ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Kako dvigniti dober holesterol



klikni...

http://diagnosticni-laboratorij.si/kako-dvigniti-dober-holesterol/

http://diagnosticni-laboratorij.si/kako-dvigniti-dober-holesterol/


Normalne vrednosti holesterola

Skupni holesterol (celokupni): do 5 mmol/L

Holesterol LDL. do 3 mmol/L

Trigliceridi: do 1,7 mmol/L

Holesterol HDL (ženske): nad 1,2 mmol/L

Holesterol HDL (moški): nad 1 mmol/L



Kako dvigniti dober holesterol?

Dovolj gibanja, raznovrstna prehrana in izogibanje razvadam so glavni trije dejavniki. Vendar pa s tem nasvetom večina ne bo zadovoljna zato poglejmo bolj podrobno in dodajmo tudi aspekte o katerih vemo v diagnostičnem laboratoriju nekoliko več. Največ pa bomo o vrednosti holesterola izvedeli takrat, ko si ga bomo izmerili (več o jetrnih testih).

Dovolj gibanja

Obstaja več receptov o tem kaj je je za vsakega dovolj gibanja. Načeloma 20 minutna intenzivna telesna vadba na dam zadostuje posamezniku ob predpostavki, da se ob tem spotimo. Sčasoma se na telesni napor tudi naše telo prilagodi – mišice se naučijo gibanja in zato porabijo manj energije. Zato je potrebno rekreaciji postopoma zviševati intenzivnost ali pa menjati načine rekreacije (plavanje, hoja, kolesarjenje, vaje za moč).

Za skoraj 20% pa lahko dvignete dober holesterol tudi bolj zavestno. Intenzivna vadba z ali brez uteži lahko poveča nivo HDL-la za petino. Predvsem ciljajte na velike skupine mišic nog. Vaje, ki se priporočajo, so izpadni korak, počepi, iztegovanje in krčenje nog.

Izogibanje razvadam

Dovolj spanja (zakaj je spanec nujen za zdravje – infografika) je nujno za to, da se telo regenerira in pripravi na nove izzive. Pomembno je tudi, da se čim bolj izogibamo alkoholu – ta predstavlja kalorijsko bombo, ki obremeni predvsem naša jetra. Jetra potrebujejo več kot 4 ure, da prebavijo alkohol.

Čim bolj se moramo izogibati tudi stresu, saj sproščanje in psihično ravnovesje dobro pripomoreta k zniževanju stresnega hormona kortizola. Visoke vrednosti kortizola na dolgi rok dokazano vodijo v večje tveganje za izčrpanje nadledvične žleze, kronično utrujenost in stres, zmanjšanju zdrave vrednosti spolnih hormonov progesteron in testosteron. Vsi ti učinki imajo so lahko razlog ali pa posledica slabših vrednosti holesterola v telesu, zato je smiselno, da kdaj preverimo tudi vrednost stres – s pomočjo kortizola.

Kako dvigniti dober holesterol s prehrano?

1. Oreščki

Oreščki so naraven vir telesu potrebnih omega 3 in omega 9 maščob, ki zvišujejo vrednost dobrega holesterola. Vrednost dobrega holesterola lahko s pomočjo oreščkov dvignemo za 10%. Potrebno pa je paziti pri količini oreščkov, saj prevelika količina privede do negativnih učinkov, med drugim lahko razvijemo tudi preobčutljivost na živilo oz intoleranco na hrano (naše telo preneha prebavljati živilo).

2. Jejte ribe

Ribe so podobno kot oreški naraven vir omega 3 in omega 9 maščob. Kalorijsko so od oreščkov sicer manj učinkovite, je pa morska hrana naraven vir cinka in selena, ki zelo dobro vplivata na proizvodnjo moškega testosterona. Hrana bogata s cinkom, magnezijem in selenom bo tako povečala testosteron, kar je še posebej zaželjeno pri športnikih, učinkovito pa kuri testosteron maščobo tudi pri dekletih.

V ribah je tudi veliko vitamina D, posebej v modrih morskih ribah (sardele, sardine, tuna, romb, mečarica). Modre ribe so za razliko od belih (orada, trska, brancin) bolj zdrave, ker vsebujejo več omega 3 maščob, med drugim pa tudi izdatno količino vitamina B12, ki ga velikokrat primanjkuje ljudem, ki se prehranjujejo vegetarijansko, saj je vitamin B12 najbolj prisoten v mesu.

