ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

Branje izvidov: kaj pove krvna slika


Krvna slika oziroma hemogram je osnovna preiskava v medicini. Odlikuje jo dejstvo, da lahko zdravniki iz nje dobijo bržkone največ koristnih podatkov, ki jih pravilno usmerjajo pri diagnostiki različnih bolezni. Glede na osnovne krvne celične vrste lahko krvno sliko delimo na rdečo krvno sliko, belo krvno sliko in število trombocitov. Kadar število celic prestopi mejne ali referenčne vrednosti, to daje različne informacije o možnih bolezenskih vzrokih.

V večini primerov so spremembe vrednosti krvne slike nepomembne in ne pomenijo hujših težav, pove specialist za krvne bolezni, mag. Samo Zver, dr. med., z Oddelka za hematologijo Kliničnega centra Ljubljana. Pogosto odražajo le reaktivne spremembe številnih, največkrat prehodnih dogajanj v človekovem telesu. Kadar se po krvno sliko napotimo v ambulanto družinskega zdravnika ali specialista splošne medicine, so vzrok za blage spremembe krvne slike predvsem različna vnetja in številne kronične bolezni, pogosto tudi pomanjkanje železa. Zdravniki specialisti s krvno sliko, ki jo vedno spremljata anamneza bolnika in klinični pregled, lahko opredelijo pridružene sistemske in kronične bolezni, vnetna dogajanja v telesu in seveda tudi primarne krvne bolezni, ki so še najredkejše.


Dr. Zver poudari:
»Krvna slika je kredibilna preiskava, ki v primerjavi s počutjem bolnika, ki je vedno podano subjektivno, daje izmerljive, objektivne podatke. Vedno pa izhajamo iz težav in kliničnega pregleda bolnika, nikoli ne tolmačimo samo številk v krvni sliki.«




Rdeča krvna slika

Pri rdeči krvni sliki poleg drugega določajo število eritrocitov, vrednost hemoglobina in povprečni volumen eritrocitov (PVE). Kadar je vrednost hemoglobina pod mejno vrednostjo, gre za anemijo, lahko pa je eritrocitov tudi preveč, čemur pravijo eritrocitoza. Najpogostejša odstopanja od mejnih vrednosti v krvni sliki so posledica anemije oziroma slabokrvnosti. Ko določajo število eritrocitov in vrednost hemoglobina (mejne vrednosti hemoglobina za odraslega človeka so med 120 in 180g/L, pri otrocih pa so vrednosti drugačne in se spreminjajo s starostjo), vedno določijo tudi PVE in tako opredelijo velikost eritrocitov.




Anemij je več vrst

Anemijo delijo na hudo, srednjo in blago. Pri blagi anemiji znašajo vrednosti hemoglobina od 100 do 120g/L, pri srednji od 70 do 100 g/L, kadar pa vrednost hemoglobina ne doseže 70g/L, gre za hudo anemijo. Bolnikove težave, ki spremljajo slabokrvnost, so odvisne od tega, kako hitro nastane slabokrvnost; če nastane hitro, so težave izrazite.


Glede na velikost eritrocitov (PVE) lahko slabokrvnost opredelijo še natančneje in ugotovijo, za katero od treh podvrst gre: pri normocitni anemiji so eritrociti normalne velikosti, pri mikrocitni anemiji so eritrociti manjši, kot bi pričakovali, pri makrocitni anemiji pa večji, razlaga dr. Zver.


Eden od pogostejših vzrokov normocitne anemije je akutna krvavitev ob notranjih krvavitvah ali zaradi poškodbe, sploh če pride bolnik na urgentni oddelek in je hkrati vrtoglav, lahko celo z izgubami zavesti, če čuti nenadno utrujenost ali nemoč, ima nizek krvni tlak, pri kliničnem pregledu pa izstopa izrazita bledica kože in sluznic. Takšne krvavitve, na primer v prebavila zaradi razjede na želodcu ali dvanajstniku, so pogoste in nevarne, saj se jih ljudje nemalokrat ne zavedajo oziroma jih ne opazijo. V takšnem primeru je treba nemudoma ukrepati, opraviti diagnostiko in krvavitev ustaviti z aktivnim posegom. Normocitna anemija ima lahko številne primarne bolezenske vzroke. Tako pogosto spremlja kronične bolezni ledvic (bolniki, ki jih zdravijo s hemodializo) in drugih notranjih organov, rakave bolezni, sistemske bolezni veziva, kamor sodijo revmatološke bolezni (revmatoidni artritis, lupus eritematozus, sistemska skleroza), spremlja pa lahko tudi kronične, predvsem bakterijske okužbe (osteomielitis, tuberkuloza …). Pri vseh omenjenih kroničnih boleznih nastaja v jetrih beljakovina hepcidin, ki je bržkone glavni krivec za anemijo, saj zavira tvorbo krvi in preprečuje absorpcijo železa. Zdravljenje tovrstne anemije je vedno povezano z njenim osnovnim vzrokom; bolj ko so pri tem učinkoviti, prej se bo bolnik znebil slabokrvnosti. Normocitno anemijo je srečati tudi pri primarnih krvnih boleznih, kot so nekateri limfomi (diseminirani plazmocitom), levkemije, bolezni, ki infiltrirajo kostni mozeg, kjer nastaja kri, in še nekatere.


Mikrocitna anemija se najpogosteje pojavi zaradi pomanjkanja železa. »Tretjina žensk v rodni dobi je slabokrvnih zaradi pomanjkanja železa, čeprav se zdi, da redna periodična izguba krvi ob menstruacijah ne more pomembno vplivati na količino hemoglobina v krvi. Ta anemija je praviloma kronična, saj traja več let, nanjo pa se telo privadi s kompenzacijskimi mehanizmi. Takšna oseba pogosto nima resnejših težav in je tudi telesno precej dejavna. Običajno zdravljenje poteka tako, da zdravnik predpiše preparate železa, ki jih je treba jemati dolgo in redno, saj je treba nadomestiti manjkajoče železo in hkrati zapolniti zaloge železa v telesu, sicer se težave hitro povrnejo. Zdravljenje z železom tako traja vsaj pol leta. Z ginekologom se je treba posvetovati, kako zmanjšati obilne mesečne krvavitve in odkriti morebiten ginekološki vzrok za čezmerne krvavitve, kot so miomi v maternici,« pove sogovornik.


