrije, pozneje pa vedno več, tako dolgo, dokler akomodacijska zmožnost popolnoma ne popusti in to je približno pri 70 letih. Od tedaj naprej ostane dioptrija nespremenjena do konca.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

je najpogostejši znak, ki prestraši bolnika in zaradi katerega obišče zdravnika. Vzrokov za rdeče oko je zelo veliko, poskusili bomo našteti in opisati tiste najpomembnejše:
• vnetja vek: sem spadajo blefaritis, ječmenček, halacij.Pri blefaritisu je pordel rob veke, ob vejicah trepalnic se pojavi sekrecija, koža se lušči. Vnetje je pogosto zelo trdovratno in kronično. Pogosto je povezano z delom v prahu, prepihu, v mrazu... Tudi delo za računalnikom in stres pripomoreta k vztrajanju vnetja. Ječmenček (hordeolum) lokalno vnetje veke, ki ga poleg rdečine spremlja še zatrdlina in močna bolečina. Lahko se spontano predre, pogosto pa je potrebna tudi lokalna antibiotična terapija. Občasno v terapiji dodamo še peroralni antibiotik. Halacij (chalazion) je zatrdlina v področju žlez veke (Meibomovih) in ne kaže hudih vnetnih znakov. Zdravljenje je predvidoma operativno, z drobno incizijo na notranji strani veke.
•vnetja očesa: so konjuktivitisi, keratitisi, iritis
•poškodbe očesa

_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Včasih se pojavijo pred očmi temne motnine v obliki pikic, oblačkov, pajčevine, mušic, krogcev, ki se premikajo oz. plavajo "pred očmi". Najbolj se opazijo pri močni svetlobi na beli podlagi(steni) ali pri pogledu v modro nebo. V bistvu gre za majhne skupke gela ali celic v steklovini, ki zapolnuje notranjost očesa. Zgoščenine in motnjave v steklovini ustvarjajo senco na mrežnici in posameznik vidi motnine pred očesom.
Z leti se steklovina krči in postane manj homogen, ker lahko dostikrat privede do odstopa steklovine.




To pomeni, da se zadnji del steklovine, ki je sicer pritrjen na vidni živec, odmakne zadnje stene. Pri tem dostikrat steklovina povleče mrežnico s sabo in lahko nastanejo tudi mikroskopske raztrganine ali krvavitve na mrežnici, kar pomeni nove motnine, pacient pa ob tem predvsem v temi dostikrat opazi bliskanje ali žarenje svetlobe.
V primeru pojava motnin pred očesom, posebno če so te spremljane s pojavom bliskanja, je potreben pregled pri očesnem zdravniku, ki bo razširil zenico, preveril stanje očesa in pravočasno odkril morebitno poškodbo mrežnice, ki bi lahko privedla do odstopa mrežnice.





Nekateri ljudje doživljajo svetlikanje v obliki nazobčanih črt, pikic pred enim ali obema očesoma, ki traje nekaj minut do pol ure. Bliskanje se lahko nadaljuje z glavobolom ali preneha brez glavobola. Gre za krč krvnih žil v možganih, ki mu sledi širjenje žil, pojav pa je bolj znan kot migrena.


Pregled očesnega ozadja z Goldmanovo trozrcalno lečo za natančno oceno stanja mrežnice.



_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

ali slabša vidna ostrina spremlja različne očesne bolezni. Vid je lahko nekoliko zamegljen že pri vnetju očesne veznice (konjuktivitisu), pogosteje pa spremlja globja vnetja očesa (uveitis) in vnetje roženice (keratitis).
Slabša vidna ostrina je prisotna predvsem pri motnjavah v lečki oziroma sivi mreni, pri motnjavah v steklovini (krvavitve-hematovitreus), oteklinah in krvavitvah mrežnice v okolici rumene pege (npr. po poškodbah, diabetikih, starostnih degeneracijah makule....)
Še vedno so najpogostejši vzroki slabše vidne ostrine refrakcijske anomalije.
Pri nastanku meglene slike je zelo pomemben podatek, kako hitro se vid slabša, kdaj se je začel slabšati, katere osnovne sistemske bolezni so morebiti privedle do tega (sladkorna bolezen, povišan krvni pritisk, revmatska obolenja...) ali če je mogoče meglen vid posledica poškodbe očesa oziroma vnetja.
V vseh naštetih primerih in še nekaterih drugih je potrebno obiskati okulista.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

