ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Revma


Izraz revmatizem izhaja iz latinske besede »rheumatismus«, ki pomeni otekati, oteklina, vnetje. Revmatizem si ljudje pogosto razlagajo po svoje. Dostikrat so te predstave napačne, zato smo zdravniki revmatologi dolžni na razumljiv način širiti znanje o revmatičnih boleznih in vsem, kar je povezano z njimi, ter spreminjati zakoreninjeno miselnost in nepravilne predstave o teh boleznih. Zlasti želimo spremeniti malodušne izjave, ki jih pogosto slišimo: češ saj pri revmatičnih težavah in boleznih ni učinkovitih ukrepov in zdravil, ampak je možno samo lajšanje težav, kar pa je prav gotovo zmotno prepričanje.

Kako ljudje pojmujejo revmatične težave in revmatične bolezni?

Z revmatizmom ljudje povezujejo predvsem težave z gibali. Veliko jih namreč misli, da je revmatizem vsako zbadanje in trganje po sklepih, mišicah in drugih delih telesa, ki nastane npr. zaradi bivanja ali dela v mrazu, vlagi, vremensko neugodnih pogojih. Tisti, ki so se veliko vozili z motornimi kolesi, ob težavah z gibali dostikrat rečejo: »Saj ni čudno, da imam revmo, ker sem se vse življenje vozil z motorjem!«

Revma ljudem pomeni koš, v katerega mečejo vse, kar povzroča bolečine v gibalnih organih in moti njihovo delovanje. Pri tem se velikokrat ne zavedajo, da so revmatične bolezni bistveno širše področje. Naš gibalni sistem sestavljajo kosti, mišice, sklepi, različni hrustanci, kite, njihove ovojnice, številna in najrazličnejša vezivna ter podporna tkiva. Pomemben del gibal je hrbtenica, ki omogoča pokončno držo in številne telesne gibe. Vse te strukture in tkiva se spreminjajo že s starostjo, nanje pa vplivajo še razni dodatni notranji (telesni) in zunanji dejavniki, ki nato povzročajo revmatične težave in tudi revmatične bolezni.

Kadar se pojavi revmatična bolezen in jo zdravnik opredeli, se zelo pogosto dogaja, da številni posamezniki ne poznate imena (diagnoze) svoje revmatične bolezni. Večinoma rečete, da imate »revmo« ali »revmatizem«. Od posameznih bolezni najbolj poznate protin. Dostikrat navajate tudi, da imate obrabo sklepov in hrbtenice, kar strokovno imenujemo osteoartroza in spondiloartroza. Seveda pa so imena revmatičnih bolezni večinoma preveč tuja in si jih je, resnici na ljubo, dostikrat težko zapomniti.

Kaj so revmatične težave?

Vsaka bolečina v sklepih, mišicah ali hrbtenici še ne pomeni, da ste zboleli za neko določeno revmatično boleznijo, temveč gre pogosto le za »revmatične težave«, ki so podobne tistim pri posameznih revmatičnih boleznih. Vzroki za revmatične težave so dostikrat drugi. Najpogostejši so nanizani spodaj. Če se omenjeni vzroki dolgo ponavljajo, lahko vodijo v revmatično bolezen!

Revmatične težave pogosto povzroča nezdrav način življenja:

sedeče delo, nepravilni telesni položaji, prevelike obremenitve na delu
telesna nedejavnost, preživljanje prostega časa pred televizorjem
vožnje z avtomobilom, ki bi se jim lahko izognili
nepravilna prehrana, ki povzroča predvsem debelost in druge presnovne motnje
manjše, ponavljajoče se poškodbe sklepov in hrbtenice
pretirana športna dejavnost
psihične obremenitve in stresi
Včasih se zgodi, da pravega vzroka za »revmatične težave« sploh ne odkrijemo. Tedaj je treba iskati vzrok drugje. Dostikrat ljudje, predvsem tisti s čustvenimi in drugimi problemi, občutijo bolečine v raznih delih telesa, saj se na različne načine odzivajo na zunanje dejavnike, škodljive vplive, strese in podobno. Včasih je v ozadju tudi iskanje različnih ugodnosti v poklicu in doma, nadalje rentne težnje in želje po invalidski upokojitvi. Preden proglasimo, da posameznik nima neke revmatične bolezni in tudi ne drugih sprememb na telesnih delih, kjer se težave odražajo, ga moramo poslušati in skrbno pregledati. Redkokdaj so v teh primerih potrebne še dodatne preiskave. Se pa prav pri teh ljudeh zelo pogosto dogaja, da tavajo od specialista do specialista in opravijo nešteto, dostikrat nepotrebnih preiskav, s katerimi ponavadi ne odkrijejo nekih večjih bolezenskih sprememb. Včasih pomaga odkrit pogovor in razkritje problemov, dostikrat pa taki posamezniki vztrajajo in tudi dosežejo svoje.