Drugi vzrok za mikrocitno anemijo je redka dedna motnja talasemija, ki nastane zaradi motnje v nastajanju eritrocitov oziroma hemoglobina. V Sloveniji poznamo samo blage oblike te bolezni, ki jih ni treba zdraviti.


Najpogostejši vzrok makrocitne anemije je pomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline (zlasti pri starostnikih!), pojavi se lahko tudi pri boleznih jeter in ščitnice, predvsem kadar ščitnica ne dela dovolj. Srečati jo je tudi pri nekaterih primarnih krvnih boleznih (levkemije in mielodisplastični sindromi) ter pri hemolitičnih anemijah, kjer gre navadno za povečan razpad eritrocitov zaradi lastnih avtoprotiteles. »Toda te primarne krvne bolezni so zelo redke. Navadno se v krvi zrcalijo spremembe, katerih primarni vzrok je v drugih organskih sistemih v telesu in ne v krvi oziroma kostnem mozgu. Če si ogledamo celotno populacijo Slovencev, ugotovimo, da ima zelo malo ljudi primarno krvno bolezen,« doda dr. Zver.




Preveč eritrocitov

Kadar je število eritrocitov nad zgornjo mejno vrednostjo (eritrocitoza), je pogost vzrok reaktivne eritrocitoze osnovna pljučna bolezen, denimo kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), kamor sodi tudi pljučni emfizem. Ljudje s pljučno boleznijo imajo nizko vsebnost kisika v krvi. To kompenzirajo tako, razlaga sogovornik, da telo tvori velike odmerke eritropoetina, hormona, zaradi katerega se poveča nastajanje eritrocitov v telesu. Zato v takih primerih vedno pogledajo količino kisika v krvi. Če ga je premalo, je vzrok eritrocitoze pojasnjen. Včasih so vzrok za eritrocitozo tudi tumorji (tumorji ledvic ali endokrinološki tumorji).


Če gre za primarni krvni vzrok, je to pogosto tako imenovana prava policitemija, redka rakava bolezen, pri kateri gre za klonalno motnjo celic rdeče vrste, ki zato nastajajo čezmerno. Pri tej bolezni nekontrolirano nastajajo preštevilni eritrociti, zaradi česar je kri gostejša, kot bi smela biti. Če je kri gosta, se težje pretaka po žilah in pogosteje nastajajo krvni strdki, zato so pri teh bolnikih pogostejše srčne in možganske kapi ter arterijske, a tudi venske tromboze. To najpogosteje zdravijo s puščanjem krvi (venepukcija), s čimer dosežejo stanje pomanjkanja železa. Tako ustavijo nastajanje novih eritrocitov in dosežejo primerno gostoto krvi.




Bela krvna slika

Za levkocite, bele krvne celice, znašajo mejne vrednosti od 4−10 x 109/L. Če jih je preveč, govorijo o levkocitozi, če jih je premalo, o levkopeniji.


Levkocitoza je pogostejša, vzroki so večinoma reaktivni in ne gre za primarno krvno bolezen. »Levkociti so zvišani ob vsakem vnetnem procesu (bakterijske, virusne okužbe …), ki pa je lahko tudi skrit v telesu. Tako levkocitoza lahko spremlja angino, granulom, vnetje sečil, a tudi številne kronične bolezni, tudi tuberkulozo.« Pogost vzrok povišanega števila levkocitov je levkocitoza kadilcev. Cigarete vsebujejo sestavino, ki poveča število levkocitov. Če izključimo druge možne vzroke, lahko sklenemo, da je vzrok kajenje. Enostavneje bi bilo, če bi tak človek opustil kajenje, saj se tedaj število belih krvnih celic normalizira. Redkejši vzrok za levkocitozo je krvna bolezen, navadno rakava bolezen, limfom ali akutna oziroma kronična levkemija. Pri teh krvnih boleznih se spremembe kažejo tudi drugod v krvni sliki, tj. v številu eritrocitov in trombocitov,« pojasnjuje sogovornik in doda, da za levkocite, kadar je treba, naredijo tudi diferencialno sliko.


Levkocite delijo na dve podvrsti:

1. nevtrofilne granulocite, ki se spet delijo na več podtipov (segmentirani in nesegmentirani granulociti, eozinofilni granulociti, bazofilni granulociti …), in 2. limfocite. V laboratoriju pod mikroskopom pogledajo tudi te podvrste, jih preštejejo in določijo razmerja med njimi. Tako ugotovijo, ali so levkociti zdravi in ali so pravilnih oblik. S tem ne ugotovijo samo tega, kakšna so razmerja med normalnimi vrstami, ampak odkrijejo tudi morebitne patološke celice (levkemične celice, limfomske celice …), ki lahko jasno določijo krvno bolezen.


Tudi levkopenija lahko spremlja primarno krvno bolezen, vendar so tudi tu pogostejši reaktivni vzroki. Sem spadajo pomanjkanje železa, številne revmatološke bolezni, neželeni učinki zdravil, številne okužbe, predvsem virusne, med katerimi velja omeniti okužbo z virusom HIV. Če je število levkocitov zelo nizko, lahko pride do pogostejših in smrtno nevarnih okužb.




Število trombocitov

Tretja vrsta krvnih celic so krvne ploščice ali trombociti, ki skrbijo za strjevanja krvi. »O trombocitozi govorimo, kadar so trombociti povečani (več kot 340 x 109/L), o trombocitopeniji pa, kadar je število trombocitov premajhno (manj kot 140 x 109/L ).


Najpogosteje so povečani zaradi reaktivnih stanj, kamor sodijo številna akutna in kronična vnetja, kronične bolezni, rakave bolezni, pomanjkanje železa in krvavitve. Pri 10 odstotkih žensk, ki imajo pomanjkanje železa, to na še neznan reaktivni način sproži povečano število trombocitov. Trombocitoza izzveni, ko je odpravljen primanjkljaj železa. Najpogostejši vzrok za primarno trombocitozo je esencielna trombocitemija, pri kateri nekontrolirano nastaja čezmerno število trombocitov. Posledice so lahko pogosti trombotični zapleti, če pa je število trombocitov izredno veliko, pa lahko, protislovno, pride do spontanih krvavitev, zaradi česar to bolezen zdravijo.