v očesu je najpogosteje posledica poškodbe očesa. Večinoma je bolečina povezana z površinsko odrgnino roženičnega epitelja (erosio corneae) ali s tujkom zapičenim v roženico (corpus alienum corneae). Seveda oko boli tudi po udarcu in pri vnetjih, včasih pa tudi pri povišanem očesnem pritisku. Kadar oko boli zaradi povišanega očesnega pritiska, mora biti le-ta zelo povišan in bolečino spremlja meglen vid, slabost, bruhanje.... Vse to so znaki akutnega glavkomskega napada pri močno povišanem očesnem pritisku. Ob vsaki bolečini v očesu je treba poiskati pomoč okulista....
Bolečina se pojavi v blagi ali hujši obliki vedno z ostalimi znaki vnetja ali poškodbe očesa. Najbolj oko boli, kadar je poškodovana ali zaradi vnetja prizadeta roženica. Roženica je zelo dobro oživčena in kadar se poškoduje tanka povrhnja plast epitelja, bodisi zaradi tujka ali odrgnine, se zgodi, da že manjša poškodba roženica zelo močno boli. Bolečina je se stopnjuje proti večeru in je najhujša prvo noč po poškodbi. Takrat ponavadi ne pomaga več niti analgetik, niti hladen obkladek in pacient je prisiljen poiskati pomoč dežurnega zdravnika. Oko lahko boli tudi zaradi povišanega očesnega pritiska, vendar mora biti le-ta precej povišan in ga vedno spremlja tudi močno poslabšanje vidne ostrine.
Zelo veliko bolečin v predelu očesa ni očesnega izvora, ampak gre za bolečino, ki se prenaša v področje očesa, zaradi vnetja v okolici, npr. vnetje obnosnih votlin (sinusitis) in vnetje zobnih in obzobnih tkiv.
Dostikrat ljudje obiščejo očesno ambulanto zaradi bolečin "za očmi" pri obremenitvah vida, kar je vedno povezano z refrakcijsko anomalijo in seveda sledijo ustrezna očala....
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Kdaj operacija sive mrene?

Siva mrena je primerna za operacijo, ko je "zrela", torej takrat, ko se vidna ostrina poslabša do te mere, da bolnik ne more več brati. Zrelost sive mrene določajo glede na ohranjeno funkcijo vida. Če je vid še ohranjen, jo imenujemo začetna siva mrena (cataracta incipiens), kar pove, da je skalitev še v zgodnji fazi. Ko je vid že okrnjen, jo imenujemo nezrela mrena (cataracta immatura), mreno z gostimi skalitvami in slabim vidom pa imenujemo zrela siva mrena (cataracta matura). Pri zreli obojestranski mreni bolnik ne more prepoznavati predmetov in je skoraj slep. Morfološka klasifikacija nam daje podatke o debelini in trdoti lečnega jedra ter je očesnemu kirurgu v pomoč pri izbiri operativne tehnike (v zadnjem času je to pretežno fakoemulzifikacija). Čezmerno zrela mrena (leča je v celoti bele barve) lahko povzroči vnetje in bolečine v očeh. V nekaterih primerih nastopi intumescentna katarakta, ki lahko povzroči glavkomski napad.

Potek operacije sive mrene
Operacijo izvajajo ambulantno, v lokalni anesteziji. Bolnik dobi pred operacijo zdravila za pomiritev in očesne kapljice za lokalno anestezijo. Pred posegom operater pregleda očesno ozadje pri široki zenici; s posebno ultrazvočno napravo izmeri dolžino zrkla in izračuna najprimernejšo dioptrijo leče, ki bo nadomestila bolnikovo. Poseg se opravi skozi 2,6 mm velik rez na robu roženice. V uporabi je metoda fakoemulzifikacije, pri kateri kirurg ob pomoči UZ-sondel ečne mase zdrobi mreno in nastale drobce posrka. Nato se na fiziološko mesto, v lečno ovojnico vstavi umetna pregibna intraokularna leča (IOL).



Lečna ovojnica ostane v očesu in vanjo vstavimo umetno lečo.



Bolniki z novo lečo imajo dober vid na daljavo, ker pa leča nima sposobnosti akomodacije, potrebujejo očala za branje. Očala predpisujemo po 2 do 3 tednih po operaciji.
Poseg traja od 15 do 30 minut, skupaj s pripravo na operacijo pa 2 uri.
Uspešnost operacije?