Ob tem pogosto ne morete skriti razočaranja in zdravniki dostikrat slišimo: »Kako je možno, da nič ne najdete, ko pa imam bolečine in druge težave!« Druga pogosta, a tudi nenavadna izjava je: »Prav nesrečen sem, ker se nič ne vidi in ni nobenih sprememb, mene pa boli!« Kot da bi si želeli priklicati določeno revmatično bolezen, ki bi se kazala npr. z nepopravljimi spremembami na sklepih!

Navedeno pa seveda ne izključuje in zmanjšuje zdravnikove vloge ter pomoči, kadar je ta potrebna. Zdravniška pomoč je zanesljivo potrebna pri številnih revmatičnih boleznih, ki se pojavijo ne glede na življenjski stil, čeprav tudi nanje slabo vpliva nezdrav način življenja.

Ugotovili so, da telesna dejavnost (hoja, ), ki jo izvajamo vsaj 3 ure na teden, že po šestih tednih izrazito zmanjša sklepne težave, izboljša se celo sklepno vnetje. Če pričnemo uživati še zdravo prehrano in skrbimo za ustrezno telesno težo, se izboljša splošno zdravstveno stanje in podaljša življenjska doba.

Odgovori na pogosta vprašanja

Posamezniki z revmatično boleznijo pogosto sprašujete:

Kaj je povzročilo revmatično bolezen?
Zakaj sem jo dobil prav jaz?
Kaj sem delal narobe?
Ali bi revmatično bolezen lahko preprečil?
Ali je bolezen ozdravljiva?
Kaj moram storiti, da preprečim njeno napredovanje?
Ali so na voljo uspešna zdravila in drugi ukrepi?


Odgovori so:

Za večino revmatičnih bolezni ne vemo, kaj jih povzroča, dobro pa vemo, kaj se v telesu med boleznijo dogaja. Sumijo, da nekatere revmatične bolezni sprožijo virusi in bakterije. Na pojav in potek posameznih bolezni vplivajo še spolni hormoni, ultravijolični žarki, stresi, jemanje zdravil in drugi dejavniki.

Pri številnih revmatičnih boleznih ugotavljajo dedno nagnjenost k posamezni bolezni (gensko predispozicijo). Vendar se revmatične bolezni ne dedujejo neposredno.

Za nastanek revmatičnih bolezni ni možno kriviti posameznika.
Revmatičnih bolezni ni mogoče preprečiti, ker gre dostikrat za nepravilno delovanje imunskega sistema, na kar zaenkrat ne moremo vplivati.

Žal večina revmatičnih bolezni ni ozdravljivih, jih je pa danes že mogoče uspešno zdraviti in preprečevati njihove posledice.
Hujše napredovanje revmatične bolezni zavremo predvsem z zgodnjim odkrivanjem in ustreznim zdravljenjem. Vloga vsakega posameznika je pri tem zelo pomembna: svojih težav ne smete zanemariti, pravočasno morate poiskati zdravniško pomoč, zaupati svojemu zdravniku, jemati predpisana zdravila in izvajati priporočene ukrepe.

Še vedno je tudi veliko napačnih predstav o zdravljenju revmatičnih bolezni. Nekateri mislite, da ni pomoči, da nimamo ustreznih in učinkovitih ukrepov ter zdravil. Drugi spet pričakujete, da imamo na voljo neko »čudežno zdravilo«, ki bo odpravilo vse težave. Resnica je nekje vmes, še posebej, ker živimo v času hitrih sprememb in novih medicinskih dognanj, s pomočjo katerih uspešneje zdravimo bolezni, zaradi katerih je bilo še včeraj življenje marsikaterega revmatika pravi pekel.

Kako vam lahko pomagajo zdravstveni delavci?

