[marjan]

Premoženje zakoncev in izvenzakonskih partnerjev

Sklenitev zakonske zveze se odraža tudi na premoženjskopravnem področju. Vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom med zakonsko zvezo, je namreč njuno skupno premoženje. Ni obvezno, da je delo skupno, pač pa zakonca lahko delata na različnih delovnih mestih (tudi gospodinjska dela so oblika dela). Nujen pogoj pa je, da zakonca delata in pridobivata v življenjski skupnosti. Če namreč zakonca brez utemeljenega razloga ne živita skupaj, in zakonska zveza obstaja samo formalno, potem premoženjske skupnosti ni.

Skupno premoženje

Skupno premoženje sestavlja osebni dohodek vsakega od zakoncev, prihranki osebnega dohodka (vse oblike dohodka pridobljenega z delom: redno delo, nadure, odpravnina, dnevnice, avtorski honorar). Sem spada tudi pokojnina, če le ta izhaja iz minulega dela v času trajanja zakonske zveze.

Skupno premoženje so tudi plodovi skupnega premoženja (obresti, dividende, ...) in vse stvari, ki so bile kupljene z denarjem iz skupnega premoženja. Enako velja za kredit, četudi je bil ta dan samo enemu zakoncu in če ga je odplačeval en zakonec, če so seveda sredstva za obroke izvirala iz skupnega premoženja.

Če zakonca zgradita lastno hišo iz sredstev, ki sta jih privarčevala v času trajanja zakonske zveze, potem je ta hiša skupno premoženje. Enako velja tudi, če sta vlagala skupna sredstva v nepremičnino, ki je sicer posebno premoženje enega zakonca, pa so bila ta vlaganja takšna, da se stanje in vrednost nepremičnine tako ekonomsko spremeni, da jo lahko štejemo za novo stvar (npr. na zemljišču enega od zakoncev skupaj zgradita hišo). Če pa gre na drugi strani za manjša vlaganja (notranja adaptacija hiše), potem lahko zakonec, ki ni lastnik zahteva samo povračilo denarne vrednosti svojega prispevka k povečanju vrednosti posebnega premoženja drugega zakonca.

Posebno premoženje

Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze in premoženje, ki ga zakonec pridobi v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom je njegovo posebno premoženje. Sem spadajo predvsem darila, poročna darila, pomoč prijateljev pri gradnji hiše in vse pravice, ki so vezane na posameznika (osebne služnosti, preživnine, invalidnine, nezgodne rente, odškodnina za bolečine, ...). Darila dana obema sta polovica posebno premoženje enega polovica pa premoženje drugega zakonca in ne skupno premoženje. Posebej pa je treba poudariti, da “dota”, ki jo mož pridobi ob poroki predstavlja posebno premoženje žene.

Upravljanje skupnega premoženja

Skupno premoženje je skupna last zakoncev, kar pomeni, da deleži posameznega zakonca niso določeni, kar je drugače od solastnine, kjer so deleži določeni. Zato zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem s pogodbo, pač pa to lahko stori samo z oporoko.

Upravljanje skupnega premoženja je sporazumno in zakonca se dogovorita o razpolaganju z njim. Zato je pravni posel (pogodba), ki jo glede stvari iz skupnega premoženja sklene zgolj en zakonec brez vednosti drugega neveljaven.

Delitev skupnega premoženja

Skupno premoženje se navadno razdeli ob smrti enega zakonca in ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze. Izjemoma se lahko razdeli tudi v času trajanja zakonske zveze, če se zakonca tako sporazumeta ali če tako zahteva upnik enega izmed zakoncev.

Pri delitvi velja načelo, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, vendar pa zakonec, ki misli, da je z delitvijo na enake dele prikrajšan lahko zahteva določitev deleža po prispevanju k skupnemu premoženju. Tako lahko zakonca dokažeta, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju, kot 1:1. Pri določanju tega deleža pa se ne upošteva samo dohodek zakonca, pač pa tudi pomoč, ki jo je en zakonec dajal drugemu zakoncu, vodenje gospodinjstva in vzgoja otrok.

Način delitve lahko zakonca določita sporazumno z delilno pogodbo, če pa se ne moreta sporazumeti pa delitev opravi sodišče na zahtevo enega izmed zakoncev. Možne so tri oblike delitve: fizična delitev, pri kateri si zakonca razdelita posamezne stvari; civilna delitev, pri kateri stvari iz skupnega premoženja prodata in si razdelita izkupiček; možno pa je tudi, da en zakonec drugega izplača.

Pravni posli med zakoncema

Zakonca lahko med sabo sklepata vse pravne posle, ki jih lahko skleneta tudi z drugimi osebami, vendar pa morajo biti večji premoženjski pravni posli med zakoncema sklenjeni v obliki notarskega zapisa.