ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Akutno vnetje trebušne slinavke

Bolezni prebavil

Definicija
Trebušna slinavka je žleza v trebušni votlini, ki tvori prebavne encime in hormone. Prebavne encime izloča v črevesje, kjer sodelujejo pri prebavi hrane. Pri akutnem vnetju trebušne slinavke se prebavni encimi, ki jih žleza izloča v svetlino (lumen) dvanajstnika, aktivirajo že v žlezi sami in jo pričnejo razgrajevati. To povzroči otekanje žleze, poškodbe krvnih žil in krvavitve. Pri blagem poteku bolezni se delovanje žleze po ozdravitvi povrne. V nekaterih primerih je vnetje hudo in lahko povzroči hude zaplete in okvare različnih organov.


Vzroki bolezni in dejavniki tveganja
Najpogostejši vzroki akutnega vnetja trebušne slinavke pri odraslih so žolčni kamni in alkohol. V redkih primerih lahko povzročijo vnetje tudi okužbe z nekaterimi virusi, pljučnica, poškodbe, operacije trebušne slinavke ali žolčevodov ter nekatera zdravila. Bolezen pogosteje prizadene moške kot ženske. Najpomembnejši dejavnik tveganja je prekomerno uživanje alkohola.


Simptomi in bolezenski znaki
Glavni znak je močna bolečina v žlički ali ob popku, ki


nastopi nenadno in vztraja

je lahko močnejša, če bolnik leži na hrbtu

se lahko razširi proti hrbtu ali v prsni koš

se poslabša nekaj minut po obroku, zlasti po obroku mastne hrane

se lahko poslabša po zaužitju alkohola

Drugi znaki so:


slabost

bruhanje

oslabelost

potenje

vznemirjenost

vročina

vlažna in lepljiva koža

blaga zlatenica


Znaki, ki so lahko povezani z akutnim vnetjem trebušne slinavke, so:


otekel trebuh

napihnjenost in vetrovi

prebavne motnje

blato barve gline

bolečina v ledvenem predelu hrbta

kolcanje

osip ali ranice na koži

podplutbe in krvavitve v koži


Diagnoza
Zdravnik pri telesnem pregledu opazi površno dihanje zaradi bolečin in rumeno obarvanje kože in sluznic ob blagi zlatenici. Ob palpaciji (pretipanju) trebuha opazi, da je trebuh občutljiv, napet in boleč, zlasti ob žlički. Zatipa lahko tudi povečanje jeter in opazi značilne lise na trebuhu in bokih, ki se pojavijo pri težkih oblikah vnetja.
Sum na akutno vnetje trebušne slinavke se potrdi s preiskavo krvi in urina, kjer so prisotni encimi, ki jih izloča trebušna slinavka. S pomočjo krvnih preiskav se lahko določi tudi možen vzrok vnetja.
Pri preiskavi lahko zdravnik uporabi tudi ultrazvok ali računalniško tomografijo (CT), s čimer lahko ugotovi vrsto vnetja ali vzrok za njegov nastanek.


Zdravljenje
Najpomembnejši odločitvi, ki čakata zdravnika sta:


ali bolnik potrebuje intenzivno zdravljenje

ali bolnik potrebuje kirurško zdravljenje


Akutno vnetje trebušne slinavke se običajno zdravi z intravenskim nadomeščanjem tekočine in z zdravili za lajšanje bolečin. Bolniki preventivno prejmejo tudi antibiotike, da se prepreči morebitne okužbe. Bolnik ne sme uživati hrane ali tekočine dokler znaki bolezni ne izzvenijo. Po izzvenitvi znakov se bolniku predpiše ustrezna dieta. Ob vztrajnem bruhanju bolniku uvedejo nazogastrično sondo (cevka, ki se jo skozi nos potisne v želodec) in posrkajo dražečo vsebino iz želodca.
Operacija pride v poštev pri bakterijskih okužbah trebušne slinavke, pri hudih krvavitvah iz prebavil, pri življenje ogrožujočih zapletih ali če je potrebna kirurška odstranitev vzroka za vnetje (npr. žolčnih kamnov).