Pogosto mora pri zdravljenju revmatikov sodelovati skupina različnih zdravstvenih delavcev. V skupini so poleg revmatologa, ki usmerja zdravljenje bolezni, še izbrani družinski zdravnik in specialisti drugih specialnosti (ortoped, kirurg za plastične operacije, fiziater, psihiater). Ortopedi in kirurgi so potrebni tedaj, ko je zaradi nepopravljivih sprememb na sklepih, ki jih ne moremo več zdraviti samo z zdravili, potrebno operativno zdravljenje. Največkrat je potrebna zamenjava sklepa, dostikrat pa tudi popravljanje sklepnih deformacij. Kadar se zaradi bolezni pojavijo psihične težave (predvsem depresija, zaskrbljenost, strah), poiščemo pomoč psihiatra ali psihologa.

Poleg tega morajo pri zdravljenju sodelovati še fizioterapevti, delovni terapevti, medicinske sestre in socialni delavci. Fizioterapevt nauči revmatika ustreznih telesnih vaj, delovni terapevt ga predvsem poučuje, kako se ravnati v življenju, kakšni pripomočki in pomagala so na voljo in kako jih je treba uporabljati. Medicinske sestre dajejo revmatiku raznovrstno pomoč, mu svetujejo glede prehrane, obleke, ležišča, telesne nege in podobno. Socialni delavec pomaga reševati socialne in ekonomske probleme.

Če ne zaupate svojemu revmatologu ali bi se želeli posvetovati še z drugim specialistom, je vedno možna izbira po vaši želji. Temu pravijo v tujini drugo mnenje (angl. second opinion) in tovrstno možnost bolniki zelo pogosto izkoristijo. Pogosto se zgodi, da se mnenje drugega revmatologa ne razlikuje od prvega, lahko pa je tudi drugačno in se šele ob tem pregledu ugotovi, katero revmatično bolezen imate in se uvede ustrezno zdravljenje. Največkrat se revmatiki želite posvetovati z revmatologom, če npr. ortoped predlaga operativno zdravljenje. Tak predlog vas seveda vznemiri in pojavi se skrb, ali ste sploh sposobni za operacijo in ali jo boste dobro prestali. Tedaj dostikrat sprašujete svojega revmatologa: »Ali bi se vi operirali, če bi bili na mojem mestu?« Seveda je odgovor lahko drugačen, ponavadi pa je skladen z ortopedovim mnenjem.

Zdravnik revmatolog dr.med.
Mojca Kos-Golja
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

V boju proti revmatičnim obolenjem



Revma sodi med najstarejše bolezni človeštva. Lahko se oglasi v katerem koli življenjskem obdobju, od otroštva pa do visoke starosti. Medicinske raziskave so pokazale, da več kot 90 odstotkov vseh ljudi nad 50 let trpi za eno iz med oblik artritisa. To so ugotovili z rentgenskimi posnetki. Mnogi zdravniki pripisujejo artritisu prvo mesto med hromilnimi boleznimi.

Revmatizem je eno najbolj pogostih obolenj ne samo pri nas, ampak tudi drugod po svetu. Obstaja več vrst revmatizma, česar pa ljudje ponavadi ne vemo. Vemo le, da nas boli. V grobem bi lahko govorili o navadnem in kroničnem revmatizmu.
Akutni (t.j. navadni) revmatizem se običajno prične iznenada in tudi hitro mine, medtem ko se kronični revmatizem prične počasi, torej brez naglih in hujših bolezenskih sprememb, se ponavlja in traja dolgo, včasih leta in leta. Bolečine se javljajo v posameznih mišicah ali v več mišicah krati, navadno v vratu, ramenih, kolku, ledjih, rokah in v nogah. Postajajo vse močnejše in se selijo iz uda v ud.

Zdravniki poznajo pod izrazom "revma" kar prek sto bolezenskih stanj, ki ne prizadenejo samo gibal, ampak tudi druge organe. Za vsak primer revmatizma pa je potreben svoj način zdravljenja, ki ga odredi zdravnik, od domačih načinov zdravljenja pa imamo na voljo kopeli, masažo, mazila in čaje.

