[Nika 66]

Hvala za odgovor, partner je vpisan v ZK. Še vnaprej vam želim uspešno delo.

[marjan]

[Nika 66]

Lep pozdrav

Z partnerjem imava vprašanje za vas, ker ne vema kaj je najbolje. Partnerja sva od leta 2007 in sva živela vsak v svojem kraju nekje 6mesecev, nakar sem se jaz preselila k njemu ampak odjavila se nisem iz stalnega prebivališča, prijavila pa tudi nisem začasnega, ker sem vsak dan na poti iz službe odšla v najemniško stanovanje v katerem sem bila do tedaj. Na ta naslov sem se prijavila lanskega septembra. Leta 2008 je to hišo v kateri živiva, partner dobil od očeta z darilno pogodbo. Leta 2010 je partner vzel kredit na hipoteko, da sva hišo adaptirala, gre za zelo staro stavbo. Kredit in vse ostale stroške odplačujeva oba, ker sem gotovinsko prispevala polovico bi rad partner to napisal na mene 1/2 ali vse ni pomebno problem je v tem, da ne vema kako. Z darilno pogodbo ali izročilno pogodbo ali kako drugače. Partner ne želi, da bi kdo lahko zahteval v slučaji smrti nujni delež na to nepremičnino (oče,brat,mama) skupnih otrok nimava žal, imam pa jaz sina. Zdaj bi vas pa prosila da mi svetujete, kaj narediti , da bo prav. Ali lahko kdo od naju uporabi opcijo priposestvovanje oziroma ali lahko on uporabi možnost razdedinjenja. Partner in jaz nisva v sporu z mojo oz. njegovo družino, ampak, ko se deduje se nikoli ne ve kako se ljudje obrnejo.
Zelo vam bom hvaležna za odgovor, in vsekakor vas bom priporočala mnogim ljudem, ker dajete smiselne in konkretne odgovore.

[marjan]

[MIGRANT]

Sicer sem dala zelo čuden naslov, ampak bom poskusila čim bolj razložiti, kaj me zanima. Starša sta mi prepisala polovico hiše in sem se tudi vpisala v zemljiško knjigo. V isti pogodbi sta napisala tudi, da bom po njuni smrti lastnik celotne hiše torej, tudi darilna pogodba v enem. Zdaj pa bi z sestro, ki je že izplačana zamenjala vlogi, da bi ona živela v tej hiši, ker se jaz selim drugam. Bi pa ona mene izplačala z istim zneskom, kot ga je ona dobila. Dejansko bi samo vloge zamenjali. zdaj je pa problem, ker smo vsi mislili, da se da ta pogodba enostavno izničiti, kar baje ne gre. Lahko samo prodam njej, kar je pa 2% davek. Mi bi seveda radi to zamenjali z najmanjšimi stroški. Ali je kakšna varjanta ali je res notarska pogodba nepreklicna? Ali je možno, da potem naredimo še eno pogodbo, va kateri bi to vse napisali? Hvala.

[marjan]

DARILNA POGODBA in DAVKI na DEDOVANJE


VPRAŠANJE:
Kako je z davkom na promet nepremičnine, če z bratom, ki je lastnik ene polovice stanovanja skleneva darilno pogodbo? Lastnika stanovanja sva od l.1991, ko sva s soglasjem zdaj že pokojnega očeta odkupila njegovo družbeno stanovanje po stanovanjskem zakonu.
Kako je v tem primeru z davkom na dobiček.




ODGOVOR:

Davka na promet nepremičnine ne boste plačali, ker ne gre za odplačni promet. Prav tako ne boste plačali davka na dobiček, saj je brat lastnik nepremičnine več kot 3 leta. Plačati pa boste morali davek na darila, ki za darila med brati znaša od 5% vrednosti nepremičnine naprej, odvisno od vrednosti podarjenega premoženja.


Darilna pogodba je pogodba, s katero ena stranka (darovalec)

neodplačno prepusti drugi stranki (obdarjencu) kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Za darilno pogodbo je značilno, da ne nastane že s tem, da se stranki strinjata glede darila, pač pa mora biti sklenjena v strogi obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno. Takšna ureditev hoče zagotoviti, da tisti, ki nekaj brezplačno daje, dobro premisli preden da. Darilna pogodba glede nepremičnin mora biti sklenjena v pisni obliki pri čemer mora biti podpis darovalca notarsko overjen. Zakonca po določbi drugega odstavka 62. člena ZZZDR lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala tudi z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti, vendar pa se za veljavnost poslov o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema zahteva, da so sklenjeni v obliki notarskega zapisa.
Bistveno za darilo je, da je darilo popolnoma neodplačno. Kadar obstoji kakšna obveznost nasprotne stranke v zvezi z naklonitvijo (npr. mora tudi on dati neko darilo ali opraviti neko storitev), ki jo lahko stranka iztoži, takšno naklonilo ni darilo, marveč je kakšna druga pogodba.

Stroški & davek

Darilna pogodba se uporablja predvsem za prepis nepremičnine na otroke, katerega želijo starši opraviti še pred smrtjo. Obdarjenec prvega dednega reda (otroci in zakonec) je namreč oproščen plačila davka na dediščine in darila.

Davek na dediščine in darila plača fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji podeduje ali dobi v dar premoženje in sicer nepremičnine, pravice na nepremičninah ali premično premoženje. Obdarjenec oz. dedič premičnega premoženja plača davek le, če je vrednost tega višja od povprečne letne neto plače v RS.
Osnova za plačilo davka na dediščine in darila je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja. Od te vrednosti se odbijejo dolgovi, stroški in bremena in od preostale vrednosti se plača davek. Obveznost plačila davka nastane ob pravnomočnosti odločbe o dedovanju oz. podpisu darilne pogodbe.
Vendar pa so plačila davka na dediščine in darila med drugim oproščeni dediči ali obdarjenci prvega dednega reda (zakonec, potomci) ter zet, snaha in pastorek. Zakon o davku na darila sicer plačila davka oprošča zgolj zakonca, medtem ko zunajzakonskih partnerjev ne omenja. Vendar je to določbo po našem mnenju potrebno brati v povezavi s zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravi, da je zunajzakonske skupnost popolnoma izenačena z zakonom. Zato po našem mnenju za darila med zunajzakonskima partnerjema ni potrebno plačati davka na darila. Seveda pa boste morali obstoj ta zunajzakonske skupnosti dokazati. Tabela višine davka za ostale obdarovance se nahaja tukaj. O davku na darila je bilo na straneh Slonep že ogromno napisanega – priporočamo vam ogled teh vsebin. Vse je urejeno v Zakonu o davkih občanov.


Dedovanje ali darilna pogodba ali prodajna pogodba?

Finančno gledano je torej prenos z oporoko in darilno pogodbo povsem enak, saj je znesek davka enak. Razlika je v tem, da boste pri oporoki lastninsko pravico pridobili šele s smrtjo, pri darilni pogodbi pa takoj. Se pa višina davka močno razlikuje med darilno pogodbo in prodajno pogodbo. Pri slednji je potrebno plačati zgolj 2% davka od vrednosti nepremičnine. Sicer ni omejitve za sklenitev prodajne pogodbe za zelo majhen znesek, vendar pa boste ob tem morali plačati davek na promet nepremičnin, ki se bo izračunal na tržno ceno parcele.


. Kaj pa po smrti – dedovanje?

Darila se upoštevajo tudi pri dedovanju, saj Zakon o dedovanju določa, da se določena darila upoštevajo pri dedovanju oz. pri izračunu nujnega deleža. Nujni dediči so tiste osebe, ki bi v primeru, da bi v konkretnem primeru prišlo do zakonitega dedovanja dedovale po zapustniku, pa še to samo v določenem primeru. Zapustnikovi potomci, njegov zakonec in njegovi starši so nujni dediči v vsakem primeru. Zapustnikovi stari starši in njihovi potomci pa so nujni dediči, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Pri določitvi velikosti nujnega deleža je potrebno upoštevati vse osebe, ki bi v koknkretnem primeru dedovale po zakonu, ne glede na to ali te osebe so nujni dediči ali ne. Nujni delež se računa na podlagi obračunske vrednosti zapuščine. To sestavlja vrednost čiste zapuščine, kateri se prišteje vrednost določenih daril, ki jih je zapustnik dal še za časa svojega življenja. Upoštevajo se darila, ki jih je zapustnik kadarkoli dal osebam, ki bi prišle v poštev za dedovanje po zakonitem dedovanju in pa darila, ki jih je zapustnik v zadnjem letu življenja naklonil drugim osebam.

Če je znesek zapuščine, s katerim oporočitelj ni razpolagal manjši od vsote vseh nujnih deležev (polovica ali tretjina zakonitega deleža), ki jih je potrebno izplačati, potem je treba ta znesek zagotoviti. To se napravi tako, da se zmanjšajo oporočna razpolaganja (vsa v enakem razmerju). če pa tudi s tem še ni dovolj, se morajo vrniti darila. Najprej se vračajo darila, ki so bila dana nazadnje.

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja

Če pa se želite zavarovati pred tem, da bi po vaši smrti nujni dedeiči zahtevali vrnitev daril, ki ste jih vi podarili pa je najbolje, da sklenete pogodbo o razdelitvi premoženja za časa življenja (izročilno pogodbo), pri kateri so prisotni zapustnik in vsi, ki bi dedovali po njem po zakonu (zakonec in otroci). Zapustnik tako razdeli vse ali pa samo del svojega premoženja na poljuben način (ni nujno da vsakdo kaj dobi), s tem pa se morajo vsi prisotni (vsi, ki bi prišli v poštev za zakonito dedovanje) strinjati. Tako razdeljeno premoženje se nato ob smrti ne šteje v zapuščino in ga ni mogoče zahtevati nazaj niti v primeru prikrajšanja nujnega deleža.



Preklic darilne pogodbe
Darovalec lahko darilno pogodbo tudi prekliče in sicer če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Takšen preklic ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo tudi zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Tretji razloga za preklic darila pa je dejstvo, da darovalec po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otrok



Davek na dediščine&darila
Sprejem darila mora obdarovanec napovedati pri pristojni davčni izpostavi v roku 15 dni. Nato davčna izpostava odmeri višino davka v 30 dneh po napovedi.


Stopnje davka na dediščine in darila:
Oseba, ki je prejela darilo oz. podedovala premoženje spada v II. dedni red (starši, bratje, sestre in njihovi potomci).


Še več pravnih odgovorov:
http://www.informiran.si/

[marjan]

Darilna pogodba


Darilna pogodba je pogodba, s katero ena stranka (darovalec) neodplačno prepusti drugi stranki (obdarjencu) kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Za darilno pogodbo je značilno, da ne nastane že s tem, da se stranki strinjata glede darila, pač pa mora biti sklenjena v strogi obliki ali pa mora biti darilo dejansko izročeno. Takšna ureditev hoče zagotoviti, da tisti, ki nekaj brezplačno daje, dobro premisli preden da.

Darovanje v nasprotju z javnim pojmovanjem ni enostranski akt, pač pa gre za pogodbo. Obdarjenec mora privoliti, drugače darilna pogodba ni sklenjena. Šteje se, da je privoljenje dano, če obdarjenec darila ne odkloni. Temeljen element darilne pogodbe je nagib (motiv), tako da zaradi napake v motivu (npr. nekdo je mislil, da mu je sosed nekaj dobrega storil, zato mu je dal darilo, v resnici pa je to storil nekdo drug – tu gre za zmoto v nagibu, ki drugje ni upoštevana) darovalec lahko izpodbija darilo.

Bistveno za darilo je, da je darilo popolnoma neodplačno. Kadar obstoji kakšna obveznost nasprotne stranke v zvezi z naklonitvijo (npr. mora tudi o­n dati neko darilo ali opraviti neko storitev), ki jo lahko stranka iztoži, takšno naklonilo ni darilo, marveč je kakšna druga pogodba.

Predmet darilne pogodbe (darilo) je lahko karkoli, kar je lahko predmet kupne pogodbe. Nepremičnine torej vsekakor spadajo sem. Darovalec mora biti za sklenitev darilne pogodbe poslovno sposoben. Darilna pogodba mora biti sklenjena pisno, ob tem pa mora biti podpis darovalca notarsko overjen. Če pa temu ni bilo tako (npr. je bila nepremičnina izročena brez pisne pogodbe), potem darilna pogodba velja, če je bila opravljena izročitev nepremičnine v posest (če so torej nastale določene posledice).

Načelo je, da je darilo nepreklicno, vendar obstajajo določene izjeme.

1. Preklic zaradi nehvaležnosti

Preklic darila je možen, če se obdarovanec hudo pregreši zoper darovalca. Tu gre predvsem za hudo nehvaležnost – ta je izpolnjena, kadar je obdarovanec zoper darovalca storil dejanje, zoper katerega je možen kazenski pregon. Sem sodi tudi že sam poskus kaznivega dejanja zoper darovalca, pa tudi dejanje, ki sicer ni kaznivo, pomeni pa zelo težko dejanje zoper darovalca.

Darilo lahko prekliče darovalec, kot tudi njegovi dediči, če darovalec tega dejanja obdarjencu ni odpustil. Od preklica naprej ima obdarovanec darilo v nepošteni posesti zato ga mora vrniti.

2. Preklic zaradi dariteljeve potrebe in stiske

To je primer, ko darovalec po obdarovanju pade v premoženjsko stisko. Obdarjenec mora tako v primeru, da obdarovalec postane siromašen, njemu pomagati. Premoženjska stiska darovalcu ne sme le groziti, pač pa mora že obstajati – darovalec sploh nima sredstev za preživljanje. Pogoj je še, da tudi obdarjenec ni v enaki stiski.

3. Preklic zaradi prikrajšanja nujnega deleža

Ta preklic ureja dedno pravo. Darila se vrnejo, kadar je treba dopolniti nujni delež. Pri nas se darila vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila dana – najprej zadnje darilo.

4. Preklic zaradi ogrožanja upnikov

To ureja stečajno pravo. Pravna dejanja, storjena v zadnjih šestih mesecih pred uvedbo stečajnega postopka, se lahko izpodbijajo, če je stečajni dolžnik s premoženjem razpolagal brezplačno ali za neznatno plačilo.

Še več pravnih odgovorov:
http://www.informiran.si/