Napoved poteka bolezni
Okoli 80% bolnikov ima blago obliko vnetja, ki po nekaj dneh izzveni. Pri 20% bolnikov pa poteka vnetje v težki obliki z zapleti, ki zahtevajo zdravljenje na oddelku za intenzivno nego. Za napoved poteka bolezni uporabljajo zdravniki posebne kazalce s pomočjo katerih lažje napovedo potek bolezni, pravilneje ocenijo bolnikovo stanje in njegovo morebitno življenjsko ogroženost in se z večjo sigurnostjo odločijo za ustrezno zdravljenje.

Možni zapleti bolezni so:


odpoved srca

odpoved ledvic

odpoved dihanja zaradi nabiranja tekočine v pljučih

nabiranje tekočine v trebuhu

propad žleze

bakterijska okužba žleze

nastanek cist (votlin, izpolnjenih s sokom trebušne slinavke) ali abscesov (nabiranje gnoja v okolici trebušne slinavke)


Kdaj je potrebno poiskati zdravniško pomoč?
Zdravniško pomoč morate poiskati ob nenadnih, hudih in neprekinjenih bolečinah v trebuhu.

Kako lahko preprečite pojav bolezni?
Verjetnost za akutno vnetje trebušne slinavke lahko zmanjšate tako, da vplivate na dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek in potek bolezni.
Priporočamo Vam, da


se izogibate pretiranemu pitju alkoholnih pijač

ste pozorni na morebitne znake bolezni, ki se pojavijo ob poškodbah trebuha

otrokom z virusnimi okužbami ob glavobolu in vročini ne dajete zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino

pravočasno poskrbite za cepljenje otrok proti nalezljivim otroškim boleznim
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Ezofagitis

Zaradi prebavnih motenj sem bil na endoskopskem pregledu želodca in gastroskopiji. Zdravnik je ugotovil, da je vneta sluznica požiralnika oziroma da imam ezofagitis. Zanima me, ali to vnetje povzročijo bakterije, tako kot vnetja želodčne sluznice (gastritis). Kako poteka zdravljenje te bolezni? Hvala in lep pozdrav Rudi z Jesenic

Zdravnik odgovarja:

Vnetje požiralnika (ezofagitis) je posledica vračanja želodčne vsebine v požiralnik. V želodcu sta kislina in pepsin, ki vplivata na sluznico. Pomaga lahko tudi vsebina dvanajstnika, ki se včasih vrača iz dvanajstnika v želodec in nato še višje v požiralnik. Helicobacter pylori je bakterija, ki se lahko naseli na sluznici želodca in povzroča njeno vnetje. Ta bakterija se ne naseli na sluznico požiralnika in ne povzroča vnetja. Če ima bolnik, ki je okužen z bakterijo Helicobacter pylori, kar je zelo pogosto, razjedo želodca, razjedo dvanajstnika ali hude vnetne spremembe sluznice želodca, bakterijo odstranimo s pomočjo dveh vrst antibiotikov in zdravila, ki močno zavre izločanje kisline. Takšno trojno kombinacijo zdravil mora bolnik uživati teden dni in zelo verjetno je, da bo bakterija izginila. Ko bakterija izgine, si sluznica želodca opomore; bolj ko je zdrava sluznica, več kisline in pepsina izloča. Posledica je povečana količina želodčnega soka, ki lahko prodre nazaj v požiralnik in poslabša vnetje sluznice požiralnika ali pa izzove vnetje. Obstajajo tudi študije, ki tega ne potrjujejo, vendar ne glede na to lahko zanesljivo trdimo, da Helicobacter pylori sama po sebi neposredno ne vpliva na sluznico požiralnika.Bolezen zdravimo z zaviralci protonske črpalke. To so zdravila, ki vplivajo na tisti del obložnih celic sluznice želodca, ki izločajo kislino. Zdravila za več dni preprečijo izločanje solne kisline. Ker ni kisline, prebavni encim pepsin ni aktiviran, škodljivo delovanje želodčnega soka pa je znatno zmanjšano. Protonska črpalka je kemični proces, pri katerem se skozi steno celice izločajo vodikovi in klorovi ioni (solna kislina). Ker ni kisline, se le-ta ne vrača v požiralnik, sluznica požiralnika ima možnost, da si opomore - drobne, plitve ranice na njej, ki jih vidi zdravnik pri pregledu požiralnika z endoskopom, se zacelijo. Zaviralca protonske črpalke, ki sta na voljo v Sloveniji, se imenujeta omeprazol in pantoprazol (tovarne ta zdravila imenujejo drugače: Controloc(r), Ortanol(r), Ultop(r)). Eno od teh zdravil mora bolnik jemati več mesecev. Problem pri tej bolezni je v tem, da se kaj rada ponovi, ko prenehamo jemati zdravila - v takšnem primeru je potrebno vnovično jemanje teh zdravil, včasih tudi doživljenjsko, ali pa pride v poštev operativno zdravljenje. O tem, kako vas bodo zdravili, se pogovorite s svojim zdravnikom oziroma zdravnico. Odstranitev bakterije Helicobacter pylori pri bolnikih z refluksnim ezofagitisom ni potrebna.