Artritis je vnetje sklepa, ki se izraža v bolečinah in otrdelosti.
Popolnega zdravljenja ni. Da bi preprečili deformacije in ohromelosti, moramo vključiti vsa terapevtska sredstva. Polni program zdravljenja lahko vsebuje: sredstva proti vnetju, programe počitka, lažje telesne vaje, zdravljenje s toploto, terapijo z ultrazvokom, vaje za pravilno telesno držo, sredstva za pomoč pri delu in teku, diete in operacije. Hujši primeri zahtevajo zdravljenje v bolnicah. Zdravnik in pacient poskušata določiti uravnovešeno mero vaj in počitka v akutni fazi. V fazi, ko bolezen ponehuje se priporoča več počitka. V kronični fazi pa se svetuje več telesnih vaj, da bi mišice okrepili in sklepe ohranili gibljive.

Pri revmatizmu še največ zdravilnih učinkov dosežemo s toploto, z večdnevnim namakanjem v toplicah, masažo in blatnimi kopelmi (blato ima vrsto zdravilnih soli in te ugodno vplivajo na zdravljenje revme), s katerimi se poživi krvni obtok. Poslužujete se lahko tudi ogrevalnih blazin, pri čemer naj omenimo, da so v zadnjem desetletju na slovenskem tržišču prisotne tudi vodne postelje, ki imajo vgrajen ogrevalni sistem in na ta način blagodejno delujejo na revmatične bolečine.
Večina obolelih za artritisom najbolj trpi v zgodnjih jutranjih urah. To ima sledeči posledici: slabe pogoje za spanje in neaktivnost hormonov, ki zavirajo vnetja. Slaba lega v spanju namreč sklepe dodatno obremenjuje, posledica pa je neprijetna togost obolelih delov telesa. Prava postelja je zato pomemben pogoj za zaviranje vnetja.

Osteoartritis:bolezen sklepa zaradi obrabljenosti. Največkrat se pojavi v starosti.
VODNA POSTELJA IN ARTRITIS
Medicinske raziskave so pokazale, da imajo vodne postelje na večino obolelih za artritisom pozitiven učinek. Enakomerna porazdelitev telesne teže namreč zmanjša pritisk na občutljive dele telesa, ki so prizadeti zaradi artritisa.
Toplota vodne postelje spodbuja krvni pretok, aktivira procese zdravljenja in blaži bolečine. Običajna žimnica pa v nasprotju s tem zniža telesno temperaturo. Če želimo doseči hladilni učinek, položimo pod zaželene dele telesa vodne blazine s hladno vodo.


Vodne postelje na večino obolelih za artritisom pozitiven učinek.

ZAKAJ VODNA POSTELJA?
Oboleli sklepi so otekli in bolijo. Varovati jih moramo pred nepotrebnimi obremenitvami pritiska in raztegovanja. Nepravilna drža pri sedenju in ležanju lahko dodatno prispeva k obremenitvam obolelih delov. Pomembno je, da prizadete sklepe varujemo pred nenormalnim napenjanjem mišic in krči, saj se sicer lahko pojavijo deformacije.
Ker je v vodnih posteljah pritisk enakomerno porazdeljen, lahko kri nemoteno priteče do vseh delov telesa. Posteljna toplota še dodatno vpliva na izboljšanje krvnega pretoka.

VRSTE IN STOPNJE ARTRITISA
REVMA: To je najbolj razširjena in hkrati najnevarnejša oblika. Gre za kronično vnetje nekega sklepa. Pride in gre brez poprejšnjega opozorila.
OSTEOARTRITIS: Bolezen sklepa zaradi obrabljenosti. Največkrat se pojavi v starosti. Napade sklepne hrustance in kosti. Ta bolezen je navadno lažje narave, le redko pripelje do vnetij. A najdemo tudi paciente, ki trpijo za bolečim osteoartritisom. V tem primeru se morajo zdraviti pri zdravniku.
PUTIKA: Ta bolezen navadno napade en določen sklep. Sklep se vname in pogosto je to veliki palec na nogi. V večini primerov te boleče bolezni so žrtve moški. Največkrat sta dieta in doživljenjsko jemanje zdravil edini sredstvi v boju proti tej bolezni.
IŠIAS: Bolečine živca na področju zadnjice, katere pa v vodnih posteljah lahko znatno ublažimo. To omogoča toplota in enakomerna razbremenitev.






Za dodatne informacije in pripombe nam pišite na: lectus@maremico.si oz. pokličite: 01/ 565 44 00,

lp