[jericanela]

pozdrav
mene pa zanima kako se najlažje rešim dela premičnine katere imam eno četrtino hiše.je ne morem ne uporabljati ne prodati podariti je pa ne mislim ker je lastnik ostalega dela hiše zelo nesramen uživa v celi hiši mene sploh neupošteva kaj mi je storiti da ne plačujem še davkov s tožbami se pa tako ve kako je .prosim za pameten nasvet. lep pozrdav

[marjan]

Več pravnih odgovorov in nasvetov na:
http://www.informiran.si/

[marjan]

Dedovanje po materi in večji delež zame?



VPRAŠANJE:



Po očetovi smrti (pred 20-imi leti) sva se s sestro odrekli pravici do dedovanja po očetu, tako je lastnica hiše v celoti najina mame. 20 let si tekoče stroške in stroške vzdrževanja deliva z mamo midve, na tri dele pa si jih delimo od 2002 še z mojim možem, ki ima od takrat tu uradno prijavljeno stalno prebivališče. Mati pravi, da je samoumevno, da bom jaz dobila večji delež kot sestra po njeni smrti, sama v to dvomim in me zanima, kaj je osnovno, kar morava narediti, da se prizna meni nekoliko večji delež. Mama oporoke ne more narediti, ker se boji sestrine slabe volje in si želi, da to urediva kasneje. Zanima me tudi, ali je mož upravičen do dedovanja v enakem deležu, kot bi ga bila sama v primeru, da pred mamo in njim umrem sama. Sestra na živi v skupnem gospodinjstvu, na tem naslovu že več let, torej od leta 1987.



Silv




ODGOVOR:


Pojasniti vam moramo, da v primeru, če pride do zakonitega dedovanja (in ne bo oporočnega) po vaši materi, dedujete sestra in vi zapuščino v deležu vsaka 1/2.

Res pa je, da imate možnost, da se iz zapuščine izloči del, ki dejansko ne spada v zapuščino, in je dejansko vaš, kajti v času življenja z materjo ste vlagali v hišo, pokrivali tudi stroške vzdrževanja ter obratovalne stroške, ki so vplivali na dejstvo, da je nepremičnina držala svojo uporabno vrednost.

Pravno podlago za zgornjo trditev predstavlja 32. čl. Zakona o dedovanju, ki določa:

"1) Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

(2) Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež".

Torej, s sestro boste dedovali enako, še pred delitvijo na polovico, pa se bo lahko na vašo zahtevo odštel del, ki je dejansko vaš in je zahtevek sui generis.

Poglejte še:

•Dedovanje >>

[marjan]

Ali pri oporoki velja zadnja volja ?


VPRAŠANJE:


Zanima me, če napišem oporoko, da zapuščam svoje premoženje konkretni osebi (samo sinu), ali lahko to izpodbijajo drugi dediči (mož)? Ker, če je moja zadnja želja, da je samo sin dedič vsega premoženja (hiša in posest), menim, da bi moralo tako biti, ker drugače ne vem, zakaj sploh je oporoka, če se je ne upošteva.

marinka


ODGOVOR:


Oporoka je enostranska, preklicna, v predpisani obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporočno je sposoben (lahko napravi, spremeni in prekliče oporoko) vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti. Zapustnik pa je nesposoben, če je v takšnem duševnem stanju, da ne more pravilno doumeti oz. razumeti pomena poslednje izjave in njenih posledic ali da ne more delovati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem.

Bistveno za oporoko je, da gre za pravo in resnično voljo zapustnika. Ta mora hoteti narediti oporoko, njegova volja pa mora biti usmerjena na nastanek oporoke. Ne sme biti z grožnjo ali silo prisiljen v napravo oporoke.

Vsekakor ste prosti pri oporočnem razpolaganju, vendar pa vas naše dedno pravo omejuje z institutom nujnega deleža.

Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, predvsem lahko onemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonu dedovale.

