[marjan]

Oligomenoreja - dolg menstrualni cikel


Z nazivom oligomenoreja imenujemo motnjo rednega menstrualnega ciklusa, oziroma izraz uporabimo takrat, ko se menstrualni ciklus pojavlja na več kot 35 dni. Najpogostejši razlog za nastanek oligomenoreje je neuravnotežena, ali abnormalna funkcija jajčnikov. Razlogi za nastanek so lahko različni: stres, hiperprolaktinemija, povišana vsebnost moških spolnih hormonov, nastanek hipofiznih tumorjev na ščitnici, jajčnikih ali nadledvični žlezi. Primarna oligomenorejo (ciklusi daljši od 35 dni) pogosto pripisujemo sindromu policističnih jajčnikov (Stein-Leventhalov sindrom). Sekundarna oligomenoreja, ki se pojavlja v 70% motenj, se pojavlja po krajših ali daljših obdobjih normalnega menstrualnega ciklusa. Pojavlja se kot predstadij amenoreje, ali po dolgotrajni amenoreji označuje vrnitev normalnih menstrualnih ciklusov. Najpogosteje se na osnovi krivulje bazalne temperature diagnosticira podaljšana folikularna faza, pri čemer najmanj tretjino pacientk nima ovulacije.


Najnatančnejši pregled intenzivnosti motnje nudi določevanje bazalnega hormonskega statusa. V krvni preiskavi, od 3. do 5. dneva ciklusa, se določi vsebnost naslednjih bazalnih relevantnih hormonov: estradiol, FSH, LH, testosteron, prolaktin, TSH, androstendion, DHEAS in SHBG. Vsebnost estradiola lahko niha, kar odgovarja raziskavi biopsije endometrije (jemanje vzorcev maternične sluznice in njihova citološka/histološka analiza). V 15% analiz obstaja atrofija endometrija, v 15% je endometrij hiperplastičen, v 40% gre za nepopolno transformacijo (neadekvatna proliferacija), pri 30% odstotkih pa je rezultat analiz normalen. Merjenje bazalne temperature lahko koristi pri raziskavi bifazičnih krivulj, ki kažejo na ugodno diagnozo.



Boleča menstruacija - dismenoreja



Krčevite bolečine nastale med menstrualnim ciklom imenujemo dismenoreja. Bolečine, ki so lahko blage ali močne, v glavnem prizadenejo trebuh in križ, pogosto pa jih spremljajo glavoboli, bruhanje in driska. Poznamo primarno dismenorejo, ki pride s prvo menstruacijo in je v glavnem funkcionalnega karakterja, ter sekundarno dismenorejo, ki se pojavi v kasnejšem življenjskem obdobju kot posledica neke druge bolezni v maternici, najpogosteje endometrioze. Ocenjuje se, da okoli 60% žensk doživlja boleče menstruacije.


K funkcionalnem vzroku pripisujemo naravne procese, ki se dogajajo v maternici koncem menstrualnega cikla in ko njihova intenzivnost preraste običajno. Z izžemanjem funkcije rumenega telesa (corpus luteum – CL) in fiziološkega padca vsebnosti hormona rumenega telesa ob koncu menstruacije, nastopita vazokonstrikcija (oženje žil) krvnih žil in ishemija (nezadostna prekrvavljenost) maternične sluznice, pospremljena s sproščanjem prekomerne količine prostaglandinov tipa F2alfa, ki pripeljeta do močnih kontrakcij (krčev) maternice. Drug razlog močnim bolečinam označujemo kot organski razlog in ga razumemo kot organsko bolezen nastanka bolečih menstruacij. Najpogostejši organski razlogi so endometrioza, polip maternice, miom, krčenje materničnega vratu in njegove malformacije.


Prehrana, ki uravnoteži metabolizem eikosanoidov:



•Uživajte manj rafiniranih ogljikovih-hidratov (keksi, biskviti, sladkarije, bel sladkor, kruh in peciva iz bele moke).
•Omejite ali popolnoma prenehajte uživati meso in jajca (rdeče meso in rumenjak vsebujeta veliko količino arahidonske kisline, ki vpliva na nastanek prostaglandina F2alfa).
•Izogibajte se izvorom maščobnih kislin in hidrogeniziranega rastlinskega olja, kot npr. margarina, rastlinska mast…
•Kot dopolnilo k prehrani uživajte živila bogata z omega 3 maščobnimi kislinami.


Hipermenoreja (menoragija)

Z izrazom hipermenoreja, lahko tudi menoragija, označujemo pretirano dolgo in obilno krvavitev med menstrualnim ciklom. Ocenjuje se, da za obilnimi menstrualnimi krvavitvami trpi približno 10% vseh ginekoloških pacientk. Normalna menstrualna krvavitev ponavadi traja pet dni, skupna izguba krvi pa znaša 80 ml. Če krvavenje ne poneha po sedmih dneh, izguba krvi pa je višja od 80 ml, govorimo o hipermenoreji, ali menoragiji.


Simptomi

Obilna menstrualna krvavitev, pogosta menjava higienskih vložkov in veliki krvi strdki v menstrualni krvi so le eni od mnogih simptomov hipermenoreje. Izguba krvi lahko povzroči pomanjkanje železa v krvi, zaradi česa se lahko pojavijo simptomi anemije, kot sta zaspanost in utrujenost.


Diagnoza

Prekomerna krvavitev je posledica hormonskih neravnovesij, ali različnih zdravstvenih težav. Prav tako lahko obilne krvavitve, zaradi zgoščevanja stene endometrija, povzročijo miomi in rak na maternici. Miomi ne povzročajo samo obilno, temveč tudi dolgo menstruacijo (menometroragija). Polipi, vaginalno vnetje, endometrioza, endometritis (vnetje notranjega sloja maternice) in delovanje ščitnice, prav tako vplivajo na obilne menstrualne krvavitve, zato je postavljanje pravilne diagnoze še toliko bolj pomembno.

Za diagnozo je potreben razgovor z ginekologom. Natančen opis tegob, informacij o prebolelih boleznih in družinskih boleznih, bo ob ginekološkem, pogosto tudi ultrazvočnem pregledu in kiretažo pomagal odkriti pravi vzrok.

Med zunanje povzročitelje lahko štejemo: pomanjkanje trombocitov (trombocitopenija), motnje strjevanja krvi (koagulopatija), srčne težave, povišan krvni tlak, bolezni ledvic in zastoj krvi zaradi pljučnih bolezni.


Dismenoreja


Krčevite bolečine nastale med menstrualnim ciklom imenujemo dismenoreja. Bolečine, ki so lahko blage ali močne, v glavnem prizadenejo trebuh in križ, pogosto pa jih spremljajo glavoboli, bruhanje in driska. Poznamo primarno dismenorejo, ki pride s prvo menstruacijo in je v glavnem funkcionalnega karakterja, ter sekundarno dismenorejo, ki se pojavi v kasnejšem življenjskem obdobju kot posledica neke druge bolezni v maternici, najpogosteje endometrioze. Ocenjuje se, da okoli 60% žensk doživlja boleče menstruacije.

K funkcionalnem vzroku pripisujemo naravne procese, ki se dogajajo v maternici koncem menstrualnega cikla in ko njihova intenzivnost preraste običajno. Z izžemanjem funkcije rumenega telesa (corpus luteum – CL) in fiziološkega padca vsebnosti hormona rumenega telesa ob koncu menstruacije, nastopita vazokonstrikcija (oženje žil) krvnih žil in ishemija (nezadostna prekrvavljenost) maternične sluznice, pospremljena s sproščanjem prekomerne količine prostaglandinov tipa F2alfa, ki pripeljeta do močnih kontrakcij (krčev) maternice. Drug razlog močnim bolečinam označujemo kot organski razlog in ga razumemo kot organsko bolezen nastanka bolečih menstruacij. Najpogostejši organski razlogi so endometrioza, polip maternice, miom, krčenje materničnega vratu in njegove malformacije.


Alternativno zdravljenje

Pri težavah, ki ne izvirajo iz organskih bolezni, vam pomaga množica alternativnih načinov zdravljenja.

Ajurveda:

Ajurveda pojmuje mesečno krvavitev kot možnost za redno razstrupljanje ženskega telesa. Zato morate podpirati faze čiščenja, tako da si privoščite veliko miru, jejte lahko in hranljivo hrano, ter zmanjšajte stres. Privoščite si kratke sprehode na svežem zraku, poslušajte prijetno glasbo in pojdite v posteljo pred 22. uro. Ob bolečinah je pomembna vata (element: zrak, prostor; lastnosti: lahko, suho, mrzlo, živahno; živila: solate, prepečenec, musli, presna hrana), zato izravnava te doše - vitalna energija (ajurvedsko zdravstvo pozna tri vata-veter, pita-ogenj, kapha- voda) pomaga tudi pri boleči menstruaciji.

Homeopatija

Pri trajnih motnjah menstruacije je potrebno konstitucijsko zdravljenje. V akutnih primerih vam pomagajo naslednja sredstva: Aconitum: izostanek krvavitve zaradi šoka, strahov in okužb, Calcium carbonicum: močna menstruacija s povečanjem teže, Magnesium phosphoricum: koliki podobne bolečine, Pulsatilla: če si krvavitve niso podobne.

Šamanstvo

Šamansko potovanje vas lahko pripelje k izvoru vaših menstrualnih težav. Indijanske rastline proti menstrualnim težavam so ananas, avokado, koruza, topol, perujski balzam, rman, vanilja in vrba.

Tradicionalna kitajska medicina

Akupunktura blaži težave pri dismenoreji. Z zdravljenjem začnemo teden dni pred menstruacijo in ga izvajamo vsak, ali vsak drugi dan, dokler bolečina ne mine.

Zeliščarstvo

Tako kot pri PMS je navadna konopljika priporočljiva tudi pri nerednih mesečnih ciklusih. Navadni plešec pomaga ob veliki izgubi krvi. Kamilični ali rmanovi cvetovi so primerni za sproščanje krčev, izvleček iz kajenskega popra pa močno spodbuja prekrvavitev in je primeren za zunanjo uporabo ob otrdelosti mišic ali bolečinah živcev; metino olje blaži glavobole.
Ob bolečinah v trebuhu priporočamo čaj iz enakih delov gosje trave, plahtice in rmana, lahko dodate še po en del melise ali kamilice; začnite 7 – 8 dni pred menstruacijo in spijte vsak dan 2 do 3 skodelice čaja pred obroki, dokler težave ne minejo; po nekaj mesecih izboljšanja prenehajte pitje tega čaja. Z ostanki zelišč lahko pripravite trebušne obkladke.

Dietetika

Predhodno povečanje dnevnih odmerkov železa na približno 10 do 15mg v času pred in med krvavitvijo pomaga pri nastajanju nove krvi in je učinkovito proti utrujenosti, pomanjkanju energije in slabokrvnsoti. Železo je v kruhu, mesu (jetrih) in klobasah, pa tudi v zeleni zelenjavi in sardinah.

Fizikalno zdravljenje

Redno si privoščite sprostitvene kopeli npr. s plahtico, rmanom ali gosjo travo. S kopelmi pričnite vsakokrat tri dni pred menstruacijo. Večerna kopel pred počitkom naj traja 20 minut, voda naj ima telesno temperaturo.

Manualno zdravljenje

Glavobole, bolečine v hrbtu, otrdele mišice, krče in bolečine lahko zdravita osteopatija in kiropraksa. Masaže blažijo otrdelost mišic in spodbujajo sproščanje. Zelo učinkovita je lahko masaža vezivnega tkiva.

Sproščanje in meditacija

Če so glavni povzročitelji težav psihični vzroki, lahko pomaga avtogeni trening. Ob tehnikah sproščanja si izoblikujte drugačen pogled na menstruacijo in lastno telo.

Zdravljenje z energijo

Aromaterapija; blaga masaža trebuha z eteričnim majaronovim ali kamiličnim oljem blaži boleče krče materničnega mišičja. Masaža hrbta z dodatkom olja prežene otrdelost. Blagodejne so vroče komprese trebuha – bodisi z olji, ki sproščajo krče, ali s prijetnimi vonji po vaši izbiri. Sivka, muškatna kadulja, mira, žajbelj in brinje spodbujajo krvavitev pri kasneči menstruaciji, vendar naj jih ženske z normalno do močno krvavitvijo nikakor ne uporabljajo med menstruacijo, ali če obstaja možnost, da bi zanosile.

Zdravljenje z gibanjem

Zmerno gibanje med menstruacijo sprošča otrdelost in spodbuja presnovo.

[marjan]

Motnje menstrualnega ciklusa


Avtor: Mihaela Slemnik, absolventka medicine
Vsaka ženska obdobje pred menstruacijo in med njo doživlja drugače. Motnje menstrualnega ciklusa so različne in pogoste. Motnje menstrualnega ciklusa so vse nepravilnosti, ki nimajo oblike rednega menstruacijskega ciklusa.

Vzroki za take neredne krvavitve so:

- Neusklajeno delovanje žlez pri ženski
- Bolezni maternice in nožnice
- Sistemske bolezni in
- Nekatera zdravila

Motnje menstrualnega ciklusa razdelimo na:

- Motnje v jakosti krvavitve (sprememba jakosti, vmesne krvavitve,...)
- Motnje v pogostnosti krvavitve (glede na časovno pojavljanje)
- Popolnoma neredne krvavitve (metroragija)
- Boleče menstruacije (dismenoreja)
- Premenstrualni sindrom

1. Motnje v jakosti krvavitve

Šibka menstruacija ali hipomenoreja, traja samo nekaj ur ali kak dan. Nastane lahko zaradi okvare maternične sluznice med čiščenjem (abrazijo ali kiretažo), operacij v maternični votlini ali vnetja.

Močna menstruacija ali hipermenoreja je obilna menstruacija, pri kateri ženske opažajo tudi krvne strdke med krvavitvijo in traja do 7dni. Vzroki so lahko miomi, polipi, endometrioza, maternični vložek, vnetje, karcinom, motnje strjevanje krvi, zvišan krvi pritisk,...

Podaljšana in močna menstruacija je menoragija in traja med 7 in 14 dni. Vzroki so organski in so enaki kot pri močni menstruaciji, zdravljenje je pa pri obeh odvisno od vzroka bolezni.

Menometroragija je močna menstruacija, ki traja več kot 14 dni. Vzroki za menometroragijo, so lahko ali organski ali hormonski.

Intermenstrualno krvavitev ali izcedek (ovulacijska krvavitev) opazijo nekatere ženske trinajsti ali štirinajsti dan ciklusa za nekaj ur. Krvavitev povzroči padec estrogenov takoj po ovulaciji. Nepravilnost lahko preprečimo z dodajanjem estrogenov med ovulacijo.

Predmenstruacijska krvavitev ali izcedek nastane nekaj dni (do 10) pred začetkom prave menstruacije. Krvavitev je ponavadi šibka in nastane zaradi nizke vrednosti progesteronov. Ženske s to motnjo težje zanosijo. Zdravimo z dodajanjem progesterona v drugi polovici menstrualnega ciklusa.

Pomestruacijska krvavitev ali izcedek se pojavi nekaj dni po končani menstruaciji in traja nekaj dni. Možnih je več vzrokov: nepravilno luščenje, vnetje ali nezadostna obnova maternične sluznice. Vnetje zdravimo z antibiotiki, ostala dva vzroka pa hormonsko, z estrogeni.

2. Motnje v pogostnosti krvavitve

Redka menstruacija ali oligomenoreja se pojavlja na 35 do 42dni. Če gre za normalne krvavitve z ovulacijo, zdravljenje ni potrebno. Če so krvavitve brez ovulacij, ženska pa želi zanositi je potrebno zdravljenje.

Pogostna menstruacija ali polimenoreja se pojavlja na manj kot 21 dni. Zdravljenje je potrebno, če je zaradi kratkega obdobja pred ovulacijo prizadeta plodnost ali pa se zaradi pogostnih krvavitev pojavi anemija (slabokrvnost). Zdravi se s progestageni.

Izostanek menstruacije je amenoreja in je lahko normalen pojav (pred menarho, med nosečnostjo in dojenjem in po menopavzi) ali pa je vzrok bolezni (genetski dejavniki, sistemske bolezni, motnje v delovanju žlez, prirojene nepravilnosti spolnih organov, prehrambeni, psihični in drugi vzroki). Delimo jo na primarno, kadar se menstruacija ne pojavi do 16.leta starosti in o sekundarni kadar je imela ženska redne menstruacije in je nato menstruacija izostala za več kot 3 cikluse, brez nosečnosti.

3. Neredne krvavitve

Metroragija so povsem neredne krvavitve iz maternice, ki niso vezane na menstruacijski ciklus. Ponavadi so te krvavitve močne in trajajo različno dolgo časa. Vzroki so lahko organski (polipi, tumorji, vnetje,miomi, maternični vložki, zapleti zgodnje nosečnosti,..) ali disfunkcionalni (o tem govorimo, kadar izključimo organski vzrok).

4. Boleče menstruacije

Dismenoreja je bolečina v trebuhu zaradi krčev maternice v času menstruacije. Pri primarni dismenoreji vzrok za krče ni znan, pri sekundarni dismenoreji pa je vzrok za krče ginekološko obolenje. Primarna dismenoreja prizadene do 50 % žensk. Običajno nastopi v mladosti in je lahko tako huda, da moti vsakodnevne dejavnosti. Z leti ali po porodu se lahko zmanjša. Verjetno je posledica krčenja maternice zaradi zmanjšanega dotoka krvi v sluznico maternice.

Sekundarna dismenoreja je redkejša in prizadene do 25 % žensk z dismenorejo. Najpogostejši vzroki zanjo so endometrioza (razraščanje celic maternične sluznice zunaj maternice) in miomi (nemaligne rašče v steni maternice). Glavni znak dismenoreje je bolečina v spodnjem delu trebuha, ki je lahko v obliki krčev ali topa in stalna. Ostali znaki so še glavobol, zaprtje ali driska, slabost in bruhanje ter pogosto odvajanje vode. Včasih se iz maternice izločijo krvni strdki ali deli maternične sluznice. Bolečino pri primarni dismenoreji učinkovito odpravijo nesteroidna protivnetna zdravila. Znake lahko omili tudi počitek, spanje in redna telesna aktivnost. Če bolečine preprečujejo vsakodnevne aktivnosti, se lahko prepreči ovulacijo z uporabo kontracepcijskih sredstev z nizkimi odmerki hormonov. Zdravljenje sekundarne dismenoreje je odvisno od vzrokov.

5. Predmenstrualni sindrom

Predmenstrualni sindrom označujejo razdražljivost, anksioznost, emocionalna labilnost, depresija, edem, boleče prsi, sprememba apetita in glavoboli, ki se tipično pojavljajo 7 do 10 dni pred menstrualno krvavitvijo in izginejo nekaj ur preden se menstruacija pojavi. Simptomi so lahko pogosto hudi in vplivajo na kakovost življenja. Zdravljenje je simptomatsko in vključuje razne prehranske diete, zdravila in pogovor.

[marjan]

MENSTRUALNI CIKEL


UVOD
Normalna menstruacija (menzes, čišča, perilo, perioda) je občasno (periodično) luščenje sekretorno spremenjene
maternične sluznice (endometrija), kot posledica delovanja hipotalamo-hipofizno-ovarijskega sisitema.
Prva menstruacija (menarha) se pri dekletih v našem okolju pojavi med enajstim in petnajstim letom, zadnja
krvavitev (menopavza) pri ženskah pa med sedeminštiridesetim in triinpetdesetim letom starosti. Ta dogodka
omejujeta rodno (fertilno) obdobje v življenju vsake ženske. V tem obdobju se pojavljajo menstruacije (približno
500-krat), ki so znak spolne zrelosti.
Značilnosti menstruacije so pogostnost, trajanje in jakost. Običajno se menstruacija pojavlja na osemindvajset
dni, vendar so možni tudi krajši in daljši presledki (od enaindvajset do štirideset dni). Krvavitev navadno traja od
tri do sedem dni, ženska med menstruacijo izgubi od 50 do 200 ml krvi. Prvi dan je krvavitev običajno šibka,
drugi dan močnejša, nato se jakost ponovno zmanjša. Menstrualna kri je temne barve, pomešana je s sluzjo in
delčki endometrija in je tekoča (1). Posamezni nepravilni ciklusi, v nasprotju s stalno nepravilnimi, niso znak
trajnega problema. Prvi dve leti po menarhi je večina ciklov neovulatornih, lahko so izven 21-40 dnevne periode,
krvavitev lahko traja manj kot 2 in več kot 7 dni. Po dveh letih se odstopanja v periodi cikla, periodi krvavitve in
količini krvavitve smatrajo kot motnje. Enako velja za abnormalne krvavitve (2).



FIZIOLOGIJA MENSTRUALNEGA CIKLUSA
Menstrualni ciklus se začne, ko nastopi menstruacija (to je prvi dan ciklusa) in predstavlja najbolj opazen
dogodek med številnimi cikličnimi fiziološkimi dogajanji pri ženski. Menstruacijski ciklus je odvisen od
uravnovešenega delovanja različnih dejavnikov. Uravnavajo ga: hipotalamus, hipofiza, jajčnika, endometrij,
drugi deli genitalnega trakta ter mehanizmi povratnih zvez. Menstrualni cikel razdelimo na folikularno fazo,
ovulacijo in lutealno fazo (2).



FAZE MENSTRUALNEGA CIKLA
Folikularna faza

Folikularna faza traja od prvega dne menstruacije do ovulacije. Menstruacija traja 3 do 6 dni, čas pred ovulacijo
pa 9 do 23 dni. V tej fazi se razvije jajčni folikel, ki je zrel za proces ovulacije. Zgodnji dogodki so sproženi
zaradi povišanja koncentracije FSH (folikel strimulirajoči hormon) prvi dan menstruacije. Koncentracija FSH se
poviša, ker ni več zaviranja (po sistemu negativne povratne zveze) s strani ovarijskih hormonov (estrogena in
progesterona), katerih koncentracija se je zmanjšala ob koncu prejšnjega cikla. FSH stimulira razvoj 15-20
foliklov vsak mesec, od katerih eden postane dominanten, ostali zakrnijo. Dominantni folikel dozoreva in
sintetizira hormon estrogen (koncentracija FSH pa se posledično znižuje). Vedno večja količina estrogenov ob
določeni koncentraciji vzpodbudi hipotalamus za izločanje GnRH-ja in s tem LH (luteinizirajoči hormon) (4).

Ovulacija
Pod vplivom LH-ja jajčece nadaljuje svojo prvo redukcijsko delitev, ki po 36 urah povzroči razpok zrelega
folikla in iztis jajčeca, kar imenujemo ovulacija. Jajčece se adherira na ovarij in mišične kontrakcije falopijeve
tube povzročijo, da jajčece lahko migrira v jajcevode. Sam proces traja od 1-2 dni (4).

Lutealna faza
Po ovulaciji se v votlinico razpočenega folikla izlije kri, lahko govorimo o rdečem telescu. Zrnate celice se
spremenijo v velike luteinske celice, ki vsebujejo rumeno barvilo lutein in lipide. Rdeče telesce se zato kmalu
spremeni v za lešnik veliko rumeno telesce. To je žleza z notranjim izločanjem, ki že 48 ur po ovulaciji
intenzivno izloča progesteron in tudi estrogene. Izločanje progesterona vzdržuje LH. Visoke koncentracije
progesterona zaviralno delujejo na hipotalamus (po mehanizmu negativne povratne zveze) in tako začne
izločanje LH-ja upadati (približno 5-7 dni po ovulaciji). Ko ta upada, začne rumeno telesce propadati in se
spremeni v brazgotinasto tvorbo – belo telesce. Količina progesteronov in estrogenov upade in začne se
menstruacija in s tem novi ciklus. Lutealna faza traja 12-16 dni. Če ženska zanosi, se rumeno telesce ohrani in
deluje do 12. ali 14. tedna nosečnosti, dokler njegove funkcije ne prevzame posteljica.
Dolžina obdobja pred ovulacijo je najbolj spremenljiva, saj na zorenje jajčeca vplivajo številni dejavniki: fizični
napori, stres, bolezni, zdravila. Lutealna faza traja vedno od 12 do 16 dni. Če vemo, kdaj je prišlo do ovulacije,
lahko dokaj natančno določimo prihod naslednje menstruacije (1,2).


SPREMEMBE TEMPERATURE
Med menstrualnim ciklusom se spreminja tudi bazalna telesna temperatura. Giblje se v dveh ravneh: v drugi
polovici cikla je vsaj za 0,2 ºC višja kot v prvem delu cikla. Dvig bazalne telesne temperature povzroči
progesteron, ki ga po ovulaciji izloča rumeno telesce. Raziskave so pokazale, da se temperatura zviša dan pred
ovulacijo ali najpozneje dva dni po njej. Temperatura ostane povišana vse do začetka menstruacije. Njen padec
pa navadno pomeni, da bo ženska tisti dan dobila menstruacijo. Če je temperatura povišana že več kot 18 dni in
če menstruacija še ni nastopila, je zelo verjetno prišlo do zanositve (5).



CERVIKALNI CIKLUS
Ciklične spremembe materničnega vratu omogočajo prehod semenčic skozi cervikalni kanal med ovulacijo.
Estrogeni ga razširijo in povečajo kripte, sočasno pa vzpodbujajo izločanje cervikalne sluzi in zmanjšujejo njeno
viskoznost. Pod vplivom estrogena začne postajati sluz prehodna za semenčice. Ob vhodu v nožnico se pojavita
občutek vlažnosti in sluz, ki je najprej še gosta, nato pa vedno bolj redka, prozorna in raztegljiva, podobna
jajčnemu beljaku. Lahko je prozorna, motna ali obarvana s krvjo. Največja možnost zanositve je zadnji dan, ko
je sluz še vlaknasta in raztegljiva in ustvarja občutek spolzkosti. Potem pride do izrazite spremembe videza sluzi
in občutka. Ni več spolzkosti in mokrote, sluz je ponovno gosta in motna ali pa je sploh ni. Tako ostane vse do
menstruacije. Po menstruaciji spodnji del materničnega vratu izloča motno in lepljivo sluz, ki zapira maternični
vrat. Ob vhodu v nožnico zaznamo le malo (dnevi nespremenjene sluzi) ali pa nič sluzi (suhi dnevi). Prevladuje
občutek suhosti, ki je več dni nespremenjen (5).



BOLEČINA SREDI CIKLUSA
Ženske (ena od petih) včasih občutijo bolečino (t.i. 'Mittelschmerz' ali 'middle pain') ali nelagodje na eni strani
spodnjega dela trebuha. Te bolečine se pojavijo v jajčniku na tisti strani, kjer poteka ovulacija. Natančen vzrok
bolečin ni znan. Med možni razlogi je pred samo ovulacijo rastoč folikel, ki draži površino jajčnika in povzroča
bolečino. Bolečina lahko nastane tudi zaradi krvi ali tekočine, ki se sprosti iz počenega folikla in lahko nadraži
peritonej ter povzroča bolečine. Bolečine trajajo od nekaj minut do nekaj ur, redkeje dan ali dva. Lahko so ostre,
krčevite. Ponavadi ne zahtevajo zdravniške pozornosti. Pri hujših bolečinah običajno pomagajo blažji analgetiki,
vroča kopel in oralni kontraceptivi (6).



PREDMENSTRUALNI SINDROM
SIMPTOMI

Več kot tri četrtine žensk občuti v predmenstrualnem obdobju bolj ali manj izražene telesne ali psihične
spremembe. 9 % žensk se počuti celo bolje kot običajno. Ostale pa tožijo zaradi simptomov, ki jih razdelimo na
afektivne (depresija, žalost, vznemirjenost, napetost, zaskrbljenost, jokavost, nemir, jeza, osamljenost,
spremembe v apetitu, požrešnost, spremembe v seksualnem življenju, bolečine, glavobol ali migrena, bolečine v
križu, bolečine v prsih, krči v trebuhu in splošne bolečine v mišicah), kognitivne (nihanje v počutju, težave pri
koncentraciji, zmanjšana uspešnost, zmedenost, pozabljivost, nagnjenost k nesrečam, zapiranje vase, čustveni
izlivi), zadrževanje tekočin (občutljivost in povečanje dojk, pridobivanje telesne teže, napihnjenost in otekanje
trebuha, otekanje okončin) in splošne somatske znake (utrujenost, vrtoglavica, slabost, nespečnost) (9). 28 %
žensk navaja, da predmenstrualni simptomi zmanjšujejo njihovo sposobnost za delo in učenje in da neugodno
vplivajo na medosebne odnose. 5 do 8 % žensk zaradi teh težav išče zdravniško pomoč, 2 % žensk potrebuje
bolniški stalež. Skupek simptomov poimenujemo predmenstrualni sindrom. Kadar prevladujejo psihični
simptomi, ki so dovolj resni, da prekinejo normalno socialno in poklicno delovanje ženske, govorimo o
predmenstrualni disforični motnji (3).



ETIOLOGIJA
Etiologija zaenkrat ni znana. Obstajajo številne razlage za nastanek bolezni. Možno je, da je vzrokov več
(bioloških, psihosocialni faktorji).
Vedno več raziskav kaže, da je predmenstrualna disforična motnja tesno povezana s serotoninskim sistemom.
Bolnice imajo v predmenstrualnem obdobju znižane koncentracije serotonina v krvi in v trombocitih. Druge
študije poudarjajo pomembnost beta endorfinov. Predmenstrualni simptomi naj bi bili abstinenčni simptomi, ki
nastopijo ob hitrem padcu beta endorfinov po osemnajstem dnevu menstruacijskega ciklusa. Pred tem pa naj bi
bila aktivnost beta endorfinov relativno povečana. Kot pomemben etiološki faktor omenjajo tudi spremembe
cirkadianega ritma oziroma kronološke motnje. Na to kažejo spremembe v koncentraciji melatonina. V zimskem
času se predmenstrualni simptomi običajno intenzivirajo, kar kaže na sorodnost predmenstrualne disforične
motnje s sezonsko depresijo. Glede na to, da se predmenstrualni simptomi pojavljajo skoraj pri vseh ženskah,
opazili so jih celo pri primatih, je vprašanje, ali so imele predmenstrualne spremembe vedenja v evoluciji kak
smisel. Morda so na ta način ženske v neplodnem obdobju odvračale moške (3).



OBRAVNAVA BOLNICE
Kadar ženska pride po pomoč zaradi težav v predmenstrualnem obdobju, želimo v anamnezi izvedeti naslednje:
kateri so vodilni simptomi, kako se simptomi pojavljajo glede na menstruacijski ciklus, kateri simptomi (če
sploh) se pojavljajo časovno neodvisno glede na menstruacijski ciklus. Vsaki bolnici damo posebne obrazce, v
katere vpisuje svoje simptome, jih ovrednoti po intenzivnosti in jih tudi časovno določi. Koristno je, da te
zabeležke bolnice delajo vsaj tri mesece in nato še po zdravljenju. Pomembno je, da bolnici povemo, da za
postavljanje diagnoze predmenstrualnega sindroma niso potrebni fizični pregledi in da zato ne obstajajo neke
specifične laboratorijske preiskave. Pomembna je predvsem anamneza bolnice, včasih je za razjasnitev
določenih težav potreben ginekološki pregled in v nekaterih primerih psihiatrična obravnava.

Diagnozo
predmenstrualne disforične motnje lahko postavimo, če so se simptomi pojavljali v lutealni fazi večine
menstruacijskih ciklusov v zadnjem letu in so izginili v prvih dneh menstruacije.
V diferencialni diagnozi moramo misliti tudi na številne organske bolezni, kot so epilepsija, anemija, endokrine
bolezni, sistemski lupus in različne infekcije, saj se pri teh boleznih v predmenstrualnem obdobju lahko povečata
utrujenost in disforičnost (3).



ZDRAVLJENJE
Placebo v 40 % ublaži simptome. Verjetno igrajo pri tem pomembno vlogo endogeni opioidi, saj placebo dvigne
koncentracijo beta endorfinov. Bolnici svetujemo dieto: zmanjšanje vnosa soli, kofeina, nikotina, namesto
prečiščenega sladkorja uporabo kompleksnih ogljikovih hidratov in seveda veliko sadja, zelenjave in
polnozrnatih izdelkov. Učinkovita je fizična aktivnost, saj ublaži predvsem telesne predmenstrualne simptome in
zmanjša stres. Če dieta in fizična aktivnost nista dovolj, lahko predpišemo terapija s kalcijem (1 g na dan),
magnezijem (360 mg na dan) in vitaminom B6 (50 do 100 mg na dan).

Nadaljujemo lahko z zdravili: zaviralce
sinteze prostaglandina (aspirin, ibuprofen,…) predpišemo ženskam, ki tožijo zaradi glavobola, bolečin v križu,
občutljivosti dojk; s selektivnimi inhibitorji ponovnega privzema serotonina; z diuretiki,… Predmenstrualne
simptome lahko odpravimo tudi z oralnimi kontraceptivi. Rezultati zdravljenja so nepredvidljivi, saj
kontraceptivi sami po sebi lahko povzročijo depresivnost in tesnobnost (3).



DISMENOREJA
Dismenoreja je menstruacija, ki jo spremljajo bolečine in tegobe. Normalno menstruacija ne izzove hujših težav,
ženske lahko normalno opravljajo svoje vsakodnevne aktivnosti. Pri nekaterih ženskah pa se med menstruacijo
pojavljajo nekajdnevne bolečine, ki lahko trajajo tudi ves čas. Bolečine so lokalizirane v spodnjem delu trebuha
ter križu. So tako hude, da žensko ohromijo in onemogočajo opravljanje vsakodnevnih opravil. Splošno počutje
je slabo, pojavljajo se še glavobol, bruhanje, driska in potenje. Ženske so prizadete, koža je bleda in potna. So
psihično razdražljive, preobčutljive ali pa naglo menjavajo svoje razpoloženje, jokajo in zapadejo v depresijo.
Ženske z naštetimi težavami pogosto pridejo po pomoč v ambulanto družinske medicine. V anamnezi lahko
izvemo, da ima ženska dejavnike tveganja, ki povečujejo možnost za boleče menstruacije. Ti so: zgodnja
menarha, dolge in močne menstruacije, kajenje, pozitivna družinska anamneza, v nekaterih študijah še debelost
in alkohol. Stresne vsebine, ki spodbujajo dismenorejo, so predvsem pomanjkanje spanja, ekstremni športni
napori, osamljenost, emocionalna deprivacija, zaključevanje šolanja, anticipacija službe, konfliktnosti vloge,
prekinitve jemanja oralne kontracepcije, ločitve (prvi odhod od doma (na primer zaradi šolanja), prekinitev
partnerske zveze oziroma začetek partnerskega odnosa), prvi spolni odnos, študijski izpiti in tako dalje. (.
Ženski lahko svetujemo, da skuša omiliti dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek dismenoreje.
Dismenorejo razdelimo na primarno in sekundarno. Primarna se ponavadi pojavlja pri mladih ženskah in
dekletih, pri katerih se po običajno nebolečih prvih krvavitvah, bolečine razvijejo pozneje. Že po prvem porodu
prenehajo ali se zmanjšajo, pri tistih, ki ne rodijo, pa ostanejo. Pri ginekoloških pregledih organskega vzroka za
bolečino ne najdemo. Značilne so krčevite bolečine, ki se pojavijo nekaj ur pred ali ob menstruaciji in ponavadi
med menstruacijo ali 72 ur po njej izzvenijo. Vzrok za nastanek primarne dismenoreje je povečana sinteza
endometrijskih prostaglandinov v času lutealne faze menstruacijskega ciklusa. Znižanje koncentracije
progesterona v lutealni fazi povzroči litično encimsko reakcijo, kar ima za posledico sproščanje fosfolipidov in
arahidonske kisline ter aktivacijo ciklo-oksigenazne poti za sintezo prostaglandinov. Ženske s primarno
dismenorejo imajo povišan tonus uterusa in večje amplitude kontrakcij, kar povzroči zmanjšan pretok krvi v
uterusu. Prav tako je pri ženskah z dismenorejo povišana koncentracija vazopresina.

