ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

[marjan]

Človek gleda na svet z dveh raz-ličnih izhodiščnih točk, ki us-trezata položaju dveh očes.

Kersta ti postavljeni narazen, se v posa-meznem očesu iz vsake izhodiščne toč-ke ustvarja nekoliko drugačna podo-ba, ki je sorazmerna relativni globinipredmetov v vidnem polju. Možganito razliko izmerijo, združijo obe podo-bi v eno samo in tako ustvarijo stereop-sijo ali globinski vid. Iz dveh ploskov-nih slik dobimo eno globinsko.Za lažjo predstavo tega učinka lah-ko naredite poskus: iztegnite eno rokoin s prstom pokažite na oddaljeni pred-met, nato pa izmenično odpirajte in za-pirajte levo in desno oko. Ali opazite,kako se vsakič spreminja razdalja pred-meta glede na prst. To ponazarja hori-zontalno dispariteto med očesoma. Na-prave, ki so s pridom izkoriščale ste-reopsijo in ustvarjale iluzijo globine naslikah pokrajin, arhitekturnih spomeni-kov in celo v pornografiji, so postale zelopriljubljene predvsem v viktorijanskihsalonih. Njihov naslednik so današnjistereogrami – dvodimenzionalne slike,ki nam, če se zagledamo vanje, pokažejotridimenzionalne podobe.DVE SLIKI, ZLITI V ENOManj znano dejstvo globinskega vidaje, da je kljub temu, da z vsakim očesomvidimo nekoliko drugačno sliko pred-meta, končni rezultat vedno podobaenega samega predmeta. Nekako takokot če bi se z vsako roko dotaknili poene banane, občutili pa bi eno samo.Očitno je torej, da se podobi obeh očesnekje v možganih zlijeta v en sam za-znavni predmet. Kaj pa, če očesi gleda-ta dve popolnoma različni stvari. Se tu-di v tem primeru njuni sliki zlijeta.Oglejmo si še en poskus. Vzemiteočala za branje z majhno dioptrijo. Nasprednjo stran leče namestite dva barv-na filtra – živordečega in živozelenega.Nataknite si očala in poglejte bel pred-met ali površino. Kaj vidite. Če zapretelevo ali desno oko, po pričakovanju vidi-te zelen ali rdeč predmet oziroma povr-šino. Kaj pa če gledate z obema očeso-ma. Ali se obe barvi harmonizirata in vmožganih združita ter ustvarita rume-no, kot bi jo dobili, če bi barvi zmešalioptično. (Vsak šolar ve, da dobimo zmešanjem zelene in rdeče barve na pa-leti rjavo. Če pa ju pomešamo s projicira-njem na platno, zelena in rdeča ustvari-ta rumeno.)Presenetljiv odgovor je, da vsakič vi-dite le eno barvo. Predmet je videti iz-menično zelen in nato rdeč. Zdi se, kotda se očesi želita izogniti konfliktu in sevljudno izmenjujeta. Ta fenomen ime-nujemo binokularna rivaliteta. Učinek jepodoben, kot ga vidimo na sliki Necker-jeve kocke (a) – lahko jo vidimo, da sevdira v list ali izstopa iz njega. Opazo-valcu se včasih zdi, da so ti dinamičnizaznavni občutki posledica spreminja-nja opazovanega predmeta. V resnici pase spreminja le vzorec možganske de-javnosti med gledanjem, ki ustvarjaspremenjene zaznave oziroma iluzijospreminjajočega se predmeta.Rivaliteto lahko s pridom uporabimokot močno orodje pri raziskovanju boljsplošnih vprašanj, na primer kako mož-gani rešujejo konflikte v zaznavanju.Oglejmo si še en poskus. Namesto z dve-ma različnima barvama poskusite z dve-ma različnima vzorcema črt, ki poteka-jo pravokotno druga na drugo. Bostaočesi videli mrežo, ali bodo črte prišle vnavzkrižje. Odgovor: Videli boste dvevrsti črt, ki se izmenjujeta, ali pa mozaik,sestavljen iz delov obeh vzorcev (b).Vsekakor pa nobene mreže.