Nujni dediči so tiste osebe, ki bi v primeru, da bi v konkretnem primeru prišlo do zakonitega dedovanja, dedovale po zapustniku, pa še to samo v določenem primeru. Zapustnikovi potomci, njegov zakonec in njegovi starši so nujni dediči v vsakem primeru

V vašem primeru je to vaš mož, njegov zakoniti delež, če bi ga uveljavljal, pa bi bil polovico zakonitega, torej 1/4.

Na voljo imate torej, da tvegate, da bo mož zahteval nujni delež, lahko pa ga tudi razdedinite, vendar pod določenimi zakonskimi pogoji.

Namen tega je kaznovanje dediča, ki ima pravico do nujnega deleža, za njegovo nedopustno obnašanje v razmerju do zapustnika. Razdedinjenje mora določiti zapustnik v oporoki.

Razlogi za razdedinjenje:

•če se je nujni dedič s kršitvijo kakšne zakonske ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom (grdo ravnanje, opustitev dolžnega spoštovanja, opustitev pomoči ob bolezni, opustitev obiskov);
•če je nujni dedič naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše;
•če je nujni dedič storil kaznivo dejanje zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev;
•če se je nujni dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Poglejte še:

•Dedovanje >>

[marjan]

Prepis hiše hčeri, v kateri oče že 10 let ne živi ?


VPRAŠANJE:


Pozdravljeni, oče že 10 let živi proč od nas z drugo družino. V svoji hiši smo jaz, mama in mama od očeta. Hiša je cela v lasti očeta. Ima tudi velike dolgove. Oče ne želi prepisati hiše. Zanima me, če lahko očeta s čim "prisilimo", da prepiše hišo name? Jaz si želim ustvariti dom s partnerjem na podstrešju. Zanima me tudi, če se dolgovi tudi fizično prepišejo name, tudi če je oče še živ ter zaposlen. Lani sta se oče in mati tudi uradno ločila.

kako in kaj




ODGOVOR:


Očeta nikakor ne morete prisiliti, da vam svoje premoženja podari, odda ali proda. Prisilna razlastitev zasebne lastnine je teoretično mogoča le v javnem interesu, katerega vi kot fizična oseba nikoli ne bi mogli upravičiti.

S strogo pravnega vidika bivate v hiši brez pravnega naslova, kar pomeni, da bi vas oče lahko izselil na podlagi 111. čl. Stanovanjskega zakona.

Rešitev vidimo edino v smeri kompromisa, torej, da se z očetom dogovorite npr. o nakupu hiše. Ponudbo morate pripraviti tako, da bo imel tudi on neki dodaten interes za prodajo, zato predlagamo, da se ponudite, da prevzamete njegove dolgove (to je potrebno urediti tudi pisno- pogodbeno s pomočjo strokovnjaka) in jih delno pobotate s kupnino hiše in vložkom, ki ga z vzdrževanjem že vlagate v hišo in tako skrbite, da ohranjate njeno vrednost.

Glede ločitve vaše matere in očeta bi bilo potrebno pridobiti več podatkov, kajti ni jasno, kako sta vaša starša ob ločitvi razdelila skupno premoženje.

[marjan]

Dedovanje po izvenzakonskem partnerju?


VPRAŠANJE:
11.02.2010

Z izvenzakonsko partnerko sva na njeni parceli, ki ji jo je podarila mati, zgradila stanovanjsko hišo. Jaz imam dva otroka iz prvega zakona, ona ima sina iz prvega zakona, skupaj pa imava še hčerko. Če ona umre pred menoj, kako se to premoženje deli in ali je dedič tudi njena mati?

G.




ODGOVOR:


Če hipotetično vzamemo primer, da vaša partnerka umre pred vami in če bo dedovanje zakonito, potem se bo od skupnega premoženja najprej izločil njen del njenega skupnega premoženja. V danem primeru bi bila glede na pravno domnevo (vsakemu pol) v njeni lasti cela nepremičnina, vam pa bi ostala le polovica vložka v nepremičnino, saj se z vlaganjem v tujo nepremičnino avtomatsko ne pridobi solastniškega deleža. To seveda ne velja, če sta s partnerko že sedaj vpisana v ZK kot solastnika vsak do polovice.