Ostrina vida po uspešno opravljeni operaciji mrene je pri zdravih očeh 100-odstotna.
Slabši vid kljub operaciji imajo bolniki z očesnimi obolenji, ki zmanjšujejo vidno ostrino (brazgotine na roženici, povišan očesni tlak ali glavkom, zapleti sladkorne bolezni na očeh diabetična retinopatija, starostna degeneracija rumene pege).
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Nenadna izguba vida je vedno urgentno stanje v oftalmologiji.
Najpogosteje gre za izgubo vida čez noč in takrat je seveda treba nemudoma do zdravnika in oftalmologa, saj lahko gre za zaporo glavne dovodne očesne žile (arterije) ali očesno kap. Terapijo je potrebno pričeti v nekaj urah po začetku znakov, sicer je vid za vedno izgubljen. Podobne znake lahko kaže tudi venska zapora žil, ki se zdravi nekoliko drugače in manj urgentno, končni izzid pa je na žalost dostikrat podoben kot v prvem primeru.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

z rdečim očesom, bolečino, pečenjem v očeh, slabšim vidom so
vsekakor na nek način nujno očesno stanje. To seveda ne pomeni, da je treba obiskati okulista prvo uro po začetku vnetja, tako kot tudi pri blagem prehladu takoj ne obiščemo osebnega zdravnika. Večino blagih očesnih vnetij se umiri že samih po sebi v nekaj dneh, saj imajo solze v sebi tudi protitelesa, ki ob povečanem solzenju pomagajo umiriti vnetje. Če vnetje traja več dni je potrebno obiskati osebnega zdravnika, ki bo nato presodil ali lahko vnetje zdravi sam ali je potrebna pomoč specialista.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Rdeče oko
To so besede, s katerimi se ljudje velikokrat zatečejo po pomoč v lekarno. Mogočih je več vzrokov za težave z očmi, predstavil bom najpogostnejše.

Konjuktivitis
Gre za vnetje veznice (konjunktive), katerega vzrok je lahko okužba, alergija ali draženje.

Infekcijski konjuktivitis
Povzročijo ga lahko virusi ali bakterije. Simptomi so pordelo oko, boleč peščen občutek in izloček. Pri bakterijskem vnetju je izloček lepljiv in gnojen, pri virusnem pa bolj tekoč. Skoraj vedno prizadene obe očesi. Prizadeto le eno oko nakazuje na tujek v očesu, čeprav je lahko vzrok tudi drugje. Ker je ponavadi težko ločiti med obema tipoma okužbe, svetujemo obisk pri zdravniku, ki v primeru bakterijske okužbe predpiše kapljice za oči z antibiotikom.

Alergijski konjuktivitis
Pri njem se pojavi draženje oči, nelagodje, srbenje ter voden izloček. Ponavadi se pojavi v obdobju senene mrzlice. Pogosti alergeni so: pelodi dreves in trav, dlake živali, nekatera zdravila, onesnaževalci zraka, cigaretni dim. Ker je ponavadi težko razločiti med okužbo in alergijo, se priporoča obisk pri zdravniku. Pri alergijskem konjuktivitisu zdravniki običajno predpišejo dekongestive in antihistaminike ter stabilizatorje mastocitov.

Razjeda roženice
Do pojava pride zaradi okužbe ali ostrganja tkiva zaradi poškodbe. Razjeda je običajno posledica udarca ali opraskanja roženice s tujkom. Do abrazije lahko pride tudi zaradi kontaktnih leč. Povzročitelj okužbe je ponavadi virus (HSV), redkeje je okužba bakterijska. Zelo pomembna je zgodnja diagnoza, ker pretita zabrazgotinjenje roženice ter nevarnost izgube vida. Vnetje roženice pogosto spremljajo enostranska akutna bolečina, rdeče oko ter fotofobija (vidna preobčutljivost za svetlobo). V skoraj vseh primerih je prizadeto samo eno oko. Ni treba posebej poudarjati, da je čimprejšnji obisk pri zdravniku nujen.

Iritis/uveitis
Gre za vnetje šarenice in obdajajočih struktur. Vzrok za iritis ni znan, vendar se včasih pojavi v kombinaciji s kakšno drugo boleznijo, kot na primer z revmatoidnim artritisom in ankilozirajočim spondilitisom. Vnetje povzroči bolečino, ki jo čutimo bolj v očesu kot na površini pri konjuktivitisu. Tukaj tudi ni izločka. Oko je pordelo, zenica je majhna in nepravilna. Vse to spremljata nekoliko poslabšan vid ter preobčutljivost na svetlobo. Zdravljenje poteka zunanje s steroidi, ki zmanjšajo vnetje.

Glavkom
Pojavi se, ko postane tlak tekočine znotraj očesa nenormalno visok. To se lahko zgodi nenadoma ali pa se razvije počasi.
Pri nenadnem tipu (akutni glavkom ponavadi zaprtega kota) povzroči boleče rdeče oko. Nujen je obisk pri zdravniku, saj lahko drugače izgubimo vid. Bolečina je huda in se lahko občuti tudi okrog očesa. Spremlja jo lahko tudi bruhanje.