Lep pozdrav

Prof. dr. sci. Igor Križman, dr. med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

GASTROEZOFAGEALNA REFLUKSNA BOLEZEN (GERB) - ZELO POGOSTA KRONIČNA BOLEZEN.

Ko se vrne nazaj ...


Vračanje želodčne vsebine (refluks), zlasti želodčne kisline v požiralnik, je pojav, ki povzroča ljudem manjše ali večje težave. Če so težave hujše, govorimo o refluksni bolezni.

Težave se pri nekaterih bolnikih pojavljajo pogosto ter resno motijo njihovo življenje in delo. Bolniki imajo lahko težave le občasno, pri nekaterih pa so pogoste, se ponavljajo vse življenje in minejo le po ustreznem zdravljenju.
Zaradi prevelikega refluksa iz želodca v požiralnik lahko nastanejo tudi okvare sluznice požiralnika, ki jih zdravnik vidi pri endoskopskem pregledu; tedaj govorimo o refluksnem ezofagitisu (RE).

Simptomatika

Težave zaradi refluksa ima od 10 do 20 odstotkov ljudi. Pojavljajo se pri vseh starostih in so enako pogoste pri moških kot pri ženskah.
Gastroezofagealni refluks lahko povzroča naslednje simptome:
" zgaga (pekoč občutek za prsnico),
" izpahovanje kisline ali želodčne vsebine, ki ne vsebuje kisline (zlasti po uporabi močnih zdravil, ki zavrejo izločanje kisline),
" bolečine za prsnico,
" disfagija (težko požiranje) in
" odinofagija (bolečine pri požiranju).

Zgornji simptomi so pekoč občutek v grlu, draženje na kašelj, hrkanje, hripavost in morda napadi astme.

Zgaga!

Najobčutljivejši pokazatelj gastroezofagealne refluksne bolezni je zgaga. Najpogosteje se pojavlja po jedi, redkeje ponoči.

Preiskave

Bolnike s hudimi in dolgotrajnimi težavami pošljemo na endoskopski pregled zgornjih prebavil. Pri tem ugotavljamo, ali je sluznica požiralnika razjedena ali cela.
Pri nepoškodovani sluznici in bolj ali manj tipični anamnezi gre za gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB), pri spremembah sluznice pa govorimo o RE.
Pri endoskopiji lahko najdemo normalno (zdravo) sluznico, lahko pa je sluznica razjedena od kisline. V drugem primeru ocenimo stopnjo okvare sluznice.
Okvaro sluznice požiralnika v zadnjih letih ocenjujemo po klasifikaciji iz Los Angelesa. Uporabljamo kratico RE, ki ji dodamo črko A , B, C ali D. Črka A pomeni majhno okvaro, hujše okvare označimo s črkama B in C, najhujše spremembe pa dobijo oznako D.