V nadaljevanju dedovanja bi se potem partnerkin del delil na tri dele, en bi šel vam, en bi šel njenemu sinu iz prvega zakona in še en bi šel vajini skupni hčeri.

V primeru zakonitega dedovanja ni mogoče, da bi dedovala poleg potomcev in vas mati vaše partnerice.

Poglejte še:

•Dedovanje >>

[marjan]

Moje premoženje in premoženje pokojnega moža pripada le najinima otrokoma?



VPRAŠANJE:
12.02.2010

Sem že 6 let vdova. Po moževi smrti sem oporočno podedovala vse najino skupno premoženje. Otroka sta se odpovedala nujnemu deležu, razen pri solastništvu hiše. Spoznala sem gospoda, primernega svoji starosti, tudi ovdovelega. Želi se preseliti v moj dom, vendar sem predlagala, da bi skupaj živela le v stanovanju, ki bi ga kupila vsak polovico. Ima štiri otroke in manjšo hišico- vikend na deželi. Svoj predlog sem utemeljila s tem, da sva vse, kar imam, z možem ustvarjala za najina otroka, torej pripada vse le mojima otrokoma, ki zdaj živita s svojima družinama v svojih hišah. Nimam se namena ponovno poročiti. Zanima me, če lahko omenjena izvenzakonska zveza na mojem naslovu ogroža lastnino, katere lastnica sem bila mnogo pred tem, ko sva se spoznala. Če jo, potem prosim za nasvet, kako ravnati, da mi ne bo kdaj žal.

(K)




ODGOVOR:


Če ostaja ali bo obstajala izvenzakonska skupnost med vami in vašim trenutnim partnerjem ne morete kar v celoti omejiti, da le-ta ne bi dedoval po vas in obratno, kajti zakon izenačuje zakonske in izvenzakonske partnerje.

V danem primeru imate možnost, da dedovanje po vas uredite oporočno, vendar vseeno ne morete partnerja izključiti od njegove pravice, zahtevati nujni delež.

To lahko sicer storite z razdedinjenjem, vendar pod določenimi zakonskimi pogoji.

Namen tega je kaznovanje dediča, ki ima pravico do nujnega deleža, za njegovo nedopustno obnašanje v razmerju do zapustnika. Razdedinjenje mora določiti zapustnik v oporoki.

Razlogi za razdedinjenje:

•če se je nujni dedič s kršitvijo kakšne zakonske ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom (grdo ravnanje, opustitev dolžnega spoštovanja, opustitev pomoči ob bolezni, opustitev obiskov);
•če je nujni dedič naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše;
•če je nujni dedič storil kaznivo dejanje zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev;
•če se je nujni dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Torej, razdedinjenje bo najverjetneje težko utemeljiti, zato morda lahko poskušate s pisno izjavo partnerja pri notarju, da se nepreklicno odpoveduje morebitnemu dedovanju po vas. V tem primeru se obrnite na notarja.

Poglejte še:

•Dedovanje >>

[marjan]

Ali lahko tast zahteva svoj del premoženja?



VPRAŠANJE:
19.02.2010

Na vas se obračam z malo bolj kompleksnim vprašanjem. Starša moje izvenzakonske partnerice sta pred desetimi leti zgradila hišo do tretje podaljšane faze (v času gradnje sta bila poročena, sedaj sta ločena) na zemljišču, ki je v lasti taščinega strica in je uradno travnik. Sedaj, ko je prišlo do spremembe namembnosti zemljišča in se hiša lahko legalizira, gradnja pa nadaljuje in zaključi, smo se dogovorili s taščo in njenim stricem, da se prenese zemljišče in hiša na njem (o kateri trenutno ni še nobenih dokumentov) z darilno pogodbo na mojo partnerico. Ker pa je oče moje partnerice v zadnjem času tudi začel izkazovati zanimanje za to hišo, me zanima, če on iz tega naslova lahko karkoli zahteva, oz. če lahko to darilno pogodbo izpodbija - v nobenem dokumentu njegovo ime ni omenjeno. Uradno je v ZK vpisan kot lastnik taščin stric. Zanima me še, kako bi lastništvo hiše lahko vplivalo na otroške dodatke in štipendijo, ki jo prejema partnerica.

