[marjan]

Osnovna zakonska določila najemnikov stanovanja

Najemna pogodba se sklepa za nedoločen čas ali določen čas, ki mora biti v pogodbi jasno določen. Lastnik najemnika ne more od najemnika zahtevati, da se izseli iz stanovanja pred določenim rokom, ki sta ga sklenila v pogodbi, razen v primeru krivdnih razlogov (če najemnik ne plačuje najemnine ali povzroča škodo v stanovanju, če stanovanje uporablja več oseb, kot je to navedeno v pogodbi, če se odda najeto stanovanje v podnajem brez soglasja lastnika). Če najemnik krši pogodbo, ga mora najprej lastnik pisno opozoriti in mu določiti rok za odpravo kršitve (minimalno 15 dni), če pa najemnik kršitev nadaljuje, mu lastnik lahko odpove najemno razmerje. Odpovedni rok za najemnika stanovanja je 90 dni. Lastnik stanovanja lahko preverja razmere v stanovanju največ dvakrat na leto. Najemnik je dolžan dopustiti vstop v stanovanje, da se v njem opravijo popravila in izboljšave v stanovanju, ki jih drugače ni moč opraviti. Če lastnik ni poskrbel za nujna popravila, lahko najemnik zahteva povrnitev za to škode. Najemnik lahko lastnika prijavi stanovanjski inšpekciji, če ne poskrbi, da so stanovanje in skupni prostori v hiši usposobljeni za normalno uporabo. Po stanovanjskem zakonu je oderuška tista najemnina, ki za več kot petdeset odstotkov presega povprečno prosto oblikovano najemnino v občini. Najemnik je dolžan uporabljati stanovanje v skladu z najemno pogodbo, poravnati najemnino in stroške, ki se plačujejo poleg najemnine, ter stroške popravil v stanovanju, ki jih je povzročil zaradi nepravilne uporabe ali malomarnosti.