Za trombocitopenijo je veliko vzrokov, vendar je največkrat posledica okužb. Včasih je lahko lažna, saj utegne iti za laboratorijsko napako. »En človek od tisočih ima sposobnost, da njegova kri tvori protitelesa na sredstvo proti strjevanju krvi, ki je v epruvetah z odvzeto krvjo (EDTA, s katerim v laboratorijih preprečimo, da bi se kri strdila). Zato v epruvetah nastajajo trombocitni skupki, ki jih avtomati, ki štejejo krvne celice, zaznajo in štejejo kot druge krvne celice in ne kot trombocite. Tako pride do lažnega zmanjšanega števila trombocitov. Da napako odpravimo, uporabimo kak drug antikoagulant. Vzroki za trombocitopenijo so pogosto tudi okužba z virusom HIV ali z drugimi virusi (CMV, EBV in drugi herpes virusi), jemanje zdravil, pri mladih ženskah pa sistemske bolezni veziva (sistemski lupus eritematozus, revmatoidni artritis, sistemska skleroza).


Lahko pa gre tudi za redkejše, pretežno avtoimunske vzroke. Najnižje vrednosti trombocitov najdemo pri imunskih trombocitopenijah (manj kot 10 ali 20 x 109/L), kjer iz neznanega vzroka pride do motnje v imunskem sistemu, pri kateri človeško telo tvori avtoprotitelesa proti samemu sebi. V takšnem primeru utegne priti do spontanih krvavitev, ki se ne ustavijo in so lahko tudi usodne. Toda največkrat so trombocitopenije blage ali srednje hude in ne zahtevajo posebnega ukrepanja,« pripoveduje dr. Zver.


Najpogostejše mejne vrednosti in oznake krvne slike
LEVKOCITI: L 4,0−10,0 x 109/L
ERITROCITI: E 4,5−6,3 X 1012/L za moške in 4,2−5,4 za ženske


HEMOGLOBIN: 140−180 g/L za moške in 120−160 g/L za ženske
razdelitev anemij glede na koncentracijo Hb:
- blaga Hb: več kot 100 g/L
- srednja Hb: 100–70
- huda Hb: manj kot 70 g/L



TROMBOCITI: T 140−340x10/9/L
POVPREČEN VOLUMEN ERITROCITOV: PVE 81−94 fl (femtolitrov)




Za zdravo kri najboljša mešana prehrana

Za dobro krvno sliko je najbolje, da človek je vse. Če se človek prehranjuje uravnoteženo, ne bi smel imeti težav s krvjo. Toda pri ženskah v rodni dobi kljub temu lahko pride do pomanjkanja železa. V takih primerih primanjkljaja ni možno nadomestiti samo z dieto (hrana, bogata z železom), ampak je potrebno farmakološko ukrepanje, ki ga predpiše zdravnik. Večinoma zadoščajo tablete, če pa to še ni dovolj, so na voljo parenteralni pripravki. Jamstva, da lahko s hrano vplivamo na kakovost krvi, ni. "Za tiste, ki ne jedo kombinirane hrane, denimo vegetarijance, vegane in presnojedce, za ženske v rodnem obdobju (zaradi možnosti pomanjkanja železa) in preventivno za osebe po 50. letu starosti je priporočljivo, da vsake toliko časa preverijo krvno sliko pri svojem izbranem zdravniku in tako opazijo začetne spremembe, še preden začnejo vplivati na počutje. Velja dodati še tole: če se človek dobro počuti in zmore telesni napor brez večjih težav, preventivni pregled krvi nima pravega smisla. Jasnih priporočil za preventivno pregledovanje krvi pri sicer zdravi populaciji ni,« še doda dr. Zver.



_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

KRVNI IZVIDI POVEDO, DA SE V NAS NEKAJ KUHA




Naloga krvi je, da na svoji poti po telesu s hranilnimi in drugimi snovmi oskrbuje naše organe ter celice, odnaša odpadne snovi, pomembna pa je tudi za izmenjavo plinov.

Kaj nam kri pove?

Sestavljajo jo krvne celice (eritrociti, levkociti in trombociti) ter krvna plazma, v kateri so beljakovine, maščobe, minerali, sladkor, železo pa tudi odpadki, ki nastanejo pri presnovi. Vsak med zapisanimi deli krvi ima zapisano tudi "svojo zgodbo", skupno ali posamično pa govorijo o zdravju ali bolezni.

Zdravnik danes diagnoze ali terapije ob pregledu stanja telesa ne more določiti brez laboratorijskih izvidov. Zato med pogovorom z bolnikom med drugim določi tudi vrsto analize krvi. Tako se lahko odloči za biokemijsko (pregled glukoze, natrija, kalija, sečne kisline, sečnine, encimov, pline...), hematološko (krvna slika, krvni razmaz, strjevanje krvi in določanje krvne skupine) oziroma mikrobiološko (iskanje mikroorganizmov).

Ker so na lističu preiskave, ki ga pacienti pogosto dobimo v roke, poleg oznak preiskave zapisane tudi normalne vrednosti, se mnogi ljudje ozrejo tudi po rezultatih. Zato bomo na kratko in laično zapisali, kaj "govorijo" odstopanja najpogostejših pregledov. Poudarjamo, da gre za laično prepoznavanje pomena rezultatov, pa tudi, da naj sami na osnovi izvidov, nikar ne postavljamo diagnoze. To je vendar naloga šolanih zdravnikov.

- Sedimentacija (na izvidih kot SR) je merjenje hitrosti usedanja krvnih telesc. Normalna vrednost po eni uri je 15 mm, povečana pa govori, da je v telesu kronično ali akutno vnetno žarišče.

- Eritrociti (Erci): kadar so vrednosti višje, gre lahko za motnje v izgradnji krvi, za bolezni pljuč, za tumor, za zastrupitev ali le za duševni oziroma telesni stres. Premajhno število rdečih krvničk govori o slabokrvnosti.

- Levkociti (Lkci): prevelike ali premajhne vrednosti nakazujejo okužbe, vnetja, lahko gre za okvaro kostnega mozga. Povečano število levkocitov lahko nastane ob akutnih zastrupitvah, krvavitvah, alergijah, šokih in hujših boleznih krvi.

- Hemoglobin (Hb): tega je premalo v primeru slabokrvnosti, torej zaradi pomanjkanja železa.

- Trombociti: povečanje teh nastane po težkih okužbah ali tumorjih, po hudih krvavitvah in boleznih vranice, zmanjšanje pa se zgodi pri motnjah proizvodnje krvnih ploščic zaradi pomanjkanja vitamina B12, poškodb pri obsevanju ali zaradi jemanja nekaterih zdravil.