(D)




ODGOVOR:


Tast lahko vsekakor sodno ali izvensodno zahteva povrnitev svojega vložka od lastnika (ne glede na obstoječe dokumente), s katerim je povečal vrednost njegove nepremičnine. Tega žal ne morete preprečiti. Vsekakor pa tast ne more kar avtomatsko pričakovati, da ima zaradi vložka v tujo nepremičnino na njej tudi solastnino.

Če se lastništvo hiše vpiše na vašo partnerico, to nikakor ne vpliva na odmero otroških dodatkov, nanj namreč vpliva priliv različnih vrst dohodkov v skladu z Zakonom o dohodnini. Vendar pa sama štipendija vpliva na odmero otroških dodatkov.

Kaj vse vpliva na višino in pravico do štipendije pa vam ne moremo odgovoriti, saj nimamo niti osnovnih podatkov za katero štipendijo gre in pod kakšnimi pogoji je bila dana.

[marjan]

Darilna pogodba


Darilna pogodba je pogodba, s katero ena stranka (darovalec) neodplačno prepusti drugi stranki (obdarjencu) kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Za darilno pogodbo je značilno, da ne nastane že s tem, da se stranki strinjata glede darila, pač pa mora biti sklenjena v strogi obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno. Takšna ureditev hoče zagotoviti, da tisti, ki nekaj brezplačno daje, dobro premisli preden da.

Darovanje v nasprotju z javnim pojmovanjem ni enostranski akt, pač pa gre za pogodbo. Obdarjenec mora privoliti, drugače darilna pogodba ni sklenjena. Šteje se, da je privoljenje dano, če obdarjenec darila ne odkloni. Temeljen element darilne pogodbe je nagib (motiv), tako da zaradi napake v motivu (npr. nekdo je mislil, da mu je sosed nekaj dobrega storil, zato mu je dal darilo, v resnici pa je to storil nekdo drug – tu gre za zmoto v nagibu, ki drugje ni upoštevana) darovalec lahko izpodbija darilo.

Bistveno za darilo je, da je darilo popolnoma neodplačno. Kadar obstoji kakšna obveznost nasprotne stranke v zvezi z naklonitvijo (npr. mora tudi o­n dati neko darilo ali opraviti neko storitev), ki jo lahko stranka iztoži, takšno naklonilo ni darilo, marveč je kakšna druga pogodba.

Predmet darilne pogodbe (darilo) je lahko karkoli, kar je lahko predmet kupne pogodbe. Nepremičnine torej vsekakor spadajo sem. Darovalec mora biti za sklenitev darilne pogodbe poslovno sposoben. Darilna pogodba mora biti sklenjena pisno, ob tem pa mora biti podpis darovalca notarsko overjen. Če pa temu ni bilo tako (npr. je bila nepremičnina izročena brez pisne pogodbe), potem darilna pogodba velja, če je bila opravljena izročitev nepremičnine v posest (če so torej nastale določene posledice).

Načelo je, da je darilo nepreklicno, vendar obstajajo določene izjeme.

1. Preklic zaradi nehvaležnosti

Preklic darila je možen, če se obdarovanec hudo pregreši zoper darovalca. Tu gre predvsem za hudo nehvaležnost – ta je izpolnjena, kadar je obdarovanec zoper darovalca storil dejanje, zoper katerega je možen kazenski pregon. Sem sodi tudi že sam poskus kaznivega dejanja zoper darovalca, pa tudi dejanje, ki sicer ni kaznivo, pomeni pa zelo težko dejanje zoper darovalca.