Suhe oči
Suho oko se pojavi, ko je normalen pretok solz čez oko prekinjen oziroma ko je solzni film nenormalen. Kljub temu ga lahko, na kar nakazuje ime, spremlja tudi dosti solzenja. Oči so lahko deloma pordele in boleče. Bolniki se pritožujejo nad občutkom prisotnosti peska v očeh. Sindrom suhega očesa ima veliko vzrokov, eden najpogostejših je starost. Suho oko je lahko posledica dolgotrajnega dela z računalnikom, suhega zraka v prostorih, tobačnega dima ali nošnje kontaktnih leč. Večkrat se pojavi sočasno z boleznimi, kot sta revma in diabetes, ob hormonskih spremembah v menopavzi in pri uporabnikih nekaterih zdravil: peroralnih kontraceptivov, uspaval, pomirjeval in antihipertenzivov.
Zdravila za odpravo sindroma suhega očesa še ni, vendar lahko simptome zelo ublažimo z uporabo umetnih solz v obliki kapljic oziroma gela in v skrajnih primerih operativnim zapiranjem solzevoda.

Tujek v očesu
Nikoli ne poskušajte odstraniti tujka, ki je na zenici ali pa se zdi zapičen v beločnico. Bolnik se očesa ne sme dotikati, pokrije naj ga z blazinico gaze in nemudoma naj pokliče zdravniško pomoč. Če se tujek premika oziroma ni zapičen, ga lahko poskusite odstraniti z vogalom čiste tkanine.

Jedkovine v očesu
Kemična sredstva ali jedkovine, ki brizgnejo v oko, morate takoj izprati tako, da bolnikov obraz potisnete pod tekočo vodo. Obraz obrnite postrani s poškodovano stranjo spodaj, da se izprana snov ne poliva še po preostalem delu očesa. S prsti držite veke odprte. Po minimalno 10 minutah izpiranja pokrijte oko s sterilno gazo in bolnika odpeljite v bolnišnico.

Možnosti za vzrok pordelih bolečih oči je res veliko. Zato morate seveda razumeti, da vam farmacevti v lekarni ne moremo zmerom v celoti pomagati. Razlog tiči v dejstvu, da v nekaterih primerih vaše težave presegajo naše zmožnosti in pooblastila. Seveda pa ni nič narobe, če se obrnete na nas. Premoremo dovolj znanja, da vam pomagamo. Pomoč je namreč tudi to, da ustrezno prepoznamo resnost zdravstvene težave, in vas, če je potrebno, napotimo k zdravniku.

Avtor: Bojan Madjar, mag.farm.
Datum: december 2005
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Pozdravljen Marjan


Prav lep dan se je naredil in upam da bo še nekaj dni tako.Po dogem času sem prejela izvid iz Lj. Ne bom vsega prepisovala, ker je preveč. Bila sem na očesni kliniki 10 dni.


Dg: OPTICONEVROPATHIA ISCHEMICA O:SIN (H47.O)
ST: P: OPTICONEVROPATHIA ISCHEMICA O:DEX


Ozadje levo: Papila spodaj in nazalno edematozna ob spodnjem žilnem loku melanoza. V makuli pregrupacija pigmenta, periferno stanjšana mrežnica.


Ali mi lahko malo razložite prosim, kaj to pomeni.ž


Hvala za vaš cenjeni odgovor
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Spoštovani !

Pomen besed v izvidu, na kratko:

Ishemija (gr. ισχαιμία, isch~ ) je pomanjkanje oskrbe s krvjo v določenem tkivu ali celotnem organu zaradi stisnjenja ali zapore v arteriji.

Posledica ishemije je pomanjkanje kisika in hranil v prizadetih celicah. Dolgotrajnejša ishemija lahko povzroči celično smrt (nekrozo) in infarkt (srčni, pljučni, možganski infarkt ...). Ishemija miokarda povzroča angino pektoris. Vzrok ishemije je navadno zožana stena arterije , na primer zaradi ateroskleroze, tromboze, embolije ... Ishemijo lahko povzročita tudi znižan krvni tlak ali tahikardija.

NEVROPATHIA - nevnetna bolezen živcev

PAPILA -, pomeni, izbočenje mrežnice okrog izstopišča vidnega živca

edematozna - pomeni, nakopičenje tekočine v medceličnem prostoru (navadno zaradi trajnejše ali nenadne večje spremembe koloidnoosmotskega ali hidrostatskega tlaka krvi v kapilarah in venulah.

melanoza - motnja zaradi nepravilne melaninske pigmentacije.


Makula - pega

pregrupacija- ponovna razvrstitev

pigment - barvilo () fotosintezni

mrežnica - za recepcijo svetlobe specializirani del centralnega živčevja, ki tvori notranjo plast zrkla.