- Vsebnost železa (Fe): če ga je preveč, gre lahko za jetrne bolezni ali motnje v izgradnji hemoglobina, premajhne količine pa nakazujejo, da gre morebiti za krvavitve, bolezni želodca ali črevesja, tudi za nezadostno vnašanje železa s prehrano.

- Glukoza: visoke vrednosti napovedujejo ali potrjujejo sladkorno bolezen, prenizke vrednosti pa napovedujejo nevšečnost z zdravjem - hipoglikemijo.

- Holesterol: previsoke vrednosti holesterola nakazujejo tveganje za bolezni srca (srčni infarkt) in ožilja, prenizke pa lahko kažejo na moteno delovanje žleze ščitnice ali le motnjo pri prehajanju hrane iz črevesja v kri.

Za tolmačenje rezultatov našteta razlaga seveda ni dovolj, potrebno je tudi zdravniško znanje. Zdravniki vendar upoštevajo, da je treba rezultate obravnavati tudi glede na spol in starost, prehrano pacienta, na njegov biološki ritem. Rezultate namreč lahko popačijo nosečnost, jemanje mamil, uživanje alkohola in uživanje zdravil. Poleg tega na vrednosti kratkoročno vplivajo telesne obremenitve, stopnja kondicije in čas dneva, ko so bili vzorci vzeti.

Za bolj zdravo kri

Krvi brez zdravil mnogokrat ne moremo izboljšati oziroma pozdraviti, ko pa gre le za manjša odstopanja od normalnih vrednostih, stanje lahko izboljšamo. Veliko vlogo pri tem ima uravnotežena zdrava prehrana, zadostno uživanje tekočin, pa spanec in seveda redna vadba. Gibanje na svežem zraku namreč pomaga pri tvorbi krvi. (isg)
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

RDEČA KRVNA SLIKA


Pri rdeči krvni sliki poleg drugega določajo število eritrocitov, vrednost hemoglobina in povprečni volumen eritrocitov (PVE). Kadar je vrednost hemoglobina pod mejno vrednostjo, gre za anemijo, lahko pa je eritrocitov tudi preveč, čemur pravijo eritrocitoza. Najpogostejša odstopanja od mejnih vrednosti v krvni sliki so posledica anemije oziroma slabokrvnosti. Ko določajo število eritrocitov in vrednost hemoglobina (mejne vrednosti hemoglobina za odraslega človeka so med 120 in 180g/L, pri otrocih pa so vrednosti drugačne in se spreminjajo s starostjo), vedno določijo tudi PVE in tako opredelijo velikost eritrocitov.

Anemij je več vrst

Anemijo delijo na hudo, srednjo in blago. Pri blagi anemiji znašajo vrednosti hemoglobina od 100 do 120g/L, pri srednji od 70 do 100 g/L, kadar pa vrednost hemoglobina ne doseže 70g/L, gre za hudo anemijo. Bolnikove težave, ki spremljajo slabokrvnost, so odvisne od tega, kako hitro nastane slabokrvnost; če nastane hitro, so težave izrazite.

Glede na velikost eritrocitov (PVE) lahko slabokrvnost opredelijo še natančneje in ugotovijo, za katero od treh podvrst gre: pri normocitni anemiji so eritrociti normalne velikosti, pri mikrocitni anemiji so eritrociti manjši, kot bi pričakovali, pri makrocitni anemiji pa večji, razlaga dr. Zver.

Eden od pogostejših vzrokov normocitne anemije je akutna krvavitev ob notranjih krvavitvah ali zaradi poškodbe, sploh če pride bolnik na urgentni oddelek in je hkrati vrtoglav, lahko celo z izgubami zavesti, če čuti nenadno utrujenost ali nemoč, ima nizek krvni tlak, pri kliničnem pregledu pa izstopa izrazita bledica kože in sluznic. Takšne krvavitve, na primer v prebavila zaradi razjede na želodcu ali dvanajstniku, so pogoste in nevarne, saj se jih ljudje nemalokrat ne zavedajo oziroma jih ne opazijo.


V takšnem primeru je treba nemudoma ukrepati, opraviti diagnostiko in krvavitev ustaviti z aktivnim posegom. Normocitna anemija ima lahko številne primarne bolezenske vzroke. Tako pogosto spremlja kronične bolezni ledvic (bolniki, ki jih zdravijo s hemodializo) in drugih notranjih organov, rakave bolezni, sistemske bolezni veziva, kamor sodijo revmatološke bolezni (revmatoidni artritis, lupus eritematozus, sistemska skleroza), spremlja pa lahko tudi kronične, predvsem bakterijske okužbe (osteomielitis, tuberkuloza …).


Pri vseh omenjenih kroničnih boleznih nastaja v jetrih beljakovina hepcidin, ki je bržkone glavni krivec za anemijo, saj zavira tvorbo krvi in preprečuje absorpcijo železa. Zdravljenje tovrstne anemije je vedno povezano z njenim osnovnim vzrokom; bolj ko so pri tem učinkoviti, prej se bo bolnik znebil slabokrvnosti. Normocitno anemijo je srečati tudi pri primarnih krvnih boleznih, kot so nekateri limfomi (diseminirani plazmocitom), levkemije, bolezni, ki infiltrirajo kostni mozeg, kjer nastaja kri, in še nekatere.

Krvna slika

Mikrocitna anemija se najpogosteje pojavi zaradi pomanjkanja železa. »Tretjina žensk v rodni dobi je slabokrvnih zaradi pomanjkanja železa, čeprav se zdi, da redna periodična izguba krvi ob menstruacijah ne more pomembno vplivati na količino hemoglobina v krvi. Ta anemija je praviloma kronična, saj traja več let, nanjo pa se telo privadi s kompenzacijskimi mehanizmi.


Takšna oseba pogosto nima resnejših težav in je tudi telesno precej dejavna. Običajno zdravljenje poteka tako, da zdravnik predpiše preparate železa, ki jih je treba jemati dolgo in redno, saj je treba nadomestiti manjkajoče železo in hkrati zapolniti zaloge železa v telesu, sicer se težave hitro povrnejo. Zdravljenje z železom tako traja vsaj pol leta. Z ginekologom se je treba posvetovati, kako zmanjšati obilne mesečne krvavitve in odkriti morebiten ginekološki vzrok za čezmerne krvavitve, kot so miomi v maternici,« pove sogovornik.

