[marjan]

Česa ne smete reči svojemu zdravniku pri pregledu


Zdravniki nam razodevajo, v katerih primerih lahko vaš poskus ‘pomagati’ le oteži pravilno diagnozo.



1 “Imam ......... .”

Počutim se, kot da bi imel tuberkulozo, zdravniku kaj malo pove, raje mu naštejte simptome, recimo: Pri vdihu čutim močno bolečino. Zdravnikom govorite le o tem, kako se počutite. In ne ugibajte, povejte le to, kar veste.

2 “Na internetu sem prebral ......... .”

Če boste zdravniku razlagali o vseh mogočih redkih boleznih in pojavih, o katerih ste prebrali na internetu in se od daleč ujemajo z vašimi bolezenskimi znaki, boste zapravili veliko svojega in njegovega časa. Časa, ki bi ga zdravnik dosti koristneje porabil, če bi razmišljal o vašem primeru, ne pa o tistem, ki so ga morda zabeležili pred 35 leti v neki bolnišnici v Braziliji.

3 “Prosim, da mi predpišete ........ .”

Pri nas je oglaševanje zdravil na recept prepovedano, pa vendar nas tovrstne reklame dosežejo prek interneta in/ali ljudskega glasu. Še slabše je, če namesto da bi obiskali zdravnika, kar sami pobrskate po omarici z zdravili in izberete nekaj, kar so za podobne simptome pred tremi leti predpisali vaši tašči. Toda v medicini je tako, da praviloma predpišejo zdravljenje šele, ko je postavljena diagnoza.

4 “Dajte mi napotnico za .......... .”

Obletavanje specialistov in opravljanje preiskav brez jasnih indikacij in natančno določenega reda je ne le potrata javnih (ali vaših zasebnih) sredstev, temveč lahko celo privede do lažno pozitivnih rezultatov.