3. Kalcij

Kalcij ni samo zdrav za močne kosti in zobe temveč pozitivno pripomore k zvišanju HDL do 10%. V rezultate preiskave, ki je bila opravljena v ZDA so bili vključeni posamezniki, ki so dnevno zaužili 1g kalcija – bodisi s pomočjo prehranskih dodatkov, bodisi s pomočjo hrane. Glavni vir kalcija v našem telesu predvsem v mladosti je še vedno mleko. Na žalost pa se zaradi različnih vplivov po 30. letu razvije alergija na mleko tipa II oz intoleranca, pri kateri telo ni zmožno več prebavljati mleka, zaradi pomanjkanja encima. (več o intoleranci na mleko).

Pri zvišanju deleža dobrega holesterola pa pomaga če uživate tudi:

4. Brusnice (do 5%)

5. Grenivkin sok (do 5%)

6. Večje število manjših obrokov (5%)

7. 3 koščke temne čokolade na dan (do 10%)

Teža in tveganja povezana s težo

Torej visok holesterol (LDL – slab) = prekomerna teža. Žal pa je ta v modernem svetu po zadnjih raziskavah povezana tudi z različnimi oblikami raka. Zato da ne bomo samo naštevali in opisovali objavljamo infografiko “telesna teža in tveganje za nastanek raka”. S klikom v desni rob lahko infografiko povečate.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Holesterol


Holesterol je zelo pomembna sestavina v človeškem telesu, ki ima lahko velik vpliv na naše zdravje
Holesterol je naravna maščoba, ki nastaja v jetrih. V organizmu opravlja številne naloge. Holesterol je sestavni del celičnih membran, izhodiščna molekula za nastanek številnih hormonov, žolčnih sestavin in je nujno potreben organizmu, toda v prevelikih količinah je zdravju škodljiv.

Naloge holesterola v človeškem telesu

Holesterol je pomembna snov v človeškem telesu. Naše telo ga potrebuje za zgradbo celičnih sten, za tvorbo hormonov, kot so kortizon, testosteron in estrogen. Nujen je tudi za tvorbo žolčnih kislin, ki uravnavajo prebavo. Holesterol je pravzaprav sestavni del vsake celice v telesu. Zelo pomemben je za nastanek celičnih membran, pomaga pri tvorbi vitamina D, nepogrešljiv pa je tudi pri tvorbo žolčne kisline, brez katere se prebava ne odvija.

LDL in HDL holesterolČloveško telo s pomočjo jeter samo ustvarja holesterol

Približno tri četrtine holesterola ustvari človeško telo samo s pomočjo jeter. Preostanek ga zaužijemo z mastno hrano, npr. z mesom ali maslom. Dnevno nastane v telesu 1 do 3 g, s tem pa je pokrita tudi normalna dnevna potreba po njem.

HDL in LDL holesterol

V krvi se holesterol veže na beljakovinske molekule. Pri tem nastajajo različne vrste lipoproteinov:
lipoproteini visoke gostote (HDL - "dobri holesterol"), ki prenašajo odvečen holesterol v jetra, ta pa ga spremenijo in »pošljejo« iz telesa z žolčem;
lipoproteini nizke gostote (LDL - "slabi holesterol"), ki pogosto ostanejo v telesu;
lipoproteini zelo nizke gostote (VLDL), ki prenašajo trigliceride (kemične sestavine, ki shranjujejo maščobne kisline).

Ni pomembna samo količina holesterola v krvi, pomembno je predvsem razmerje med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom. Medtem ko dobri holesterol varuje žile, pa slabi holesterol poškoduje njihove stene.




VEČ TUKAJ.............!

http://www.e-vitamin.si/holesterol.html



kliknite tukaj...

http://vizita.si/clanek/bolezni/resnice-in-miti-o-holesterolu.html

Holesterol pa ne pridobivamo le iz hrane, saj se v telesu lahko proizvaja sam. Približno tri četrtine holesterola namreč ustvari človeško telo samo s pomočjo jeter.