Kaj je notranja kila?

Pri endoskopiji pogosto najdemo notranjo kilo, za katero uporabljamo izraz hiatalna hernija. To je premik dela želodca iz trebušne votline v prsni koš. Notranja kila najpogosteje ne vpliva pomembno na težave oziroma potek bolezni.

Nadaljnje preiskave

Če pri endoskopiji najdemo spremembe sluznice, ki jih označujemo kot refluksni ezofagitis, lahko začnemo z zdravljenjem, ne da bi opravili še kako drugo preiskavo.
Le redko je potrebno 24 ur meriti količino kisline v požiralniku (24-urna pH-metrija). Pri 24-urni pH-metriji obenem merimo pritiske v mišicah zapiralkah, ki zapirajo spodnji del požiralnika in ob normalnem delovanju preprečujejo vračanje kisline iz želodca v požiralnik.
Dodatne preiskave so pogosteje potrebne tedaj, ko razmišljamo o operativnem zdravljenju.

Helicobacter pylori

Želodčna sluznica je pogosto okužena z bakterijo Helicobacter pylori. Okužba s to bakterijo je povezana z nekaterimi boleznimi želodca in dvanajstnika, ni pa dokazov, da bi bila povezana z nastankom RE ali GERB. Zato bolnikom za odstranitev te bakterije ne predpisujemo antibiotikov.

ZDRAVLJENJE

GERB brez vidne okvare sluznice požiralnika

Glavi namen zdravljenja GERB je preprečevanje težav. Pri zdravljenju in diagnosticiranju bolezni, ki jih po opisu bolnikov lahko pripišemo refluksu kisline v požiralnik, lahko poskusimo s tako imenovanim poskusnim zdravljenjem. Bolnik prejme zdravilo zaviralec protonske črpalke, ki močno zavre izločanje kisline in pri bolnikih z GERB ter RE odstrani težave. Odmerki zdravil, ki jih tedaj uporabljamo, so dvakrat večji kot običajno. Tak poskus zdravljenja traja od enega tedna do dveh ter ga v primeru neuspeha prekinemo ali pa nadaljujemo, če je takšno zdravljenje takoj preprečilo bolnikove težave.
Zdravniki in "učeni sosedje" pogosto priporočajo ukrepe, ki naj bi zmanjšali bolnikove težave. Taki ukrepi naj bi bili dvig vzglavja bolnikovega ležišča, dietetična priporočila, hujšanje & Tovrstni ukrepi lahko začasno odpravijo težave, ni pa znanstveno dokazano, da bi vplivali na trajno ozdravljenje.
Bolnik lahko težave pogosto omili ali povsem prepreči z zdravili, ki so naprodaj v lekarnah in jih uživa po potrebi. To so zdravila, ki vežejo na kislino ter tako zmanjšujejo količino kisline v želodcu, s tem pa tudi količino kisline, ki se lahko vrne v požiralnik. Takšnim zdravilom pravimo antacidi. Ti pomagajo le kratek čas. Če mora bolnik za omiljenje ali preprečenje težav zaužiti antacide večkrat na dan, takega zdravljenja, zlasti če traja daljši čas, zaradi možnih sopojavov ne priporočamo.
Bolniki lahko kupijo v lekarni tudi tablete Ranitidin (75 mg). To zdravilo nekoliko prepreči izločanje kisline in s tem omili ali povsem odstrani blage simptome.
Zdravljenje bolnikov s hudimi težavami, ki jih lahko pripišemo GERB, in zdravljenje bolnikov z endoskopsko dokazano okvaro sluznice požiralnika praviloma začnemo z zaviralci protonske črpalke.
Po zdravljenju bolnikov z GERB, ki nimajo erozivnega ezofagitisa, je po 6 do 12 mesecih 50 odstotkov bolnikov brez težav, pri bolnikih z refluksnim ezofagitisom pa jih je po enakem obdobju brez težav le 10 do 15 odstotkov. Bolnikom z GERB predpisujemo zaviralce protonske črpalke po en mesec.