Darilo lahko prekliče darovalec, kot tudi njegovi dediči, če darovalec tega dejanja obdarjencu ni odpustil. Od preklica naprej ima obdarovanec darilo v nepošteni posesti zato ga mora vrniti.

2. Preklic zaradi dariteljeve potrebe in stiske

To je primer, ko darovalec po obdarovanju pade v premoženjsko stisko. Obdarjenec mora tako v primeru, da obdarovalec postane siromašen, njemu pomagati. Premoženjska stiska darovalcu ne sme le groziti, pač pa mora že obstajati – darovalec sploh nima sredstev za preživljanje. Pogoj je še, da tudi obdarjenec ni v enaki stiski.

3. Preklic zaradi prikrajšanja nujnega deleža

Ta preklic ureja dedno pravo. Darila se vrnejo, kadar je treba dopolniti nujni delež. Pri nas se darila vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila dana – najprej zadnje darilo.

4. Preklic zaradi ogrožanja upnikov

To ureja stečajno pravo. Pravna dejanja, storjena v zadnjih šestih mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, se lahko izpodbijajo, če je stečajni dolžnik s premoženjem razpolagal brezplačno ali za neznatno plačilo.


Več pravnih odgovorov in nasvetov na:
http://www.informiran.si/

[marjan]

Dedovanje


Dedovanje je prehod premoženja umrle osebe na druge osebe in je urejeno z dednim pravom. Poznamo dedovanje po oporoki in po zakonu. Medtem, ko so fizične osebe lahko dediči tako po zakonu, kot po oporoki, so pravne osebe lahko dediči le po oporoki.

Ločimo tudi vesoljno nasledstvo in posamično nasledstvo.

Pri prvem preide premoženje na dediče na podlagi zapustnikove smrti same in poseben akt ni potreben. V tem primeru dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika.

Druga vrsta pa je posamično nasledstvo, pri katerem preidejo posamezni deli premoženja na osebe, ki niso dediči. V tem primeru ima ta oseba samo terjatev nasproti dediču in zato ne odgovarja za dolgove zapustnika.

Pogoji za dedovanje

Da pride do dedovanja, je potrebno, da:

•zapustnik umre;
•obstaja dedič;
•ima dedič dedni naslov (zakon ali oporoka);
•je dedič dedno sposoben;
•obstaja predmet dedovanja.
Predmet dedovanja

Predmet dedovanja je zapuščina - to je celota vseh premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Predmet zapuščine so lahko stvari za zadovoljevanje osebnih potreb in njegovih družinskih članov, stanovanjske hiše in stanovanjski ter poslovni prostori ter kmetijska in druga zemljišča. Dedujejo se torej lahko premičnine, nepremičnine, podjetja in udeležba v pravni osebi. Dedujejo se lahko tudi vse pravice, ki niso vezane na točno določeno osebo (npr. stvarne služnosti, medtem, ko se osebne služnosti ne morajo dedovati).

Osnova za dedovanje je torej zapuščina, ki pa se mora za vsak primer posebej ugotoviti. Praviloma spada vanjo vse premoženje, ki ga je zapustnik imel ob trenutku svoje smrti. V določenih primerih pa se mora iz zapuščine izločiti določen del.

Izločitev v korist potomcev

Predmet dedovanja ni premoženjska masa, ki se iz zapustnikovega premoženja izloči na zahtevo njegovih potomcev ter posvojencev in njihovih potomcev (vnukov zapustnika), ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. Del, ki se izloči, ustreza prispevku navedenih oseb k povečanju ali ohranitvi premoženja. To je dejansko premoženje otrok, čeprav je pripadalo zapustniku. Ta del premoženja sploh ne spada v zapustnikovo premoženje.