-Teoretično bi lahko ta poskusizvedli tako, da bi v stereoskopupred desno oko postavili navpič-ne črte, pred levo oko pa vodorav-ne. Ker pa te naprave verjetno ni-mate, lahko poskusite s prepros-tejšo domačo različico (c). Točnona meji med dvema slikama, kiustrezata levemu in desnemu oče-su, postavite navpično pregrado(list papirja, karton ali mapo). Pri-slonite nos na pregrado, tako dalevo oko vidi samo levo sliko, des-no oko pa samo sliko na desni.Videli boste bodisi izmenjujoče sečrte ali pa valujoči mozaik, nikolipa mreže. Z nekoliko vaje bostelahko tudi brez pregrade »prostospajali« obe sliki, zgolj s približevanjemin oddaljevanjem oči. Pomaga tudi, čena začetku gledate konico svinčnika napol razdalje med slikama in vašim obra-zom.Ko obvladate to spretnost, lahko po-skusite še z vrsto drugih. Znano je naprimer, da pri procesu prepoznavanjabarv in oblik vidnih podob sodelujejorazlični predeli možganov. Ponovno sezastavlja vprašanje: se rivaliteta za tadva procesa dogaja ločeno, ali procesavedno potekata hkrati. Kaj bi se zgodi-lo, če bi gledali levo polovico črt skozirdeč filter, desno polovico pa skozi zelenfilter. Zdaj bomo imeli dvojno rivalite-to – za barvo in za obliko. Se zgodita ne-odvisno druga od druge ali sinhrono.Odgovor se glasi: dogajata se sinhrono.Rivaliteta pravzaprav ne poteka medprepoznavanjem barv in oblik, temvečmed samima očesoma.DRUGO OKO NISAMO REZERVAVrnimo se k stereopsiji, kompleks-nemu preračunavanju relativne glo-binske razdalje podob predmetov vobeh očesih, ki se malenkostno razli-kujeta, saj sta očesi na glavi razmak-njeni. Namesto rivalitete v tem prime-ru pride do zlitja obeh podob in ust-vari se stereo globina. Prav nenavadnoje, da ljudje celih tisoč let nisoprepoznali globinskega vida –najbrž so predpostavljali, da ima-mo dve očesi zato, da imamo ob izgubienega še vedno drugega za rezervo. Leo-nardo da Vinci je zapisal, da je ta infor-macija obstajala že 500 let pred njim; odejstvu, da možgani globinski vid de-jansko uporabljajo, pa je odkril viktori-janski fizik Charles Wheatstone. Njego-vo odkritje lahko podoživite tako, dagledate tloris risbe v obliki vedra. Ko zdru-žite sliki levega in desnega očesa (bodisis prostim zlivanjem ali s pomočjo lista pa-pirja, ki služi kot pregrada), se pred va-mi od nikoder v zraku pojavi siv obroč.Vendar – ali za stereopsijo res potre-bujemo fuzijo ali združitev slik. Na tovprašanje bi nagonsko odgovorili pritr-dilno. Vendar ni tako. Pred tremi deset-letji so trije ameriški raziskovalci v neod-visnih raziskavah dokazali, da lahko ri-valiteta koeksistira s stereopsijo.Ta fenomen lažje razumemo, če siogledamo stereogram na sliki d. Prika-zuje dva notranja kroga s črtami, ki po-tekajo vzporedno, vendar v na-sprotni smeri glede na zunanjakroga. Ko možgani ta dva krogazdružijo, se zgodi nekaj nenavad-nega. Videli boste, da celotenkrog lebdi v ospredju – vendar leen črtani krog naenkrat, saj so črteortogonalne. Z drugimi beseda-mi: možgani izvlečejo stereo sig-nal iz črtanih krogov kot celoto inposamezne dele nato interpreti-rajo kot nejasen obris – in vidimotekmovati te obrise.Možgani izluščijo informacijoo položaju teh krogov na mrežniciin nato ustvarijo stereopsijo, čeprav očinaenkrat vidijo le eno samo sliko. Zdise, kot da informacija o nevidni podobikljub temu ustvarja stereopsijo.KAKO »VIDI«SLEPI BOLNIKTakšna »rivaliteta oblik« poteka v raz-ličnih predelih možganov, zato lahko obaprocesa potekata hkrati. Pri normalnembinokularnem vidu je povezava med nji-ma naključna in ne nujna. Odkritje, dase lahko določeni vidni dražljaji obdela-jo naključno v vzporednih možganskihpoteh, spominja na nevrološki sindromslepega vida. Bolnik s poškodbo vidneskorje v možganih je popolnoma slep. Nemore zavestno zaznavati svetlobne točke,vendar pa lahko z roko seže proti njej inse je dotakne. To stori s pomočjo vzpo-redne možganske poti, ki zaobide vidnoskorjo (ta je potrebna za prepoznavanjevidnih dražljajev) in pošlje dražljaje v ob-delavo drugim delom možganov, ki kotavtopilot vodijo roko.Podoben poskus bi lahko teoretičnonaredili za binokularno rivaliteto. Ali selahko kljub temu da slika enega očesapopolnoma izrine sliko drugega, z ro-ko dotaknete točke, ki je zaradi iz-podrinjenosti očesu nevidna. Feno-men rivalitete je očiten primer, kakolahko s preprostimi poskusi dobimogloblji vpogled v obdelavo vidnih in-formacij.An.