Drugi vzrok za mikrocitno anemijo je redka dedna motnja talasemija, ki nastane zaradi motnje v nastajanju eritrocitov oziroma hemoglobina. V Sloveniji poznamo samo blage oblike te bolezni, ki jih ni treba zdraviti.

Najpogostejši vzrok makrocitne anemije je pomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline (zlasti pri starostnikih!), pojavi se lahko tudi pri boleznih jeter in ščitnice, predvsem kadar ščitnica ne dela dovolj. Srečati jo je tudi pri nekaterih primarnih krvnih boleznih (levkemije in mielodisplastični sindromi) ter pri hemolitičnih anemijah, kjer gre navadno za povečan razpad eritrocitov zaradi lastnih avtoprotiteles.


»Toda te primarne krvne bolezni so zelo redke. Navadno se v krvi zrcalijo spremembe, katerih primarni vzrok je v drugih organskih sistemih v telesu in ne v krvi oziroma kostnem mozgu. Če si ogledamo celotno populacijo Slovencev, ugotovimo, da ima zelo malo ljudi primarno krvno bolezen,« doda dr. Zver.

Preveč eritrocitov

Kadar je število eritrocitov nad zgornjo mejno vrednostjo (eritrocitoza), je pogost vzrok reaktivne eritrocitoze osnovna pljučna bolezen, denimo kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), kamor sodi tudi pljučni emfizem. Ljudje s pljučno boleznijo imajo nizko vsebnost kisika v krvi. To kompenzirajo tako, razlaga sogovornik, da telo tvori velike odmerke eritropoetina, hormona, zaradi katerega se poveča nastajanje eritrocitov v telesu. Zato v takih primerih vedno pogledajo količino kisika v krvi. Če ga je premalo, je vzrok eritrocitoze pojasnjen. Včasih so vzrok za eritrocitozo tudi tumorji (tumorji ledvic ali endokrinološki tumorji).

Če gre za primarni krvni vzrok, je to pogosto tako imenovana prava policitemija, redka rakava bolezen, pri kateri gre za klonalno motnjo celic rdeče vrste, ki zato nastajajo čezmerno. Pri tej bolezni nekontrolirano nastajajo preštevilni eritrociti, zaradi česar je kri gostejša, kot bi smela biti. Če je kri gosta, se težje pretaka po žilah in pogosteje nastajajo krvni strdki, zato so pri teh bolnikih pogostejše srčne in možganske kapi ter arterijske, a tudi venske tromboze. To najpogosteje zdravijo s puščanjem krvi (venepukcija), s čimer dosežejo stanje pomanjkanja železa. Tako ustavijo nastajanje novih eritrocitov in dosežejo primerno gostoto krvi.


BELA KRVNA SLIKA

Za levkocite, bele krvne celice, znašajo mejne vrednosti od 4−10 x 109/L. Če jih je preveč, govorijo o levkocitozi, če jih je premalo, o levkopeniji.

Levkocitoza je pogostejša, vzroki so večinoma reaktivni in ne gre za primarno krvno bolezen. »Levkociti so zvišani ob vsakem vnetnem procesu (bakterijske, virusne okužbe …), ki pa je lahko tudi skrit v telesu. Tako levkocitoza lahko spremlja angino, granulom, vnetje sečil, a tudi številne kronične bolezni, tudi tuberkulozo.« Pogost vzrok povišanega števila levkocitov je levkocitoza kadilcev.


Cigarete vsebujejo sestavino, ki poveča število levkocitov. Če izključimo druge možne vzroke, lahko sklenemo, da je vzrok kajenje. Enostavneje bi bilo, če bi tak človek opustil kajenje, saj se tedaj število belih krvnih celic normalizira. Redkejši vzrok za levkocitozo je krvna bolezen, navadno rakava bolezen, limfom ali akutna oziroma kronična levkemija. Pri teh krvnih boleznih se spremembe kažejo tudi drugod v krvni sliki, tj. v številu eritrocitov in trombocitov,« pojasnjuje sogovornik in doda, da za levkocite, kadar je treba, naredijo tudi diferencialno sliko.

Levkocite delijo na dve podvrsti: 1. nevtrofilne granulocite, ki se spet delijo na več podtipov (segmentirani in nesegmentirani granulociti, eozinofilni granulociti, bazofilni granulociti …), in 2. limfocite. V laboratoriju pod mikroskopom pogledajo tudi te podvrste, jih preštejejo in določijo razmerja med njimi. Tako ugotovijo, ali so levkociti zdravi in ali so pravilnih oblik. S tem ne ugotovijo samo tega, kakšna so razmerja med normalnimi vrstami, ampak odkrijejo tudi morebitne patološke celice (levkemične celice, limfomske celice …), ki lahko jasno določijo krvno bolezen.

Tudi levkopenija lahko spremlja primarno krvno bolezen, vendar so tudi tu pogostejši reaktivni vzroki. Sem spadajo pomanjkanje železa, številne revmatološke bolezni, neželeni učinki zdravil, številne okužbe, predvsem virusne, med katerimi velja omeniti okužbo z virusom HIV. Če je število levkocitov zelo nizko, lahko pride do pogostejših in smrtno nevarnih okužb.


ŠTEVILO TROMBOCITOV

Tretja vrsta krvnih celic so krvne ploščice ali trombociti, ki skrbijo za strjevanja krvi. »O trombocitozi govorimo, kadar so trombociti povečani (več kot 340 x 109/L), o trombocitopeniji pa, kadar je število trombocitov premajhno (manj kot 140 x 109/L ).

Najpogosteje so povečani zaradi reaktivnih stanj, kamor sodijo številna akutna in kronična vnetja, kronične bolezni, rakave bolezni, pomanjkanje železa in krvavitve. Pri 10 odstotkih žensk, ki imajo pomanjkanje železa, to na še neznan reaktivni način sproži povečano število trombocitov. Trombocitoza izzveni, ko je odpravljen primanjkljaj železa. Najpogostejši vzrok za primarno trombocitozo je esencielna trombocitemija, pri kateri nekontrolirano nastaja čezmerno število trombocitov. Posledice so lahko pogosti trombotični zapleti, če pa je število trombocitov izredno veliko, pa lahko, protislovno, pride do spontanih krvavitev, zaradi česar to bolezen zdravijo.