Kot opažajo zdravniki, pa so ljudje izjemno slabo informirani o tem, katera hrana sploh vsebuje holesterol. Tisti s povišanim holesterolom namreč ne bi smeli uživati naslednjih živil: možganov (1200 mg holesterola na 100 g živila), rumenjaka (1500 mg holesterola na 100 g živila), kaviarja, masla, ledvic, smetane, kajmaka, kravjega sira, masti, mleka, morskih sadežev. Izogibajte pa se tudi mesu. Če ne morete brez njega, pa raje izberite ribo ali perutnino, zagotovo pa se izogibajte suhim mesnim proizvodom in rdečemu mesu. V boju zoper holesterol pa je pomembna tudi hrana bogata z vlakninami, saj vlakna nase vežejo holesterol in ga tako pomagajo izločiti iz telesa. Zato je priporočljivo, da uživate sadje, zelenjavo, žitarice in oreščke. Edina pomanjkljivost oreščkov je ta, da imajo veliko kalorij, zato jih je treba uživati v omejenih količinah. Kljub temu pa bo veliko bolj zdravo, če boste čips zamenjali za oreščke ali za pokovko brez olja (ali pripravljeno na majhni količini olja). Če vsemu temu dodate še sadje in zelenjavo, ste dobili zdravo prehrano, kjer pa bi meso moralo biti bolj uporabljeno kot priloga in ne kot glavna jed. Poleg tega ni vseeno, kako hrano pripravimo: kuhanje na vodi ali v pari naj ima prednost pred pečenjem v pečici ali v olju.

Sadje in zelenjava v vrečki

Priporočljivo je, da uživate hrano z vlakninami, saj ta nase vežejo holesterol in ga tako pomagajo izločiti iz telesa.

Zavedejo pa nas lahko tudi deklaracije na proizvodih: Na margarini piše, da vsebuje izključno zdrave maščobe, vendar nam nihče ne pove, da se te maščobe v telesu lahko spremenijo v škodljive oblike. Zato so številni nutriocisti nenehno v dilemi 'maslo ali margarina', odgovor: Nič od tega. Maslo je bogato s holesterolom, margarina pa vsebuje maščobne kisline, ki se spremenijo v nevarne transmaščobne kisline. Še posebej pa sta tako maslo kot margarina škodljiva, ko se jih segreva, zato pri pripravi jedi namesto masla uporabite laneno ali sezamovo olje, ki ne vsebuje holesterola in je bogato z amniokislinami in vitaminom E.

Najboljša živila za boj proti holesterolu in za splošno zdravo prehrano pa so še grah, fižol, leča, in večina stročnic, maline, robide in druge jagode, krompir, brokoli, polnozrnat kruh in testenine, pomaranča, limona in ostali agrumi, jabolka, kaša in žitarice. Posebno so zdravi še česen in čebula, ki bi jih morali uživati čim pogosteje.

Če imate povišan holesterol, jajca, mleko in mlečne proizvode uživajte v manjših količinah. Izogibajte pa se vsej visoko predelani in industrijsko pripravljeni hrani, kot so živila v prahu, na primer pudingu, zmesem za kolače, kremam in sladoledom, siru, parmezanu, majonezi, kečapu in prelivom za solato.

Izogibajte se še alkoholu in cigaretam in skušajte obdržati normalno telesno težo (indeks telesne mase 25). K temu bo pripomogla redna , vendar pa z njo ni treba pretiravati. Če ste zdravi in je vaša krvna slika dobra, potem si lahko privoščite manjše količine živil z nekoliko višjo ravnijo holesterola.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Med


Med je že od nekdaj cenjeno hranilo in zdravilo

Med deluje izrazito antibiotično in je učinkovit zlasti pri zdravljenju infekcij in prehladnih obolenj v ustih, žrelu in dihalnih poteh. V njem je del neokrnjene narave, saj ga proizvedejo čebele iz različnih virov: iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane (izločkov žuželk, ki so na živih delih rastlin).

Sestava medu

Med vsebuje približno 80 odstotkov sladkorja. Največji del predstavljajo sadni in grozdni sladkorji, ki nas hitro napolnijo z energijo. Poleg tega med med vsebuje tudi veliko dragocenih vitalnih snovi, med drugim tudi encime in mineralne snovi, kot so kalij, natrij, magnezij, železo, mangan, baker in cink. Poleg tega pa še vitamine, aminokisline, hormonalne substance in t.i. inhibine. To so snovi, ki preprečujejo rast številnih bakterij in jih pomagajo uničevati.

Zdravilna moč medu

čebelji medMed sodi med tista zdrava živila, ki se preredko znajdejo na našem jedilniku. Namesto s skodelico prave kave, bi morali jutro začeti s skodelico toplega mleka z žlico medu ali pa s kosom kruha z maslom in medom. Med je lahko in hitro prebavljiv, vsebuje pa tudi železo in druge rudninske snovi, zato je dober za krepitev telesa po prestani bolezni. Z , uživanjem medu prispevamo k boljši prebavi in večjemu izkoriščanju snovi iz druge hrane, hkrati pa med ugodno vpliva na splošno počutje, zdravje in celo pomirja.

Več.................

http://www.e-vitamin.si/med.html
_________________
Lep pozdrav
Marjan