Odgovori :: ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

Odgovori

Uporabniško ime

Naslov sporočila

Telo sporočila

Smeški





Več Smeškov

Barva pisave: Velikost pisave:

Zaključne označbe odprtih ukazov

[quote="marjan"][b][size=18]VII. DODATKI[/size][/b]

[b]23. člen[/b]
(Vrste dodatkov)

(1) Javnim uslužbencem pripadajo: 
- položajni dodatek,
- dodatek za delovno dobo,
- dodatek za mentorstvo, 
- dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta,
- dodatek za dvojezičnost,
- dodatki za manj ugodne delovne pogoje, ki niso upoštevani v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije,
- dodatki za nevarnost in posebne obremenitve, ki niso upoštevane v vrednotenju delovnega mesta, naziva oziroma funkcije in
- dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

(2) Funkcionarjem ne pripadajo dodatki, razen dodatka za delovno dobo.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo dodatki iz prvega odstavka tega člena.

(4) V primeru, da dodatek ni določen v nominalnem znesku, je osnova za obračun dodatka osnovna plača javnega uslužbenca ali funkcionarja.

(5) Dodatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se izplačujejo v višini določeni z zakonom, uredbo vlade ali kolektivno pogodbo za javni sektor.

24. člen
(Položajni dodatek)

(1) Položajni dodatek je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanjem dela, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta, naziva ali funkcije.

(2) Višina položajnega dodatka znaša najmanj 5 % osnovne plače in največ 20 % osnovne plače.

(3) Višina položajnega dodatka za funkcionarje iz tretjega odstavka prejšnjega člena se določi z zakonom, za javne uslužbence pa kriterije za določitev njihove višine določi vlada z uredbo.

25. člen
(Dodatek za delovno dobo)

(1) Dodatek za delovno dobo je del plače, s katerim se vrednotijo delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi javnega uslužbenca ali funkcionarja.

(2) Višina dodatka za delovno dobo za vsako zaključeno leto delovne dobe se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(3) Funkcionarjem pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,3 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.

26. člen
(Dodatek za mentorstvo)

Višina dodatka za mentorstvo se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

27. člen
(Dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat)

Znesek dodatka za specializacijo, magisterij ali doktorat se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

28. člen
(Dodatek za dvojezičnost)

(1) Dodatek za dvojezičnost pripada javnim uslužbencem in sodnikom, državnim tožilcem ter državnim pravobranilcem, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, kjer je italijanski ali madžarski jezik tudi uradni jezik, če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela oziroma funkcije.

(2) Višina dodatka iz prejšnjega odstavka znaša:
- od 12 % do 15 % osnovne plače za učitelje in ostale strokovne delavce v osnovnem in srednjem šolstvu ter vzgojitelje in ostale strokovne delavce v vrtcih ter novinarje Javnega zavoda RTV Slovenija,
- od 3 % do 6 % osnovne plače za ostale javne uslužbence,
- do 6 % osnovne plače za sodnike, državne tožilce ter državne pravobranilce.

(3) Višino dodatka iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka določi predstojnik, iz tretje alinee prejšnjega odstavka pa sodni svet za sodnike, personalna komisija za državne tožilce ter generalni državni pravobranilec za državne pravobranilce, in sicer na osnovi zahtevane stopnje znanja jezika narodne skupnosti ter dejanske uporabe tega jezika pri opravljanju dela.

29. člen
(Dodatki za manj ugodne delovne pogoje)

(1) Dodatki za manj ugodne delovne pogoje pripadajo javnim uslužbencem in funkcionarjem iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona le, če opravljajo delo v takih pogojih in manj ugodni delovni pogoji niso upoštevani v osnovni plači.

(2) Dodatki za manj ugodne delovne pogoje se za javne uslužbence določijo s kolektivno pogodbo za javni sektor.

30. člen
(Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve)

(1) Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve pripadajo javnim uslužbencem in funkcionarjem iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona le, če opravljajo delo v takih pogojih ter nevarnost in posebne obremenitve niso upoštevane v osnovni plači.

(2) Dodatki za nevarnost in posebne obremenitve se določijo za javne uslužbence s kolektivno pogodbo za javni sektor.

