[marjan]

Pogodba o zaposlitvi za določen čas (52. člen)

Pogodbe o zaposlitvi za določen čas posebej ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v posebnem podpoglavju II. dela zakona, v členih od 52 do 56. V odgovoru na zastavljena vprašanja pa je treba upoštevati tudi posebnosti, ki so za tako pogodbeno razmerje določene v 10. in 77. členu, ter prehodno obdobje, ki ga ureja 237. člen novega ZDR.


Koliko časa lahko traja začasno povečan obseg dela?



Določba 52. člena določa primere, ki pomenijo zakonito podlago za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V sistemu delovnih razmerij je namreč tudi upoštevajoč mednarodne dokumente (Konvencija MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, Direktiva 91/383/EEC - začasno delo, Direktiva 1999/70/EC - delo za določen čas) še vedno vzpostavljeno pravilo zaposlovanja za nedoločen čas, zaposlovanje za določen čas pa se dopušča, kadar ga narekujejo predvsem objektivni pogoji, na primer potek določenega obdobja, dokončanje določene naloge ali nastop določenega dogodka.



Ob tem opozarjamo, da iz Konvencije MOD št. 158, ki zavezuje tudi Republiko Slovenijo, izhaja zahteva državam podpisnicam, da je treba predvideti ustrezno varstvo pred sklepanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas, katerih namen je izogniti se varstvu pred prenehanjem pogodbe oziroma delovnega razmerja, kot ga določa ta konvencija.



Med primeri, ki jih določa novi ZDR kot utemeljene primere, ko je mogoče sklepati pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je v tretji alinei prvega odstavka 52. člena navedeno tudi:"- začasno povečan obseg dela". Ta primer oziroma razlog je bil določen kot zakonit razlog tudi v zakonu o delovnih razmerjih, ki je veljal pred uveljavitvijo novega ZDR, in tudi v prejšnji zakonodaji ni bil časovno podrobneje opredeljen.



Zato se je v sodni presoji zakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v posameznih spornih primerih do vprašanja "začasnosti" opredeljevala tudi sodna praksa. Ob tem pa glede na novo zakonsko ureditev delovnih razmerij v novem ZDR vendarle menimo, da je nova zakonska ureditev bolj jasna. Novi ZDR namreč v 53. členu na novo tudi časovno omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas na najdalj dve leti oziroma v 237. členu v prehodnem obdobju na najdalj tri leta. Ker se navedena časovna omejitev nanaša na vse primere zakonite zaposlitve za določen čas (razen za tiste primere, ki so izrecno izvzeti), torej tudi na primer "začasno povečanega obsega dela", je po novem ZDR "začasnost" opredeljena v najdaljšem trajanju dveh oziroma v prehodnem obdobju treh let.



V tem okviru pa je seveda treba upoštevati dejansko časovno obdobje, v katerem je v konkretnih primerih predviden povečan obseg dela, saj prvi odstavek 53. člena določa, da se pogodba o zaposlitvi sklene za omejen čas, ki je potreben, da se opravi delo v primerih iz 52. člena.


Kako naj v pogodbi o zaposlitvi za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela delodajalec določi datum prenehanja njene veljavnosti, ko pa je ob njeni sklenitvi jasno le to, da se bo začasno povečan obseg dela vsekakor ponovno normaliziral, ni pa jasno, kdaj se bo to zgodilo?

Glede drugega vprašanja, ki se nanaša na zahteve, da se v pogodbi o zaposlitvi točno določi datum prenehanja njene veljavnosti, pa menimo, da je treba upoštevati določbi 10. in 29. člena v povezavi s 77. členom novega ZDR. Iz določbe drugega odstavka 10. člena izhaja obveznost, da mora biti v pogodbi o zaposlitvi čas trajanja pisno določen.



Opredelitev časa trajanja delovnega razmerja je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi tudi po peti alinei prvega odstavka 29. člena novega ZDR. Določba 77. člena novega ZDR pa ureja posebnosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer tako, da pogodba preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.



Pri izvedbi zahteve iz določb 10. in 29. člena o pisni določitvi trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbi je torej treba upoštevati tudi zakonsko ureditev prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Upoštevajoč 77. člen, zaposlitve za določen čas časovno ne opredeljuje le neposredna določitev časa trajanja pogodbenega razmerja (obdobje oz od - do določenega datuma), temveč tudi opredelitev dela, ki traja po svoji naravi le določen čas, oziroma trajanje razloga, ki upravičuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.



Menimo, da tudi pisna določitev določljive časovne omejitve delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi z opredelitvijo predvidenega trajanja dela, ki traja po svoji naravi le določen čas, oziroma podrobnejša, tudi predvidena časovna opredelitev veljavnega razloga, ki utemeljuje zaposlitev za določen čas, zadošča zahtevi po obličnosti v 10. členu. Pomembno je, da je volja in namen pogodbenih strank v pogodbi o zaposlitvi čim bolj jasno izražena.



Ob tem kot utemeljitev navajamo še mednarodno ureditev: Direktiva 91/533/EEC - pisna informiranost delavca - zahteva, da se v primeru pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja za določen čas v pisni dokument, s katerim delodajalec obvesti delavca o pogojih dela, vključi tudi predvideno trajanje pogodbe oziroma delovnega razmerja.



Ugotavljamo, da je treba v odgovoru na zastavljena vprašanja upoštevati vse zakonske določbe, ki urejajo to problematiko ter njihovo medsebojno povezanost in učinkovanje.