Za trombocitopenijo je veliko vzrokov, vendar je največkrat posledica okužb. Včasih je lahko lažna, saj utegne iti za laboratorijsko napako. »En človek od tisočih ima sposobnost, da njegova kri tvori protitelesa na sredstvo proti strjevanju krvi, ki je v epruvetah z odvzeto krvjo (EDTA, s katerim v laboratorijih preprečimo, da bi se kri strdila). Zato v epruvetah nastajajo trombocitni skupki, ki jih avtomati, ki štejejo krvne celice, zaznajo in štejejo kot druge krvne celice in ne kot trombocite. Tako pride do lažnega zmanjšanega števila trombocitov. Da napako odpravimo, uporabimo kak drug antikoagulant. Vzroki za trombocitopenijo so pogosto tudi okužba z virusom HIV ali z drugimi virusi (CMV, EBV in drugi herpes virusi), jemanje zdravil, pri mladih ženskah pa sistemske bolezni veziva (sistemski lupus eritematozus, revmatoidni artritis, sistemska skleroza).

Lahko pa gre tudi za redkejše, pretežno avtoimunske vzroke. Najnižje vrednosti trombocitov najdemo pri imunskih trombocitopenijah (manj kot 10 ali 20 x 109/L), kjer iz neznanega vzroka pride do motnje v imunskem sistemu, pri kateri človeško telo tvori avtoprotitelesa proti samemu sebi. V takšnem primeru utegne priti do spontanih krvavitev, ki se ne ustavijo in so lahko tudi usodne. Toda največkrat so trombocitopenije blage ali srednje hude in ne zahtevajo posebnega ukrepanja,« pripoveduje dr. Zver.

Najpogostejše mejne vrednosti in oznake krvne slike

LEVKOCITI: L 4,0−10,0 x 109/L
ERITROCITI: E 4,5−6,3 X 1012/L za moške in 4,2−5,4 za ženske

HEMOGLOBIN: 140−180 g/L za moške in 120−160 g/L za ženske
razdelitev anemij glede na koncentracijo Hb:

•blaga Hb: več kot 100 g/L
•srednja Hb: 100–70
•huda Hb: manj kot 70 g/L
TROMBOCITI: T 140−340x10/9/L
POVPREČEN VOLUMEN ERITROCITOV: PVE 81−94 fl (femtolitrov)


Za zdravo kri najboljša mešana prehrana


Za dobro krvno sliko je najbolje, da človek je vse. Če se človek prehranjuje uravnoteženo, ne bi smel imeti težav s krvjo. Toda pri ženskah v rodni dobi kljub temu lahko pride do pomanjkanja železa. V takih primerih primanjkljaja ni možno nadomestiti samo z dieto (hrana, bogata z železom), ampak je potrebno farmakološko ukrepanje, ki ga predpiše zdravnik.

Večinoma zadoščajo tablete, če pa to še ni dovolj, so na voljo parenteralni pripravki. Jamstva, da lahko s hrano vplivamo na kakovost krvi, ni. "Za tiste, ki ne jedo kombinirane hrane, denimo vegetarijance, vegane in presnojedce, za ženske v rodnem obdobju (zaradi možnosti pomanjkanja železa) in preventivno za osebe po 50. letu starosti je priporočljivo, da vsake toliko časa preverijo krvno sliko pri svojem izbranem zdravniku in tako opazijo začetne spremembe, še preden začnejo vplivati na počutje.


Velja dodati še tole: če se človek dobro počuti in zmore telesni napor brez večjih težav, preventivni pregled krvi nima pravega smisla. Jasnih priporočil za preventivno pregledovanje krvi pri sicer zdravi populaciji ni,« še doda dr. Zver.


Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo

Vodnik po preiskavah KIKKB

klikni !
http://www.kclj.si/kikkb/preiskave.htm
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Primer:

Vprašanje: ...izvidi... zanima me vaše mnenje ... SR-32 ,lkci-9,8 ,MCV-93 ,MCH-32,1 ,S-kreatinin-88 ,horesterol-7,2 ..hvala lepa...

Odgovor: Lep pozdrav! Med naštetimi izvidi pomembno odstopata od normale sedimentacija in celokupni holesterol. Sedimentacija je zelo občutljiva in hkrati zelo nespecifična preiskava - pove samo, da je nekaj narobe, kaj je narobe pa ne. Vaš holesterol je nad normalo. Povišane krvne maščobe - mednje sodi tudi holesterol - povzročajo pospešen razvoj sprememb v steni arterij - žil po kateri teče kri od srca k posameznim delom telesa. Te spremembe povzročijo nastanek bolezni srca in ožilja kot so srčni infarkt, odpoved srca, nenadna srčna smrt, možganska kap in še številne druge bolezni. Da bi se izognili naštetim boleznim priporočamo ukrepe za nižanje krvnih maščob. Tu je na prvem mestu primerna hrana - hrana z malo maščob. Upoštevati moramo dejstvo, da je veliko nevidnih maščob - npr v mesu, mleku, mlečnih izdelkih... Mislim, da visokega holesterola ni pametno zanemariti. Lep dan vam želim.

Prim. Jurij Šubic, dr. med








Vprašanje: dober vecer!sem star 53let in pri pregledu krvi so mi odkrili da imam 15,9sladkorja...kaj to pomeni in kaj naj naredim naprej?? hvala lepa lep pozdrav jure

Odgovor: Lep pozdrav. Toliko povišan krvni sladkor kaže, da imate sladkorno bolezen. V ambulanti ljudje s takim izvidom sladkorja pogosto povedo, da se "počutijo dobro in jim nič ne manjka..." Žal počutje in resnost bolezni ne sovpadata. Povišan krvni sladkor pospešuje razvoj okvar stene žil arterij, žil po kateri teče kri od srca k posameznim delom telesa. Te okvare so razlog za do 4x pogostejše javljanje bolezni srca in ožilja pri ljudeh s sladkorno boleznijo. (Srčnožilne bolezni so med drugim: srčni infart, možganska kap, nenadna odpoved srca...) Priporočam vam zdravljenje - najprej je to pravilna - uravnotežena oziroma dietna prehrana, veliko gibanja., bitka za primerno telesno težo, in opustitev kajenja - če ste kadilec... Veliko uspehov vam želim!
Prim. Jurij Šubic, dr. med