31. člen
(Skupni dodatki in njihova določitev)

Višina vseh dodatkov iz 29. in 30. člena tega zakona ne sme presegati 20 % osnovne plače. Dodatki iz navedenih členov so določeni z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo za javni sektor.

32. člen
(Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času)

(1) Javnim uslužbencem pripadajo za delo v delovnem času, ki je zanje manj ugoden, dodatki za:
- izmensko delo,
- delo v deljenem delovnem času,
- delo v neenakomerno razporejenem delovnem času,
- delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik ter
- za delo preko polnega delovnega časa.

(2) Dodatki iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.

(3) Javnim uslužbencem pripada tudi dodatek za stalno pripravljenost.

(4) Dodatki iz prvega in tretjega odstavka tega člena pripadajo javnemu uslužbencu ali funkcionarju iz tretjega odstavka 23. člena tega zakona le za čas, ko dela v času, ki je manj ugoden.

(5) Višina dodatkov iz tega člena se za javne uslužbence določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.

32.a člen
(Dodatki za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce)

(1) Sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem pripadajo dodatki v naslednjih višinah: 
- za mentorstvo za največ 40 ur mesečno, pri čemer je dodatek za mentorstvo določen v višini 20 % urne postavke osnovne plače mentorja in se obračunava le za čas, ko zaposleni dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada;
- za specializacijo, magisterij in doktorat, pri čemer je dodatek določen v nominalnem znesku, in sicer dodatek za specializacijo znaša 45,00 eurov, za magisterij 70,00 eurov in za doktorat 115,00 eurov;
- dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini 30 % urne postavke osnovne plače, ki se obračuna le za čas, ko zaposleni dela preko polnega delovnega časa;
- za delo ponoči v višini 30 % urne postavke osnovne plače;
- za delo v nedeljo ali delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan v višini 65 % urne postavke osnovne plače, ki se obračuna le za čas dela v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan;
- za delo v manj ugodnih delovnih pogojih, za katero se šteje delo preiskovalnega sodnika in državnega tožilca na ogledih krajev kaznivih dejanj, v višini 10 % urne postavke osnovne plače;
- za ure stalne pripravljenosti zaradi zagotavljanja možnosti prihoda na delovno mesto v višini 20 % urne postavke osnovne plače, pri čemer se čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas.

(2) Dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času in v manj ugodnih delovnih pogojih pripadajo le za čas dela v manj ugodnem delovnem času ali manj ugodnih delovnih pogojih.

32.b člen
(Položajni dodatki za sodnike, državne tožilce
in državne pravobranilce)

(1) Sodniku, ki vodi notranjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:
- 13 %, če vodi oddelek z najmanj dvajsetimi razporejenimi sodniki,
- 10 %, če vodi oddelek z najmanj desetimi razporejenimi sodniki ali oddelke oziroma organizacijske enote na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije,
- 8 %, če vodi oddelek z najmanj petimi razporejenimi sodniki,
- 5 %, če vodi oddelek z najmanj tremi razporejenimi sodniki ali službo za informatiko.

Sodniku, ki vodi zunanjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v višini 10 % njegove osnovne plače.

(2) Državnemu tožilcu, ki vodi notranjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:
- 10 %, če vodi oddelek z najmanj desetimi razporejenimi državnimi tožilci ali oddelek oziroma organizacijsko enoto na Vrhovnem državnem tožilstvu,
- 8 %, če vodi oddelek z najmanj petimi razporejenimi državnimi tožilci,
- 5 %, če vodi oddelek z najmanj tremi razporejenimi državnimi tožilci ali službo za informatiko.

Državnemu tožilcu, ki vodi zunanjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v višini 10 % njegove osnovne plače.

(3) Državnemu pravobranilcu, ki vodi notranjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:
- 10 %, če vodi oddelek z najmanj desetimi razporejenimi državnimi pravobranilci, 
- 8 %, če vodi notranji oddelek z najmanj petimi državnimi pravobranilci,
- 5 %, če vodi službo z najmanj tremi državnimi pravobranilci ali službo za informatiko.

Državnemu pravobranilcu, ki vodi zunanjo organizacijsko enoto, pripada položajni dodatek v višini 10 % njegove osnovne plače.