Izločitev gospodinjskih predmetov

Predmet dedovanja tudi niso zapustnikovi gospodinjski predmeti, če niso večje vrednosti. Ti predmeti gredo preživelemu zakoncu zapustnika, njegovim potomcem in njihovim potomcem, ki so živeli z njim v istem gospodinjstvu. Ti predmeti pa spadajo v zapustnikovo premoženje, ne spadajo pa v zapuščino, ker se iz nje izločijo. To opravi zapuščinsko sodišče.

Izločitev dela zapustnikovega premoženja, ki ustreza družbeni pomoči dani zapustniku

Če je zapustnik užival socialno ali drugo pomoč, se del premoženja, ki ustreza vrednosti te pomoči, ne deduje. Ta del postane državna lastnina.

Dedovanje na podlagi zakona

Pri zakonitem dedovanju zakon določa krog oseb, ki zaradi sorodstvenih vezi ali zakonske zveze pridejo v poštev za dedovanje. V poštev kot zakoniti dediči pridejo:

- zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner (deduje v 1. ali 2. parenteli);
- 1. parentela = zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci (vnuki);
- 2. parentela = zapustnikovi starši in njihovi potomci (bratje in sestre, nečaki in nečakinje...);
- 3. parentela = zapustnikovi stari starši in njihovi potomci (strici in tete, bratranci in sestrične...);

Med posameznimi parentelami velja izključnost - sorodniki iz parentele, ki je po sorodstvu bolj oddaljena od zapustnika ne morejo dedovati, če obstaja kakšen sorodnik iz bližje parentele. Za dedovanje so pomembne še linije. Linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izhajajo od skupnega prednika, vštevši prednika kot predstavnika linije.

Najprej se določi parentela, nato pa se dediščina razdeli na toliko enakih delov, kolikor je linij. Med sorodniki, ki sestavljajo določeno linijo, velja vstopna pravica. če predstavnik linije ne deduje, ali če odpade kot dedič (umrl, dedno nevreden), potem stopijo na njegovo mesto njegovi potomci. Potomci, ki dedujejo na temelju te vstopne pravice, dobijo skupaj delež, ki bi šel njihovemu predniku, če bi ta dedoval.

Če zakonec deduje v 1. parenteli, torej skupaj s potomci, potem dobi enak delež, kot vsak izmed potomcev. Če pa deduje v 2. parenteli, skupaj s starši zapustnika, potem o­n dobi 1, ostali polovico pa starši. Zakonec pa ne deduje, če je zakonska zveza bila razvezana, ali če je življenjska skupnost prenehala. Enako velja, če je bila zakonska zveza razvezana šele po smrti zapustnika.

Nujni dediči

Z ustanovo nujnega deleža je omejena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja. Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, predvsem lahko o­nemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonu dedovale.

Nujni dediči so tiste osebe, ki bi v primeru, da bi v konkretnem primeru prišlo do zakonitega dedovanja, dedovale po zapustniku, pa še to samo v določenem primeru. Zapustnikovi potomci, njegov zakonec in njegovi starši so nujni dediči v vsakem primeru. Zapustnikovi stari starši in njihovi potomci pa so nujni dediči, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Pri določitvi velikosti nujnega deleža je treba upoštevati vse osebe, ki bi v konkretnem primeru dedovale po zakonu, ne glede na to ali te osebe so nujni dediči ali ne. Nujni delež se računa na podlagi obračunske vrednosti zapuščine. To sestavlja vrednost čiste zapuščine, kateri se prišteje vrednost določenih daril, ki jih je zapustnik dal še za časa svojega življenja.

Čista zapuščina se dobi tako, da se od premoženja, ki ga je zapustnik imel ob smrti, odštejejo stvari, ki niso predmet dedovanja (gospodinjski predmeti, ...), odštejejo pa se tudi vsi dolgovi. Tej vrednosti se nato prištejejo darila, in sicer darila, ki jih je zapustnik kadarkoli dal osebam, ki bi prišle v poštev za dedovanje po zakonitem dedovanju in pa darila, ki jih je zapustnik v zadnjem letu življenja naklonil drugim osebam.

