[marjan]

Kdo deduje, če ni oporoke?

Leticija Škvadrolin, upokojena odvetnica

Kadar zapustnik napiše oporoko (oporoka), so stvari precej jasne:

dedujejo osebe, ki so navedene v oporoki + morebitni nujni dediči (nujni dedič), ki jih v oporoki ni.
Če pa oporoke ni ali je ta neveljavna, dedujejo zapustnikovo premoženje osebe, ki so bile z zapustnikom v določenem razmerju:
v sorodu, v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti.
Te osebe imenujemo zakoniti dediči (zakoniti dedič) in so razdeljene v tri dedne rede.
Velja pravilo, da dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.



Prvi dedni red: zapustnikovi potomci, zakonec, zunajzakonski partner

Te osebe dedujejo zapustnikovo premoženje po enakih delih.

Primer: če po zapustnici dedujejo mož in dva otroka, pripade vsakemu od njih ena tretjina njenega premoženja.

Posvojenci so izenačeni z biološkimi potomci, zunajzakonski partner pa z zakoncem.


Pomembno: vstopna pravica!

Če kakšen zapustnikov potomec ne deduje, ker je umrl pred zapustnikom ali ker je dedno nevreden ali ker se je odpovedal dedovanju v lastnem imenu, podedujejo del zapuščine, ki bi mu pripadel, njegovi otroci (zapustnikovi vnuki), če teh ni, pa njegovi vnuki (zapustnikovi pravnuki) - in tako naprej.
Ti torej "vstopijo" v dedovanje namesto svojega prednika.
Ti dediči dedujejo po enakih delih.

Primer: zapustnik ima ženo in sina ter dva vnuka po hčeri, ki je umrla pred njim. Žena in sin dedujeta vsak po tretjino njegovega premoženja, vnuka po umrli hčeri pa vsak po eno šestino.


Drugi dedni red: starši, zakonec, zunajzakonski partner zapustnika

Če zapustnik nima živih potomcev (ali ti ne dedujejo), zakonec ali zunajzakonski partner ne deduje v prvem dednem redu, pač pa v drugem, skupaj z zapustnikovimi starši ali njihovimi potomci.

Starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih (vsak eno četrtino), zakonec pa drugo polovico.

Tudi tu obstaja vstopna pravica: če eden od staršev ne deduje, dedujejo del zapuščine, ki bi mu pripadla, njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre), vnuki ali pravnuki.
Enako velja, če ne deduje nobeden od staršev.
Če ne deduje nobeden od zapustnikovih staršev niti njuni potomci (jih ni, dedno nevredni, se odpovedali dedovanju), deduje zakonec celotno zapuščino.


Tretji dedni red: dedi in babice zapustnika

Če ni dedičev prvega in drugega dednega reda ali ti ne dedujejo, dedujejo zapuščino zapustnikovi dedi in babice: eno polovico ded in babica po materini strani po enakih delih (torej vsak četrtino), drugo polovico ded in babica po očetovi strani po enakih delih.

Tudi tu velja vstopna pravica: če kateri od dedov ali babic ne deduje, dedujejo njegov delež njegovi potomci (zapustnikovi tete in strici ali bratranci in sestrične).

Če sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca (ali noben od njih ne deduje, ker je dedno nevreden ali se je odpovedal), dedujejo del zapuščine, ki bi šel njima, če bi bila preživela zapustnika, ded in babica druge strani oziroma njuni otroci, vnuki in njuni nadaljnji potomci.


Če ni nobenega dediča...

... postane zapuščina last Republike Slovenije. (Verjamemo, da zveni noro!).
To pravilo velja tudi v primeru, ko ima zapustnik žive sorodnike (npr. prastarše in njihove potomce - "mrzle" tete ali strice, bratrance ali sestrične).
Zakon sorodnikom, ki so od zapustnika oddaljeni bolj kot osebe, ki sodijo v tretji dedni red, ne priznava statusa zakonitih dedičev.


Za konec: vprašanje za padec na izpitu iz dednega prava

Zapustnik ima ženo in sina, hči iz prejšnjega zakona, vnuka, ki je sin pred 20 leti umrle hčere, ljubico, sestro in brata.
Oporoke ni napisal.

Kolikšen delež zapuščine pripada bratu in sestri?

Odgovor: brat in sestra ne dedujeta, ker sta dediča drugega dednega reda. Glede na to, da ima zapustnik tudi dediče prvega dednega reda (sin, hči, vnuk, žena), ti dediči zapustnikova brata in sestro izključujejo od dedovanja.