Vprašanje: Spoštovani g.dr. Imam vprašanje oz. razlago preizkav in vaše mnenje o rezultatih ter kako naprej? Imam povečane vrednosti:S-H olesterol7.8, S-Trigliceridi 1.9, S-LDL-Hosterol 5.6, in S-Železo 29.6 ostalo je OK. Iskrena hvala za odgovor in lep dan naprej. Marjan


Odgovor: Lep pozdrav! serumski (celokupni) holesterol je povišan, prav tako je povišana frakcija holesterola LDL. Trigliceridi so na zgornji meji normala, enako železo. Ker visoke koncentracije krvnih maščob (holesterola in trigliceridov) pospešujejo razvoj ateroskleroze, ki je eden glavnih razlogov za javljanje bolezni srca in ožilja, priporočamo kar se da nizke koncentracije krvnih maščob. Da bi to dosegli je zelo pomembna zdrava prehrana - hrana z malo maščobami, predvsem malo naj bo živalskih maščob. Z nižjo telesno težo se krvne maščobe običajno znižajo - zato priporočamo skrb za primerno težo. Alkohol v večjih količinah povzroča dvig krvnih maščob... Priporočam, da poskušate doseči zniužanje vaših maščob s temi, nefarmakološkimi ukrepi in po nekaj mesecih ponovite analizo krvnih maščob. Če bodo še naprej visoke, bi kazalo poseči po zdravilih, ki krvne maščobe nižajo. Vse dobro vam želim!
Prim. Jurij Šubic, dr. med
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Laboratoijska krvna slika

Enotne krvne slike-......-- Vloga v telesu-------------------- Normalne (referenčne) vrednosti


LEVKOCITI ........Pomoč pri obrambi organizma pred infekcijami....4,0-10,0 x 109 /L

TROMBOCITI...... .......Strjujejo kri...............................140-340 x 109 / L

ERITROCITI............... Prenašajo kisik...........................4,2-6,3 1012 / L

HEMOGLOBIN.... Krvi daje značilno rdečo barvo in je glavna beljakovina v eritrocitih...................140-160 g/l za moške in 125-150 g/l za ženske

GLUKOZA...... Krvni sladkor, ima pomembno vlogo pri presnovi.....3,6-6,1 mmol/l na tešče

HOLESTEROL (skupni)------------------------------------------ 4,0-5,7 mmol/l

HDL – HOLESTEROL (dober)............................................ Nad 1,0 mmol/l za moške in nad 1,4 mmol/l za ženske

LDL – HOLESTEROL (škodljiv)-----------------------------------2,0-3,9 mmol/l
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Najpogostejši simptomi bolezni sečil so:


•dizurija (bolečina med mokrenjem);

•polurija (povečana količina izločenega seča);

•polidipsija (povečana žeja);

•oligurija (zmanjšana količina izločenega seča, dnevno manj kot 500 ml);

•anurija (nično izločanje seča ali manj kot 150 ml/dan);

•hematurija (pojav eritrocitov v seču),

•proteinurija (beljakovine v seču);

•bakteriurija;

•levkociturija;

•piurija (gnojni seč);

•bolečina na sečilih;

•otekline (nastanejo zaradi hipoproteinemije) in

•utrujenost.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[ssandi]

Lep pozdrav, kaj mislite o tej sliki:

L 12,6 x 10/ L
E 3,44 x 10/ L
Hb 90 g /L
Ht 0,259
MVC 75fl
MPC 26,2 pg
MCHC 347g/L
Tr331 x 10/L
Rtc 507 x 10/ L
Sf 0,07
K 3,98
Na 139
Cl 101
Ca 2,35
P 1,48
_________________
sandi

[marjan]

KAJ VAM POVE KRVNA SLIKA

Vaš organizem je precej stabilen sistem. To pomeni, da majhna odstopanja od normalnih procesov, ki imajo denimo za posledico zmanjševanje ali povečevanje koncentracij katere od esencialnih telesnih substanc, telo premosti s takšnim delovanjem, ki zagotovijo, da ta ne pade (ali ne naraste) pod (nad) kritično vrednost. Bodisi tako, da nam pošilja signale, da te procese hote upočasnimo, tako, da pospeši nasprotno delujoče procese, črpa manko iz zalog ali v najslabšem primeru celo preide avtonomno varovano mejo. Vse substance se nahajajo v vseh telesnih tekočinah, torej tudi v krvi, najpomembnejši tekoči mešanici našega telesa. Moški imajo okoli 75, ženske pa 65 mililitrov krvi na kilogram telesne teže. Ločimo krvno plazmo (tekoči del) in krvni serum ('trdni' del krvi, delcem, ki ostanejo na dnu pri centrifugi). Še posebej pri športnikih je poznavanje osnov diagnosticiranja krvne slike lahko zelo pomembna, še posebej v preventivne namene (stanja morebitne pretreniranosti, velike utrujenosti,...). Oglejmo si najvažnejše pokazatelje krvne slike.

Erci – eritrociti, rdeča krvna telesca, celice, ki prenašajo po telesu kisik. Vrednost podaja število v bilijonih na liter krvi. Ref. vr.: 4 – 6, vendar je v povprečju zelo konstantna, okoli 5. Pri ostarelih ljudeh pa se zmanjšuje, kar je povezano z vse manjšo aktivnostjo kostnega mozga.

Lkci – levkociti, bela krvna telesca, sodelujejo pri obrambi telesa – tvorijo protitelesca. Vrednost podaja število delcev v milijardah na liter krvi. Največ levkocitov imajo novorojenčki, sicer pa njihovo število naraste zaradi vročine. Ref. vr.: 4 – 10.

Ht – hematokrit, razmerje med volumnom eritrocitov (ki predstavljajo skoraj ves volumen celic) in volumnov celotne krvi. Novorojenčki imajo vrednosti sprva okoli 0.54, nato pa se vrednost ustali nekje malo pod polovico. Moški imajo nekoliko večji Ht. S povečano produkcijo eritrocitov (pod vplivom višine ali hormona eritropoietina) lahko Ht dvignemo nad 50, vendar po naravni poti več kot 0.52 ne moremo doseči. Negativna plat visokega Ht je večja viskoznost krvi, kar otežuje delo srca. Za 2 % višji Ht poveča viskoznost krvi za 1 %. Tako je v mnogih športih že 0.5 evidentni znak dopinga. Ref. vr.: 0.37 – 0.54.