Na podlagi tako izračunane obračunske vrednosti zapuščine se lahko izračuna nujni delež. Hipotetično se določijo dediči, ki bi dedovali zapuščino, če ne bi bilo oporoke. Vsakemu se določi ustrezen del. Nato se ugotovi, ali kateri izmed teh hipotetičnih zakonitih dedičev izpolnjuje pogoje za nujnega dediča. če je temu tako, se lahko določi njegov nujni delež. Nujni delež potomcev in zakonca znaša 1/2 deleža, ki bi ga prejel ob zakonitem dedovanju, nujni delež vseh ostailh pa 1/3 zakonitega dednega deleža.

Če je znesek zapuščine, s katerim oporočitelj ni razpolagal manjši od vsote vseh nujnih deležev, ki jih je treba izplačati, potem je treba ta znesek zagotoviti. To se napravi tako, da se zmanjšajo oporočna razpolaganja (vsa v enakem razmerju). če pa tudi s tem še ni dovolj, se morajo vrniti darila. Najprej se vračajo darila, ki so bila dana nazadnje.

Razdedinjenje nujnega dediča

Namen tega je kaznovanje dediča, ki ima pravico do nujnega deleža, za njegovo nedopustno obnašanje v razmerju do zapustnika. Razdedinjenje mora določiti zapustnik v oporoki.

Razlogi za razdedinjenje:

•če se je nujni dedič s kršitvijo kakšne zakonske ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom (grdo ravnanje, opustitev dolžnega spoštovanja, opustitev pomoči ob bolezni, opustitev obiskov);

•če je nujni dedič naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše;

•če je nujni dedič storil kaznivo dejanje zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev;

•če se je nujni dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Dedovanje na podlagi oporoke

Oporoka je enostranska, preklicna, v predpisani obliki dana izjava volje, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporočno je sposoben (lahko napravi, spremeni in prekliče oporoko) vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti. Zapustnik pa je nesposoben, če je v takšnem duševnem stanju, da ne more pravilno doumeti oz. razumeti pomena poslednje izjave in njenih posledic ali da ne more delovati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem.

Bistveno za oporoko je, da gre za pravo in resnično voljo zapustnika. Ta mora hoteti narediti oporoko, njegova volja pa mora biti usmerjena na nastanek oporoke. Ne sme biti z grožnjo ali silo prisiljen v napravo oporoke.

Oblike oporoke:

•lastnoročna oporoka (besedilo mora biti napisano z lastno roko, pod njo pa mora biti še lastnoročen podpis;

•pismena oporoka pred pričami (obstaja pismeni sestavek (npr. natipkan na računalnik), katerega mora zapustnik podpisati ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti da je to njegova zadnja volja, tudi priči se morata podpisati na oporoko);

•sodna oporoka (zapustnik ustno izjavi svojo voljo na sodišču, ta jo pa zapiše. Lahko je napravljena tudi v konzulatu, v vojski ali na ladji);

•mednarodna oporoka

•notarska oporoka (oporočitelj ustno izjavi oporoko notarju, ta pa jo zapiše, ob prisotnosti dveh prič, ki se tudi podpišeta);

•ustna oporoka (oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo pred dvema pričama, ki morata biti istočasno navzoči). Velja samo, če zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pismene oporoke.

Z oporoko oporočitelj določi dediča (vesoljni naslednik, ki prevzame tako aktivo kot pasivo). Teh dedičev je lahko več. Ob dedičih lahko določi tudi volilojemnike. Ti dobijo volilo - oporočno naklonilo določene koristi. To volilo je lahko določeno tako, da morajo njegovo izpolnitev zahtevati od dediča. Lahko pa je določeno tako, da volilo pripade takoj ob smrti (npr. gospodinjski predmeti). Oporočitelj lahko določi tudi namestnika dediču ali volilojemniku. Ta dedič deduje, če prvi dedič ne bo dedoval.

Več pravnih odgovorov in nasvetov na:
http://www.informiran.si/