_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

OKO - preverite ostrino svojega vida





http://www.optika-pirc.com/index.php?menu_item=sl_ostri

Podobna očala:

nap:





_________________
Lep pozdrav
Marjan

[zvezdica5]

Pozdravljeni,
naletela sem na vaš forum, ko sem brskala po netu za informacijami o ječmenčku. Zanima me, ali je možno, da se ječmenček naredi tudi na beločnici in ne samo na veki? Namreč, mojemu še ne enoletnemu sinku se je naredilo nekaj na beločnici in to najbolj spominja na ječmenček, samo nisem še slišala, da bi se naredil na tem mestu. Hvala lepa za odgovor.

[marjan]

Spoštovani!

JEČMENČEK – HORDEOL:
je vnetje povrhnjih žlez:

- Kot vse dlake, rastejo tudi trepalnice iz mešičkov, votlinic v koži. Ti mešički se pogosto okužijo. Tako okužbo običajno povzroči stafilokokna bakterija. Ko se to zgodi, se na robu veke okoli korena trepalnice razvije rdeča, boleča nabreklina, podobna turu. Bela pika gnoja se pojavi na oteklini, ki jo poznamo kot ječmen (hordeolum). V nekaj dneh poči, bolečina poneha in trepalnica izpade.

Ječmen mine v približno sedmih dneh in veka se pozdravi. Vendar pa se ječmeni pojavljajo v kratkih presledkih in se lahko celo zgodi, da se nam na vekah razvije istočasno več ječmenov. V obeh primerih je to verjetno zaradi bakterij, ki so povzročile prvi ječmen in se nato razširile in okužile tudi druge mešičke.

Če se okužijo notranji kanali v veki, se pojavi notranji ječmen (hordeolum internum), kateri lahko formira kapsulo (halacion). Zdravljenje le te oblike lahko traja več mesecev in se pogosto konča z majhno operativno intervencijo v ambulanti.

Priporočam pregled pri vašem izbranem zdravniku, da postavi natančno diagnozo.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

OKO

Nekaj vprašanj in odgovorov o zgradbi človeškega očesa

1. Naštej sprednje dele očesa:

- roženica,

-sprednji prekat,

-šarenica z zenico in

-del beločnice, ki jo prekriva veznica

2. Kaj je očnica in kaj leži v njej:

- je s kostmi omejena, naprej odprta lobanjska votlina

- v njej leži oko


3. Katere so očesne ovojnice:

- so tri

- zunanja – za obliko in oporo

- srednja – prehrana očesa

- notranja – sprejema svetlobo in zaznava slike

4. Naštej prostore v notranjosti očesa:

- trije

- sprednji in zadnji prekat s prekatno vodico

- steklovinski prostor s steklovino

5. Kaj veš o beločnici:

- sclera je bela, razmeroma čvrsta, neprozorna vezivna opna

- objema skoraj celo zrklo

- očesni skelet

- nanjo se priraščajo očesne mišice

- sestavni del zunanje očesne ovojnice

6. Kakšne so značilnosti roženice:

- cornea je prozorna, brez žil, polna živčnih končičev – oko pri dotiku zapre – roženični refleks

- ostane prozorna le če je vlažna – solze, zapiranje vek

7. Kaj prekriva veznica (conjunctiva):

- na področju očesne špranje prekriva beločnico s tanko, skoraj prozorno sluznico

- prekriva tudi notranjo površino vek

8. Naštej dele žilnice (uvea):

- šarenica,

-ciliarno telo ali ciliarnik,

-žilnica v ožjem pomenu

9. Naštej značilnosti šarenice (iris):

- je sprednji, vidni del žilnice – barva oči

- v sredini odprtina – zenica – s pomočjo šareničnih mišic se oži in širi – določa količino svetlobe

10. Kareri midriatik uporabljamo pri pregledu očesnega ozadja:

- Mydriacyl in Tropicamid




11. Katere dele ciliarnika poznate in kateri sta njegovi glavni nalogi (corpus ciliare):

- ciliarno telo ali ciliarnik

- izloča prekatno vodico in uravnava akomodacijo

- sestavljen iz ciliarnih nastavkov in ciliarne mišice

12. Razložite glavne anatomske značilnosti mrežnice:

- notranja očesna ovojnica – tanka prozorna membrana

- najvažnejši del očesa – čutilne celice (neuroepitelij) – čepki, paličke – svetlobo v živčni dražljaj

- ganglijske celice – živčne niti – papila očesnega živca (slepa pega) – po izstopu iz očesa – očesni živec (nervus opticus)

- rumena pega – področje najostrejšega vida na mrežnici – v centru le-te – fovea centralis, ki leži v vidni osi

13. Kaj veste o vidni poti:

- živčni dražljaj – čutilne celice – očesni živec – baza lobanje

- nad hipofizo se križata (chiasma opticum) – primarni in sekundarni vidni centri v možganih