[b]VIII. POSTOPEK SPREMINJANJA RAZPONOV MED NAJVIŠJO IN NAJNIŽJO PLAČO OZIROMA RAZMERIJ MED PLAČNIMI SKUPINAMI IN PLAČNIMI PODSKUPINAMI[/b]

33. člen
(Spremembe plačne lestvice in razmerij med plačami)

Število plačnih razredov na plačni lestvici, razmerja med plačnimi razredi ter najvišji in najnižji plačni razred za posamezno plačno podskupino (prilogi 1 in 2 tega zakona) se lahko spreminjajo le po postopku, ki ga določa ta zakon.

34. člen
(Svet za sistem plač v javnem sektorju)

(1) Za spremljanje izvajanja tega zakona ter za spremljanje politike plač v javnem sektorju se ustanovi Svet za sistem plač v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: svet), ki ga sestavljajo predstavniki državnih organov in združenj lokalnih skupnosti ter sindikatov javnega sektorja.

(2) Predstavnike državnih organov in združenj lokalnih skupnosti v svet imenujejo:
- Državni zbor Republike Slovenije,
- Ustavno sodišče Republike Slovenije,
- Vrhovno sodišče Republike Slovenije,
- Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije,
- Varuh človekovih pravic,
- Vlada Republike Slovenije in
- reprezentativna združenja lokalnih skupnosti.

(3) Predstavnike sindikatov v svet imenujejo reprezentativni sindikati javnega sektorja.

(4) Akt o ustanovitvi sveta sprejme državni zbor, administrativne in druge pogoje za delo sveta pa zagotavlja vlada.

(5) Svet sprejema odločitve s soglasjem obeh strani. Podrobnejša vprašanja glede dela in odločanja sveta se določijo s poslovnikom sveta.

35. člen
(Pridobitev mnenja sveta)

(1) Predlagatelj predloga zakona, ki se nanaša na vprašanja iz 33. člena tega zakona, mora pred vložitvijo predloga v obravnavo državnemu zboru pridobiti mnenje sveta.

(2) Svet poda mnenje iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh od prejema navedenega predloga zakona. Če svet svojega mnenja v predpisanem roku ne poda, lahko predlagatelj vloži predlog zakona tudi brez tega mnenja.

(3) Če je bilo pri razpravi o predlogu zakona iz prvega odstavka tega člena svetu predloženo mnenje ministrstva, pristojnega za področje, na katerega se spremembe nanašajo, mnenje ministrstva, pristojnega za sistem plač v javnem sektorju, mnenje ministrstva, pristojnega za finance, oziroma mnenje reprezentativnega sindikata dejavnosti, se ta mnenja priložijo mnenju sveta.

36. člen
(Pobuda za spremembe plačne lestvice ali razmerij)

(1) Pobudo za pripravo predloga zakona, ki bi uveljavil spremembe plačne lestvice in razmerij med plačami iz 33. člena tega zakona, lahko pripravi in svetu predloži katerikoli od članov sveta.

(2) Pobuda mora vsebovati vse sestavine, ki jih mora vsebovati predlog zakona skladno s poslovnikom državnega zbora.

(3) Pobudo iz prvega odstavka tega člena je svet dolžan obravnavati in najkasneje v 90 dneh od prejema pobude podati svoje mnenje.

(4) Če so bila pri obravnavi pobude svetu podana mnenja iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se ta mnenja priložijo mnenju sveta.

37. člen
(Odločanje sveta o pobudi za spremembo plačne lestvice
ali razmerij med plačami)

(1) V primeru, da svet pobudo za spremembo podpre, jo posreduje vladi, ki mora pobudo obravnavati in najkasneje v 30 dneh ustrezen predlog zakona posredovati državnemu zboru ali pa pobudo zavrniti.

(2) V primeru, da svet pobude ne podpre ali da v predpisanem roku ne poda mnenja k tej pobudi, se postopek obravnave pobude zaključi.[/quote]

Možnosti
HTML je izklopljen
(Navodila) BBkoda je vklopljena
Smeški so vklopljeni

	Izklopi BBCode v tem sporočilu
	Izklopi Smeške v tem sporočilu

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli