ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.
ZDR. FORUM
Menu
Forum
Pogosta vprašanja
Seznam članov
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava/Odjava
Iskalnik
Napredno iskanje
Povezave
Brezplačen forum
Registracija domene
Spletno gostovanje
Kdo je z nami?
[
Administrator
]
[
Moderator
]
Google Search
EMAIL GOSTOVANJE: NEOMEJENA velikost e-poštnih predalov znotraj zakupljenega prostora
Reseller gostovanje: LITESPEED in IMUNIFY360 proaktivna zaščita proti zlonamerni programski kodi
ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami. Seznam forumov
->
PRAVNI NASVETI - VPRAŠANJA in ODGOVORI
Odgovori
Uporabniško ime
Naslov sporočila
Telo sporočila
Smeški
Več Smeškov
Barva pisave:
Privzeto
Temno rdeča
Rdeča
Oranžna
Rjava
Rumena
Zelena
Olivna
Sinje modra
Modra
Temno modra
Indigo
Vijolična
Bela
Črna
Velikost pisave:
Velikost pisave
Drobna
Majhna
Normalna
Velika
Ogromna
Zaključne označbe odprtih ukazov
[quote="marjan"][size=18][b][color=darkblue]Kdo deduje, če ni oporoke? [/color][/b][/size] Leticija Škvadrolin, upokojena odvetnica [b]Kadar zapustnik napiše oporoko (oporoka), so stvari precej jasne: [/b] dedujejo osebe, ki so navedene v oporoki + morebitni nujni dediči (nujni dedič), ki jih v oporoki ni. Če pa oporoke ni ali je ta neveljavna, dedujejo zapustnikovo premoženje osebe, ki so bile z zapustnikom v določenem razmerju: v sorodu, v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti. Te osebe imenujemo zakoniti dediči (zakoniti dedič) in so razdeljene v tri dedne rede. Velja pravilo, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. [b]Prvi dedni red:[/b] zapustnikovi potomci, zakonec, zunajzakonski partner Te osebe dedujejo zapustnikovo premoženje po enakih delih. Primer: če po zapustnici dedujejo mož in dva otroka, pripade vsakemu od njih ena tretjina njenega premoženja. Posvojenci so izenačeni z biološkimi potomci, zunajzakonski partner pa z zakoncem. [color=red]Pomembno:[/color] vstopna pravica! Če kakšen zapustnikov potomec ne deduje, ker je umrl pred zapustnikom ali ker je dedno nevreden ali ker se je odpovedal dedovanju v lastnem imenu, podedujejo del zapuščine, ki bi mu pripadel, njegovi otroci (zapustnikovi vnuki), če teh ni, pa njegovi vnuki (zapustnikovi pravnuki) - in tako naprej. Ti torej "vstopijo" v dedovanje namesto svojega prednika. Ti dediči dedujejo po enakih delih. Primer: zapustnik ima ženo in sina ter dva vnuka po hčeri, ki je umrla pred njim. Žena in sin dedujeta vsak po tretjino njegovega premoženja, vnuka po umrli hčeri pa vsak po eno šestino. [b]Drugi dedni red:[/b] starši, zakonec, zunajzakonski partner zapustnika Če zapustnik nima živih potomcev (ali ti ne dedujejo), zakonec ali zunajzakonski partner ne deduje v prvem dednem redu, pač pa v drugem, skupaj z zapustnikovimi starši ali njihovimi potomci. Starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih (vsak eno četrtino), zakonec pa drugo polovico. Tudi tu obstaja vstopna pravica: če eden od staršev ne deduje, dedujejo del zapuščine, ki bi mu pripadla, njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre), vnuki ali pravnuki. Enako velja, če ne deduje nobeden od staršev. Če ne deduje nobeden od zapustnikovih staršev niti njuni potomci (jih ni, dedno nevredni, se odpovedali dedovanju), deduje zakonec celotno zapuščino. [b]Tretji dedni red:[/b] dedi in babice zapustnika Če ni dedičev prvega in drugega dednega reda ali ti ne dedujejo, dedujejo zapuščino zapustnikovi dedi in babice: eno polovico ded in babica po materini strani po enakih delih (torej vsak četrtino), drugo polovico ded in babica po očetovi strani po enakih delih. Tudi tu velja vstopna pravica: če kateri od dedov ali babic ne deduje, dedujejo njegov delež njegovi potomci (zapustnikovi tete in strici ali bratranci in sestrične). Če sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca (ali noben od njih ne deduje, ker je dedno nevreden ali se je odpovedal), dedujejo del zapuščine, ki bi šel njima, če bi bila preživela zapustnika, ded in babica druge strani oziroma njuni otroci, vnuki in njuni nadaljnji potomci. [b]Če ni nobenega dediča...[/b] ... postane zapuščina last Republike Slovenije. (Verjamemo, da zveni noro!). To pravilo velja tudi v primeru, ko ima zapustnik žive sorodnike (npr. prastarše in njihove potomce - "mrzle" tete ali strice, bratrance ali sestrične). Zakon sorodnikom, ki so od zapustnika oddaljeni bolj kot osebe, ki sodijo v tretji dedni red, ne priznava statusa zakonitih dedičev. [b]Za konec:[/b] vprašanje za padec na izpitu iz dednega prava Zapustnik ima ženo in sina, hči iz prejšnjega zakona, vnuka, ki je sin pred 20 leti umrle hčere, ljubico, sestro in brata. Oporoke ni napisal. [u]Kolikšen delež zapuščine pripada bratu in sestri?[/u] [color=darkred]Odgovor:[/color] brat in sestra ne dedujeta, ker sta dediča drugega dednega reda. Glede na to, da ima zapustnik tudi dediče prvega dednega reda (sin, hči, vnuk, žena), ti dediči zapustnikova brata in sestro izključujejo od dedovanja.[/quote]
Možnosti
HTML je
izklopljen
(Navodila) BBkoda
je
vklopljena
Smeški so
vklopljeni
Izklopi BBCode v tem sporočilu
Izklopi Smeške v tem sporočilu
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na:
Izberi forum
ZDRAVJE
----------------
BOLEZNI in VZROKI - zdravstvene težave
POMOČ - bolnim
ZDRAVILA / domača zdravila /
POMOČ
----------------
PRAVNI NASVETI - VPRAŠANJA in ODGOVORI
SPLOŠNI FORUMI
----------------
OBVESTILA in SPOROČILA UPORABNIKOM Foruma
Ljubezen / spolnost / kontracepcija / težave /
RAZNO ... 😎
Video,, kamere v živo,.....(( webcamere))
Pregled teme
Avtor
Sporočilo
marjan
Objavljeno: 25 Apr 2010 08:48
Naslov sporočila: Kdo deduje, če ni oporoke?
Kdo deduje, če ni oporoke?
Leticija Škvadrolin, upokojena odvetnica
Kadar zapustnik napiše oporoko (oporoka), so stvari precej jasne:
dedujejo osebe, ki so navedene v oporoki + morebitni nujni dediči (nujni dedič), ki jih v oporoki ni.
Če pa oporoke ni ali je ta neveljavna, dedujejo zapustnikovo premoženje osebe, ki so bile z zapustnikom v določenem razmerju:
v sorodu, v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti.
Te osebe imenujemo zakoniti dediči (zakoniti dedič) in so razdeljene v tri dedne rede.
Velja pravilo, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.
Prvi dedni red:
zapustnikovi potomci, zakonec, zunajzakonski partner
Te osebe dedujejo zapustnikovo premoženje po enakih delih.
Primer: če po zapustnici dedujejo mož in dva otroka, pripade vsakemu od njih ena tretjina njenega premoženja.
Posvojenci so izenačeni z biološkimi potomci, zunajzakonski partner pa z zakoncem.
Pomembno:
vstopna pravica!
Če kakšen zapustnikov potomec ne deduje, ker je umrl pred zapustnikom ali ker je dedno nevreden ali ker se je odpovedal dedovanju v lastnem imenu, podedujejo del zapuščine, ki bi mu pripadel, njegovi otroci (zapustnikovi vnuki), če teh ni, pa njegovi vnuki (zapustnikovi pravnuki) - in tako naprej.
Ti torej "vstopijo" v dedovanje namesto svojega prednika.
Ti dediči dedujejo po enakih delih.
Primer: zapustnik ima ženo in sina ter dva vnuka po hčeri, ki je umrla pred njim. Žena in sin dedujeta vsak po tretjino njegovega premoženja, vnuka po umrli hčeri pa vsak po eno šestino.
Drugi dedni red:
starši, zakonec, zunajzakonski partner zapustnika
Če zapustnik nima živih potomcev (ali ti ne dedujejo), zakonec ali zunajzakonski partner ne deduje v prvem dednem redu, pač pa v drugem, skupaj z zapustnikovimi starši ali njihovimi potomci.
Starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih (vsak eno četrtino), zakonec pa drugo polovico.
Tudi tu obstaja vstopna pravica: če eden od staršev ne deduje, dedujejo del zapuščine, ki bi mu pripadla, njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre), vnuki ali pravnuki.
Enako velja, če ne deduje nobeden od staršev.
Če ne deduje nobeden od zapustnikovih staršev niti njuni potomci (jih ni, dedno nevredni, se odpovedali dedovanju), deduje zakonec celotno zapuščino.
Tretji dedni red:
dedi in babice zapustnika
Če ni dedičev prvega in drugega dednega reda ali ti ne dedujejo, dedujejo zapuščino zapustnikovi dedi in babice: eno polovico ded in babica po materini strani po enakih delih (torej vsak četrtino), drugo polovico ded in babica po očetovi strani po enakih delih.
Tudi tu velja vstopna pravica: če kateri od dedov ali babic ne deduje, dedujejo njegov delež njegovi potomci (zapustnikovi tete in strici ali bratranci in sestrične).
Če sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca (ali noben od njih ne deduje, ker je dedno nevreden ali se je odpovedal), dedujejo del zapuščine, ki bi šel njima, če bi bila preživela zapustnika, ded in babica druge strani oziroma njuni otroci, vnuki in njuni nadaljnji potomci.
Če ni nobenega dediča...
... postane zapuščina last Republike Slovenije. (Verjamemo, da zveni noro!).
To pravilo velja tudi v primeru, ko ima zapustnik žive sorodnike (npr. prastarše in njihove potomce - "mrzle" tete ali strice, bratrance ali sestrične).
Zakon sorodnikom, ki so od zapustnika oddaljeni bolj kot osebe, ki sodijo v tretji dedni red, ne priznava statusa zakonitih dedičev.
Za konec:
vprašanje za padec na izpitu iz dednega prava
Zapustnik ima ženo in sina, hči iz prejšnjega zakona, vnuka, ki je sin pred 20 leti umrle hčere, ljubico, sestro in brata.
Oporoke ni napisal.
Kolikšen delež zapuščine pripada bratu in sestri?
Odgovor:
brat in sestra ne dedujeta, ker sta dediča drugega dednega reda. Glede na to, da ima zapustnik tudi dediče prvega dednega reda (sin, hči, vnuk, žena), ti dediči zapustnikova brata in sestro izključujejo od dedovanja.
Powered by
phpBB
© 2001, 2002 phpBB Group
Domene
|
Spletno gostovanje
|
Reseller gostovanje
|
EMAIL gostovanje
SSL certifikati
|
Spletne aplikacije na klik
|
Brezplačna spletna stran (Website Builder)
|
WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev
|
Poceni letalske karte
|
Letalske karte
|
Poceni hoteli
Prijava neprimerne vsebine
Zasebnost in varnost