14. Kaj je zakotje in čemu služi:

- v zakotju se stikajo roženica, beločnica in koren šarenice

- tam skozi pore odteka prekatna vodica iz očesa v Schlemnov kanal

15. Kateri so posebni znaki prizadetosti sprednjih delov očesa (obrambni trias):

- stiskanej očesa – blefarospazem

- moteča svetloba – fotospazem

- solzenje – epifora

16. Naštej motnje vida, ki so znak resnih zapletov na mrežnici in vidni poti:

- meglen vid,

-izkrivljena slika,

-zavesa pred očmi,

-popolna izguba vida v določenem delu vidnega polja oz. v celoti

17. Kaj lahko pregledamo s fokalno razsvetlajvo:

- veznico na notranji strani vek

- veznico, mrežnico

18. Katera dva osnovna oftalmološka aparata poznate in čemu služita?

- biomikroskop:- povečamo podrobnosti na področju vek, veznice, roženice v sprenjem prekatu, na šarenici, leči in v steklovini

- optični rez – debelina in globina teh delov očesa

- brvanje s fluorescinom – oblika in globina poškodb na površini roženice

- gonioskopija – pregled zakotja

- oftalmoskop: – pregledamo lomne medije – prozornost leče in steklovine ter očesno ozadje – papilo očesnega živca in mrežnico z žilami, deloma žilnico

- za natančen pregled – razširimo zenico z kratkotrajnim midriatikom

19. Predstavi osnovni očesni pregled:

- inspekcija in palpacija

- pregled z fokalno razsvetljavo

- z biomikroskopom in oftalmoskopom

- akulomotorno ravnotežje oči, gibljivost

- prehodnost solznih poti

- določitev centralnega vida

- očesni pritisk ( po 40. letu)

20. Imenuj enega izmed lokalnih anastetikov v obliki kapljic (gtt):

- Tetracain, Novesin, Alcaine

21. Naštej nekaj dodatnih oftalmoloških preiskav:

- pregled vidnega polja s pomočjo kinetične oz. statične perimetrije

- oftalometer za merjenje roženične zakrivljenosti

- refraktometer za objektivno določanje lomnosti očesa

- pregled globinskega vida

- določanje barvnega vida s psevdoizokromatičnimi tablicami ali anomaloskopom

- ultrazvočne presikave očesa in očnice

- fluorescinska angiografija – pretok

- elektroretinografija (ERG), elektrookulografija (EOG), elektromiografija (EMG), vizuelno evocirani potenciali (VEP)

22. Kaj se nahaja v očnici:

- oko, očesni živec, 4 preme in 2 poševni očesni mišici, del solzne žleze

- orbitalno maščevje z vezivnim tkivom – večji del

23. Naštej vzroke za spremembo položaja očesa v očnici:

- razvojne nepravilnosti, vnetja, poškodbe, tumor

24. Kaj je najpogostejši vzrok obojestranskega eksoftalmusa:

- Mb. Basedow

25. Kaj pomeni diagnoza endokrina oftalmopatija:

- očesni špranji široko razprti, oči izbuljene, oteklina očesnih mišic – dvojni vid

- kompleksa hormonalna in imunološka prizadetost – Mb. Basedow

26. Kdaj lahko pride do orbitalne flegmone:

- pri gnojnem vnetju sinusov (v področju etmoidov)

- vnetja predvsem pri malih otrocih

27. Kako normalno zapiramo in odpiramo oko:

- s pomočjo m. levator palpebrae – mišica, ki dviga in spušča zgornjo veko

28. Kaj je ptoza veke in kakšni so vzroki za njen nastanek:

- zg. veka je deloma ali popolnoma spuščena

- lahko je prirojena ali spremljajoči znak druge bolezni (ohromitev mišice, tumor v očnici, Hornerjev sindrom)

29. Kakšne so lahko posledice nezdravljene prirojene ptoze:

- oko ne sodeluje pri gledanju – moten razvoj vida

- operacija – če ne – okoi postane slabovidno, pojav škilnega odklona

30. Kaj je entropij:

- mišične niti krožne mišice se prevrnejo čez rob veke, ki se z vejicami obrne navznoter

31. Kaj je ektropij, kaj je logoftalmus:

- veka obrnjena navzven

- posebna oblika ektropija – logoftalmus – po parezi obraznega živca – ne more zapreti očesa

32. Kaj je trihiaza:

- normalen položaj veke, le vejice so obrnjene proti očesu

33. Kaj je hordeolum in kako se zdravi:

- je ječmenček – gnojno vnetje žlez

- th. – lahko se spontano predre ali incizija

- dodatna th – lokalno antibiotično mazilo

- relativna nevarnost zapletov – hitro per os AB

34. Kaj je halicij in kako se zdravi:

- postopoma nastajajoča zatrdlina v področju Meibomovih žlez brez izrazitejših vnetnih zankov

- th – operativno, incizija z notranje strani veke

35. Katere benigne tumorje na vekah poznate pri majhnih otrocih:

- elastični tumor – dermoidna cista

- žilni tumor – hemangiom

36. Kakšen je bazaliom:

- je maligni tumor, ki običajno ne metastazira, raste počasi, ima tipično obliko z dvignjenimi robovi in vdrtim vlažnim centrom

37. Kako zdravimo maligne tumorje vek:

- čimprejšna odstranitev

- večji ali manjši plastični rekonstruktivni posegi

- včasih obsevanje

38. Naštej dele solznih organov:

- sekretorni – izloča solze

- odvodni – solze odtekajo v nos

- solzna žleza, zg. in sp. solzna luknjica, solzna kanalčka, solznik, solzno-nosni kanal

39. Naloga solzne tekočine:

- mehanično čisti, uničuje bakterije, kot solzni film vlaži roženico


40. Iz česa je sestavljena solzna tekočina:

- poleg solz še sluz, maščobo in baktericidni ferment lizocim

41. Naštej odvodne dele solznih organov:

- notranji očesni kot z zgornjo in spodnjo luknjico – solzna kanalčka – združita – odpirata v solznik – solzno-nosni kanal v spodnji nosni hodnik, kjer se resorbira

42. Kdaj nastane povečano solzenje:

- pri psihičnem vzburjenju (jok)

- del obrambnega triasa

- posledica motenega odtoka solz v odvodnem delu

43. Kako preverimo prehodnost solznih poti:

- z izpiranjem

- s gtt anesteziramo veznično vrečko – instrument razširi spodnjo solzno luknjico – vbrizg tekočine v solznik

- prehodno – tekočina nos ali grlo

- neprehodno – se vrača skozi obe solzni luknjici

44. Sindrom suhega očesa:

- posledica zmanjšane tvorbe solz zaradi propadanja žleznega tkiva solzne žleze – glandula lacrimalis

- pesek v očeh, keratitis sicca

- posebna oblika – Sjögrenov sindrom

45. Kako preverimo količino izločenih solz:

- s Schirmerjevim preizkusom

- 3,5cm dolg in 0,5cm širok filtirni papir zataknemo za spodnjo veko

- normalno po 5min – vsaj 1,5cm navlaženost

46. Nastanek gnojnega vnetja solznika pri odraslih (dacryocystitis purulenta):

- zaradi sekundarne infekcije

- zaradi zastoja solz in sluzi solznik oteče

47. Zdravljenje prirojene stenoze solzno-nosnega kanalčka pri novorojenčkih:

- čimprej pregled pri oftalmologu

- najprej masaža solznika, nato prebrizgavanje, če ne pomaga – sondiranje

- antibiotik gtt

48. Katere dele veznice poznate:

- tri dele

- veznica zrkla (conjunctiva bulbi)

- veznica vek (conj. tarsi)

- oba dela povezuje veznica zg. in sp. prehodne gube (conj. fornicis)

49. Kaj je veznica in kaj pomeni pojem rdeče oko:

- je gladka in vlažna sluznica

- rdeče oko – hiperemija veznice, draženost očesa – je vedno znak vnetja sprednjih delov očesa

50. Naštej osnovne znake konjunktivitisa:

- praviloma obojestranska prizadetost

- obrambni trias

- hiperemija vseh treh vezničnih delov

- izcedek

- včasih oteklina veznice (chemosis)

51. Katere konjunktivitise poznaš glede na potek in trajanje vnetja, ter na povzročitelja:

- akutni in kronični

- neinfekcijski (tudi alergijski) in infekcijski (bakterije, virusi, klamidije)

- posebna oblika – epidemični (adenovirus)

52. Epidemični konjunktivitis:

- adenovirusno vnetje

- splošno slabo počutje podobno gripi

- povečane regionalne limfne žleze – pred ušesom in pod čeljustjo

- oko močno rdeče, zlasti veznica v notranjem kotu

- sekrecija vodenosluzasta

- drugo oko pogosto zboli šele čez 8-10 dni

- drugi stadij-10-14 dni kasneje-drobni površinski roženični infiltrati (motnajve) – težave več tednov

- th – simptomatsko, oftalmološko

- v začetnem stadiju zelo nalezljivo – zaščitni ukrepi

53. Naštej zaščitne ukrepe pri akutnih konjunktivitis in pri konj. z izrazitejšo sekrecijo:

- osamitev, higiena rok, uporaba papirnatih robčkov za 1x uporabo, uporaba svoje brisače in zdravil