.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Potek pregleda

Pregled se začne z izmero očesnega tlaka na računalniškem tonometru. Očesni tlak je zanesljiv pokazatelj glavkoma (zelene mrene). V naslednjem koraku pacienta pregledamo s keratorefraktometrom, ki elektronsko izmeri dioptrijo in ukrivljenost roženice, kar je pomemben podatek za odmero kontaktnih leč. Sledi pregled, kjer se opravi subjektivna refrakcija z merilnimi očali.

Pacient na testni tabli opazuje različne znake, ki so projicirani s posebnim projektorjem. Vsakemu pacientu nudimo tudi natančen pregled očesnega ozadja (fundusa) z ročnim aparatom, imenovanim Oftalmoskop. S to napravo se ugotavljajo tudi različne anomalije ali napake očesa.

Avtokerato-refraktometer KR-8100
Najsodobnejša naprava za elektronsko meritev očesne dioptrije in ukrivljenost roženice.

Špranjska svetilka SL-2ED
Naprava za odmero kontaktnih leč. Z njo merimo sprednje dele očesa, vključno z očesno lečo in bližnjo steklovino, uporabljamo pa jo tudi za kontrolne aparate pri namestitvi kontaktnih leč.

Pacientom svetujemo tudi meritev očesnega tlaka z računalniškim tonometrom, s katerim lahko ugotavljamo zgodnji razvoj glavkoma (zelene mrene). Deluje na principu izpuha zraka na oko, kar rahlo splošči roženico. Iz moči curka naprava izračuna notranji pritisk očesa. Očesni tlak je preventivno dobro redno meriti.

Aplanacijski tonometer Goldman 900
Ta naprava je dodatni pribor špranjske svetilke. Z njim merimo pritisk, potrebnega za vzdrževanje enakomerne aplanacije po celotni površini roženice.

Računalniški tonometer CT-80
Naprava za računalniško merjenje očesnega tlaka.

Ročni oftalmoskop
To napravo uporabljamo za pregled očesnega fundusa (očesnega ozadja). To je naprava za objektivni preizkus vida. Očesno ozadje je preko zrcal ali prizem osvetljeno in istočasno opazovano skozi zenico. Sledi subjektivna refrakcija. Pri tej metodi uporabljamo merilna očala, skozi katera pacient gleda raznovrstne vidne znake za preizkušanje vida. Znake s pomočjo posebnega projektorja osvetlimo s prepustno svetlobo.

Avtomatski projektor
Za gledanje vidnih znakov, ki jih osvetlimo s prepustno svetlobo.
_________________
Lep pozdrav
Marjan