Ženski lahko predpišemo nesteroidna protivnetna zdravila (diklofenak, ibuprofen, ketoprofen, naproksen,…),
primerna so tudi zdravila z acetilsalicilno kislino, vendar ne pri dismenoreji, ki jo spremljata slabost in bruhanje.
Tako zdravljenje je uspešno v 80 %. Paracetamol je učinkovit pri šibkih bolečinah. Pri bolečih menstruacijah se
uporabljajo še spazmolitiki, kot sta butilskopolamin in trospij, ki sprostijo gladke mišice in blažijo krčevite
bolečine. Pri zelo hudih krčih so indicirani oralni kontraceptivi, ki zavirajo proliferacijo endometrija in ustvarjajo
endometrij, podoben tistemu v proliferativni fazi, ki vsebuje nizke koncentracije prostaglandinov. Pri 90 % žensk
s primarno dismenorejo je takšno zdravljenje uspešno (. Če pri zdravljenju z zdravili nismo uspešni, gre
najverjetneje za sekundarno dismenorejo, takrat je nujen pregled pri specialistu.
Pri sekundarni dismenoreji med ginekološkim pregledom odkrijemo patološke spremembe, ki so pravi vzrok
dismenoreje. To so lahko tumorji rodil, stenoza kanala materničnega vratu zaradi vnetja ali poškodbe,
endometrioze… Zdravimo jo tako, da poskušamo z zdravili ali operativno odstraniti vzrok dismenoreje (1).



AMENOREJA
Amenoreja pomeni izostanek menstruacije in je lahko fiziološka (pred menarho, med nosečnostjo in dojenjem,
po menopavzi) ali pa je patološka. Če se menstruacija ne pojavi do šestnajstega leta starosti, govorimo o
primarni amenoreji. Če menstruacija izostane več kot tri cikluse po prvotno rednih krvavitvah in ženska ni
noseča, govorimo o sekundarni amenoreji. Patološke amenoreje so posledica genetskih dejavnikov (Turnerjev
sindrom), sistemskih bolezni, endokrinopatij (bolezni nadledvičnice, ščitnice), motenj v delovanju hipotalamohipofizno-
ovarijske osi (tumorji, poškodbe, vnetja), prirojenih nepravilnosti spolnih organov (odsotnost
Muellerjevih vodov) in drugih vzrokov (diabetes, tuberkuloza, kronične ledvične bolezni) (1). Na pojav
amenoreje vplivajo prehrambene navade (anoreksija, bulimija, pretirana debelost). Raziskave so pokazale, da
lahko že manjše zmanjšanje telesne teže, tudi če ne pade pod idealno težo, povzroči motnje menstruacije.
Incidenca menstruacijskih motenj je večja tudi pri bolnicah z bulimijo. V eni od raziskav je imela skoraj
polovica bolnic amenorejo ali oligomenorejo. V menstruacijskih ciklusih žensk, ki zaužijejo več umetnih sladil
in se izogibajo maščobam, so našli več nepravilnosti kot pri kontrolni skupini. Do motenj v menstrualnem
ciklusu pride tudi zaradi stresa (psihični, fizični). Šport lahko vpliva na menstruacijski ciklus zaradi presnovnih
potreb in psihološkega stresa. Športnice, ki so izpostavljene velikemu psihološkemu stresu, imajo bolj pogosto
amenorejo kot tiste, ki so pod psihološkim stresom redkeje in v blažji obliki. Morda je odločilen psihološki
pritisk, da najdejo dovolj časa in motivacije za vzdrževanje najboljše možne pripravljenosti in nastopanje. Pri
športnicah v športih, ki zahtevajo suh fenotip, so na primer pogoste motnje hranjenja ali njim podobni vzorci
vedenja. Odkrili so, da imajo ženske z amenorejo bolj disfunkcijsko vedenje in mišljenje (želja po kontroli,
perfekcionizem, rigidnost idej) kot ženske z normalno menstruacijo. Stres je za ženske vsakodnevni fenomen.
Družba jih spodbuja, naj bodo privlačne in atraktivne, izpolnijo svoje dolgoročne poklicne cilje in življenjske
načrte, najdejo partnerja, so akademsko uspešne, vzdržujejo dobro telesno pripravljenost (7).
Pri ženski z nerednim menstrualnim ciklom lahko z natančno anamnezo ugotovimo, ali sodeluje pri naporni
aktivnosti, hujša ali trpi zaradi psihološkega stresa. Ustrezna prehrambena anamneza mora vključevati vprašanja
o prehrambenih navadah, najvišji in najnižji telesni teži po menarhi, nedavnih spremembah telesne teže in o tem,
kaj bolnica misli, da bi bila zanjo idealna telesna teža. Žensko povprašamo, če je morda noseča ali pa to
preverimo z urinskim testom. Ker sistemske bolezni prav tako lahko zavirajo hipotalamus in povzročajo
izostanek menstruacije, z anamnezo in pregledom po sistemih večinoma to redko možnost izključimo (7). Kadar
ne moremo z zanesljivostjo najti vzroka za izostanek menstruacije, žensko napotimo k specialistu.



SKLEP
Ženska je v vsakem menstrualnem ciklusu podvržena veliko spremembam. Tako telesnim kot psihičnim.
Spreminjajo se koncentracija hormonov, razpoloženje, počutje,… Za večino žensk je menstruacija mesečna
nadloga, ki jih vsaj delno ovira in je tudi telesno neprijetna. Kljub temu je redna menstruacija dokaz zdravja in zmožnosti, da ženska zanosi in tako opravlja poslanstvo matere narave. Ker pa se težave pojavljajo in lahko
motijo normalno delovanje ženske, jih moramo znati prepoznati in ženski ustrezno svetovati in pomagati. Lahko
so znak resnejše bolezni, zato je potrebno, da simptome prepoznamo in predpišemo ustrezno zdravljenje.