- med epidemijo prepovedano merjenje očesnega pritiska

- obveza ni priporočljiva

54. Katere povzročitelje konjunktivitisov poznaš pri novorojenčkih:

- gonococcus ali chlamydia oculogenitalis

55. Kaj veste o infekciji z okulogenitalno klamidijo:

- otrok se okuži med porodom od okužene matere

- prvi zanki vnetja 6-10 dni po okužbi

- gnojenje ni izrazito

- th – sistemsko z antibiotiki in lokalno

- profilaktično takoj po porodu v oči 1% srebrov nitrat (Credejeva profilaksa)

56. Kaj je Credejeva profilaksa:

- profilaktična zaščita novorojenčkov takoj po porodu – 1% srebrov nitrat

57. Kaj veste o hiposfagmi:

- je krvavitev pod veznico zrkla, ki lahko nastane spontano

- klinična slika – dramatična, bolniki prestrašeni, čeprav stanje nenevarno

- th – ni potrebana

- kadar je posledica poškodbe – th. prilagoditi poškodbi

58. Kaj je pterigij:

- je vaskularizirana guba veznice zrkla, ki pravilo nazalno prerašča rob roženice in postopoma raste proti njenemu centru

- th – operacija

59. Kako se hrani roženica

- iz obrobnih žilic, iz prekatne vodice in iz solznega filma

60. Naštej lomne medije:

- roženica, prekatna vodica, zenica, leča, steklovina

61. Kakšen je normalen premer roženice pri odraslih?

- 10-13 mm, povprečje 11,5 mm


62. Kaj je potrebno narediti pri dojenčku, če sumimo, da ima povečano roženico:

- čimprejšen pregled pri oftalmologu, zaradi izključitve kongenitalnega glavkoma

63. Značilnosti in zdravljenje roženične razjede (ulcus corneae):

- povzročitelj že pri majhni poškodbi povrhnjih slojev roženice prodre v globino in povzroči gnojno razpadanje tkiva – pseudomonas

- oko močno rdeče, običajno prisotna gnojna sekrecija in bolečina

- hitri pojav gnoja na dnu sprednjega prekata v obliki belkastorumenega nivoja (hypopyon) ter vnetje šarenice – kar lahko privede do roženične perforacije

- rezultat – večja ali manjša neprozorna roženična brazgotina s trajno okvaro vida

- th – hospitalizacija – takoj lokalno in sitemsko antibiotik, ki ga uvedemo po odvzemu brisa veznice in roženice za določitev povzročitelja in antibiogram

64. Herpetični keratitis:

- najpogostejše virusno vnetje – povzroča virus herpes simplex

- začne na površini roženice – značilna oblika vejice – z biomikroskopom po obarvanju s flourescinom se lepo vidi

- brez th. vdre v globino – nastane lisasta, nepravilna roženična makula

-značilnosti herp. keratitisa – nagnjenost k vnetju in recidivi – trajna poškodba vida

- th – s sodobnimi virustatiki (mazilo, tablete), presaditve roženice

65. Kaj veš o oftalmičnem herpes zosterju:

- lahko vneti povrhnji in globoki deli roženice

- prizadeta prva veja n. trigeminusa z močnimi nevralgičnimi bolečinami in s tvorbo mehurčkov na koži polovice lasišča, čela, zg. veke in nosu

- th – virustatik per os in lokalno

66. Kaj je keratitis e lagophthalmo in kakšno je zdravljenje:

- je posledica sušenja roženice – bolnik ne more zaperrti očesa zaradi okvare obraznega živca

- lahko začasno ali trajno

- th – vlažna komora, mazilo, viskozne kapljice

- očesna obveza prepovedana

- pri trajni okvari – operacijsko zoženje očesne špranje – tarzorafija

67. Zakaj nastane bulozna keratopatija:

- je posledica večje okvare notranjega, endotelnega sloja roženice

- po težjih vnetjih, po poškodbah ali po težkih operacijah na sprednjih očesnih delih

68.Kaj je keratokonus, kašen je potek bolezni:

- značilno počasno tanjšanje ene ali obeh roženic v centralnih predlih, roženica je vedno bolj stožčasto izbočena

- najverjetneje genetično pogojena – začenja se po puberteti z naraščajočim stigmatizmom

- v starosti 20-30 let že močno izražena

- postopoma ali hitro (akutno) postane vrh keratokonusa vedno bolj skaljen, visnost vedno slabša

69. Zdravljenje keratokonusa:

- najprej očala, kasneje trde kontaktne leče, nazadnje presaditev roženice

70. Penetrantna keratoplastika:

- je presaditev roženice, ko želimo s tem posegom skaljeno, neprozorno ali nepravilno ukrivljeno roženico zamenjati s prozorno dajalčevo roženico v celi njeni debelini (7,5mm)

- lahko pride do zavrnitve presadka



_________________
Lep pozdrav
Marjan