Erozivni ezofagitis

Pri bolnikih z erozivnim ezofagitisom imamo dva cilja: Prvi je preprečitev bolnikovih težav, drugi, ozdravitev sluzničnih okvar.
Zdravljenje takih bolnikov začnemo z zaviralci protonske črpalke. Zdravljenje se začne z visokimi odmerki. Po nekaj tednih zdravljenja, ko je bolnik že brez težav, odmerek zdravila znižamo. Zdravljenje akutne faze traja različno dolgo (odvisno je od stopnje okvare sluznice in od bolnikovih težav), povprečno pa od 4 do 8 tednov. Ko je bolnik brez težav, poskusimo, kako bo tedaj, ko ne bo več užival zdravil.
Zdravniki se strinjajo, da pri zdravljenju z zaviralci protonske črpalke ni treba dodajati drugih zdravil (denimo antacidov).
Če po 4 tednih ni izboljšanja bolnikovih težav, priporočajo podvojitev in včasih celo potrojitev odmerka zaviralcev protonske črpalke. Po dvotedenskem zdravljenju z ustreznim odmerkom zaviralcev protonske črpalke je 90 odstotkov bolnikov brez vsakih težav.
Po prenehanju zdravljenja akutnih težav se te pogosto ponovijo, zato je treba uvesti vzdrževalno zdravljenje. To pogosto traja leta, zlasti pri starejših osebah pa nemalokrat traja vse življenje. Za vzdrževalno zdravljenje običajno predpisujemo polovičen odmerek zdravila (omeprazol 10 mg, lansoprazol 15 mg, pantoprazol 20 mg/na dan). Pri trajnem zdravljenju z zaviralci protonske črpalke ni pomembnega tveganja.

Kirurško zdravljenje

Nekatere bolnike napotimo na kirurško zdravljenje. To so bolniki pri katerih se hude težave ponovijo po prenehanju ali zmanjšanju odmerka zaviralcev protonske črpalke, oni z zapleti bolezni in oni, ki ne želijo jemati dolga leta zdravila.
Pred operacijo so potrebne dodatne preiskave: endoskopijo, 24 urna pH metrija požiralnika, manometrijo požiralnika.
Dober uspeh kirurškega posega lahko pričakujemo pri bolnikih, kjer so simptomi bolezni minili po zdravljenju z zaviralci protonske črpalke, pri onih, kjer je bila s pH metrijo dokazana patološka izpostavljenost požiralnika kislini in so imeli tipične refluksne simptome.
Antirefluksna kirurgija je medikamentozni terapiji ( zdravljenju z zdravili ) glede odstranitve težav enakovredna, kar se pokaže v teku 5 do 10 let.
Pri laparoskopskem načinu operacije je smrtnost zaradi operacije med 0 in 0,6%.
Neuspešno operativno zdravljenje se pokaže kotponovitev bolezni (recidiv refluksa ), kot motnje pri požiranju hrane ( disfagija) ali kot gas- bloat sindrom.( bolnik je napihnjen v trebuh)
Neuspešno operativno zdravljene bolnike zdravimo naprej z zdravili.

Želodčna sluznica varuje želodec pred učinki lastne kisline. Ker požiralnik nima podobne varovalne sluznice, vdor želodčne kisline vanj sproži bolečino, vnetje (ezofagitis) in poškodbo.
Do refluksa kisline pride, kadar spodnji sfinkter (mišica zapiralka) požiralnika ne deluje ustrezno. Kadar človek leži, k refluksu pripomore tudi sila težnosti. Stopnja vnetja je odvisna od kislosti želodčne vsebine, količine želodčne kisline ter zmožnosti odstranjevanja regurgitirane tekočine iz požiralnika.
Kronični kašelj, bronhialna astma in laringitis ...