Hb – hemoglobin, beljakovina v eritrocitu, na katero se vežejo atomi kisika. Pomemben element za njegovo izgrajevanje je železo. Vrednosti so podane v gramih na liter krvi, pri moških ga je povprečno okoli 160 g, pri ženskah 20 manj. Ref. vr. 120 – 180.

Športniki imajo zaradi naporov lahko znižane vrednosti, vendar pod 140 že ni več dobro. Če odčitamo tako nizke vrednosti, gledamo serumsko železo.

MCV – povprečna prostornina eritrocitov. Vrednost je neposredno odvisna od Ht in Erci (njun količnik), podana pa je v kubičnih mikronih. Ref. vr.: 81 – 94.

MCH – povprečna vrednost Hb v enem eritrocitu, torej Hb deljeno z Erci. Podana je v pikogramih, ref. vr. pa je 26 - 32.

MCHC – povprečna koncentracija Hb v Erci. To vrednost dobimo, če delimo Hb z Ht, ref. vr. pa je 310 - 350.

TIBC – sposobnost vezave železa v krvni plazmi. Železa je v telesu okoli 5 gramov, od tega tričetrt vezanega v beljakovinah hemoglobin, mioglobin in necimih, nekaj v transferinu (0,07 %), nekaj v feritinu (17 %), ostalo pa v telesnih zalogah. Železo iz hrane prehaja v celice (kot feritin), od koder po potrebi prehaja v plazmo, ker je vezan na trensferin. Vrednost (med 50 in 75 mikro moli na liter krvi) pove, koliko železa se nanj lahko veže. Zveča se ob izgubah krvi, zmanjša pa v primeru infekcij.

Fe – serumsko železo ima referenčno vrednost 11 do 28 mikro molov na liter. Čeprav je to zelo odvisno od posameznika, naj bi imeli športniki vsaj 15. Vendar tudi to še ne sme biti znak za alarm, potrebno je kontrolirati še feritin.

Feritin – beljakovina z ref. vr.: 12 – 400 mikro gramov na liter, na katero se veže železo iz hrane. Vrednost za športnike naj bi bila več kot 40, sicer se po posvetovanju z zdravnikom lahko poveča vnos železa. Vendar pozor – ne več kot nekaj 10 miligramov dnevno (fumarat, nikakor oksid ali sulfat). Izredno majhno absorbcijo tega minerala povečamo s C vitaminom, za učinek tvorbe rdečih krvničk pa telo potrebuje še folno kislino in vitamin B 12. Telo je na visoke doze železa zelo občutljivo, povečana je dovzetnost za infekcije, presežek pa se zelo težko odstranjuje.

Sr – sedimentacija, pove, koliko (stolpec v milimetrih) krvničk se v eni uri posede zaradi težnosti. Normalne vrednosti so 2 do 10, ref. do 15. Večje številke so znak nekega patološkega procesa v telesu (stvarjanja fibrinogena), lahko pa celo posledica obilnega (izključno) beljakovinskega obroka.

Glukoza – veliko je že bilo napisanega o nihanju krvnega sladkorja v zvezi z glikemičnikm indeksom hrane. Ker glukozo merimo iz krvi n atešče, je ta vrednost konstantna, z ref. vr. med 4 in 6 milimoli na liter. Za športnike želen nivo glukoze je pod 5.

Kreatinin – je presnovni produkt mišičnega kreatina. Večja mišična utrujenost, večja je koncentracija kreatinina v telesu. Ref. vr.: 45 – 97 mikro molov na liter.

Sečnina – neuporaben škodljivi končni produkt v presnovi beljakovin. Ref. vr.: 3 – 8 mili molov na liter

Na, K, Ca - elektroliti (manj pomembno, pogosto neproblematično)

Holesterol – substanca, ki je esencialna za izgradnjo nekaterih hormonov. Vemo pa, da se prav zaradi nje mašijo naše žile, kar povzroča arteriosklerozo. Za 1 % povečana vrednost pomeni za 2 % povečano verjetnost za srčni napad. Skupni holesterol ima ref. vr. od 4 do 6 mili molov na liter. Po krvi ga prenašajo štirje tipi lipoproteinov, med katerimi sta pomembna dva, eden je 'dober', indikator zdravja, eden pa 'zelo slab' - glej naprej.

HDL – 'dober' lipoprotein visoke gostote. Poenostavljeno rečeno - varuje pred srčnim napadom. Vrednosti HDL naj bi bile nad 1.6 mili mola na liter za moške in nad 1.7 za ženske.

LDL – 'slab' lipoprotein nizke gostote z ref. vr. od 2 do 4 mili mola na liter. Če je vaša vrednost blizu zgornji meji ali jo presega, vklopite alarmne luči.

Trigliceridi - so tiste maščobe, ki smo jih s hrano vnesli v telo in so v krvi ves čas na razpolago. Ref. vr.: 0.6 - 1.7 mili mola na liter.

Povečani trigliceridi so podobno kot holesterol kazalec povečane rizičnosti za bolezni srca in ožilja. Če za dva dni prenehate uživati mastno hrano, vam bodo trigliceridi 'padli'.

Kortizol – je stresni hormon, ki je pokazatelj stopnje katabolizma v našem telesu. Njegovo delovanje je nasprotno delovanju npr. Inzulina. Je glukokortikoidni hormon – razgrajuje maščobe in mišične beljakovine ter telesu posredno zagotavlja sladkor. Ref. vr.: 170 – 500 nano mola na liter.

Testosteron – spolni hormon, pokazatelj anabolnih procesov. Veliko dejavnikov zavira njegovo sproščanje, od nihanja inzulina in posredno t.i. inzulinskega hormona IGF I do hujšega stanja pretreniranosti, ko nam upade tudi spolna sla. Ref. vr. 5 – 35 nano molov na liter.


Krvna slika

Levkociti 4.0 - 10.0 (10^9/L)

Eritrociti 4.2 - 6.3 (10^9/L)

Trombociti 140 - 340 (10^9/L)

Hemoglobin 120 - 180 g/L

Hematokrit 0.37 - 0.54

Sedimentacija 0 - 5 mm/h

MCV 81 - 94 fL

MCH 26 - 32 pg

MCHC 310 - 350 g/L

CRP 0 - 5 mg/L

Granulociti (diferencialna krvna slika)

Nevtrofilci 40 - 75 %

Eozinofilci < 5 %

Bazofilci < 2%

Limfociti 20 - 50 %

Monociti < 10 %
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

[jwslo]