... so bolezni, ki lahko nastanejo kot ekstraezofagealna manifestacija refluksne bolezni. Čeprav gre za pogoste bolezni, kaže, da le manjši del teh bolezni nastane kot posledica gastroezofagealnega refluksa. Težava je tudi v tem, da imajo le redki bolniki tipične refluksne simptome. Pri teh bolnikih lahko poskusimo zdravljenje z zaviralci protonske črpalke. "Poskusno zdravljenje" velja za uspešno, če dosežemo znatno izboljšanje respiratornih simptomov. Poleg takšne ocene nam trenutno ni na voljo nobeno drugo merilo uspešnosti zdravljenja .
Kronični kašelj: Pri kroničnem kašlju naj bi izvedli poskusno zdravljenje. Pred poskusnim zdravljenjem moramo izključiti druge vzroke kašlja: bronhialno astmo, kašljanje, ki je sopojav oziroma posledica uživanja nekaterih zdravil ali kašljanje zaradi kroničnega bronhitisa. Poskusno zdravljenje izvajamo z običajnimi ali dvojnimi odmerki in traja tri mesece. Če ne prinese uspeha, sledijo nadaljnje preiskave (24-urna pH-metrija).
Kronični laringitis: Tudi pri sumu, da je laringitis posledica refluksa, opravim poskusno zdravljenje. Zdravljenje traja najmanj 4 do 6 tednov.
Bronhialna astma: Tudi pri sumu na bronhialno astmo, ki je povezana z refluksom, naj bi tudi opravili poskusno zdravljenje z zaviralci protonske črpalke. Optimalno trajanje takega zdravljenja ni točno določeno, vendar mora trajati vsaj tri mesece.

Barrettov požiralnik

Diagnozo Barrettovega požiralnika (BP) ugotovimo histološko. Gre za ugotovitev intestinaliziranega metaplastičnega cilindričnega epitelija. Razlikujemo med dolgo segmentnim barrettovim požiralnikom (> 3 cm ) in kratko segmentnim barrettovim požiralnikom (< 3cm). Pri bolnikih z GERB pogosteje najdemo barrettov požiralnik, zato mora zdravnik vsaj enkrat opraviti gastroskopijo.
Za ugotovitev barrettovega požiralnika je treba opraviti kvadratne biopsije, in sicer na vsak centimeter do dva na območju, kjer domnevamo, da je prisoten barrettov požiralnik. Če je prvi histološki pregled prinesel izvid, sumljiv za intraepitelialno neoplazijo (IEN), velja po 4- do 6-tedenskem zdravljenju z zaviralci protonske črpalke opraviti kontrolno endoskopijo z kontrolnimi biopsijami. Pri histološko ugotovljenem BP je treba opraviti histološko preiskavo delčkov z vseh predelov, sumljivih za IEN. Za ugotavljanje BP ni treba uporabiti EUZ.
Če pri histološki preiskavi najdejo IEN, obstaja nevarnost razvoja Barrettovega adenokacinoma.
IEN je diagnoza, ki jo histologi ne morejo ugotoviti 100-odstotno; izvidi posameznih histologov, ki so pregledali isti material, se namreč med seboj precej razlikujejo.
Pri ugotavljanju BP ni jasno, kako pogosto bo nastal rak požiralnika, toda kaže, da so pogostost pojavljanja raka precenjevali; zdaj velja, da so gastroskopske kontrole potrebne vsake štiri leta.
Asimptomatični bolniki z barrettovim požiralnikom ne potrebujejo specifičnega zdravljenja. Profilaktična ablacija Barrettove sluznice ni potrebna. Če patologi odkrijejo nizkostopenjsko IEN, je treba endoskopsko kontrolo opraviti vsako leto.
Pri visokostopenjski IEN je potrebno zdravljenje: bodisi operacija bodisi endoskopska
odstranitev prizadete sluznice. Med zdravniki še ni enotnega stališča in predpisov, kako naj bi nadzirali takšne bolnike.

Kratice
GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen)
RE (refluksni ezofagitis).
ZPČ (zaviralec protonske črpalke)
IEN (intraepitelialna neoplazija)
prof. dr. sci. Igor Križman, dr. med., spec. internist
_________________
Lep pozdrav
Marjan