[marjan]

Pomoč pogostih pravnih vprašanj

-- kliknin --
http://www.pravniki.info/

[marjan]

Vaša e-pošta

Ugodno pravno svetovanje in pravne storitve:
http://www.paragraphus.si



VPRAŠANJE: Z ženo se ločujeva, jaz sem pred poroko že imel nepremičnino - hišo zgrajeno do tretje faze, okna, vrata, prostori zapucani, elekrika, voda. Ko je prišla leta 1997, je bilo treba samo še oprema hiše. Zanima me, kako se to deli. Ali lahko žena brez moje vednosti pripelje cenilca da oceni hišo. Hvala za odgovor.

ODGOVOR: V skupno premoženje spada premična oprema, ki je bila nabavljena v času trajanja zakonske zveze. Če so bila v času trajanja zakonske zveze opravljena tudi še kakšna vlaganja, ki so pomenila povečanje vrednosti nepremičnine, potem v skupno premoženje spada tudi terjatev do vašega posebnega premoženja (nepremičnina) iz naslova povečanja vrednosti. Ko je ugotovljeno, kaj spada v skupno premoženje, se določijo deleži zakoncev na tem premoženju. Deleži se določijo enotno za celotno skupno premoženje in ne za vsako stvar posebej. Domneva se, da sta deleža enaka (vsak do ½), vsak pa lahko tudi dokazuje, da je k ustvarjanju ali ohranitvi skupnega premoženja prispeval več. Ko so določeni deleži, se skupno premoženje lahko razdeli. Premična oprema se lahko razdeli v naravi, lahko se celota proda in razdeli kupnina, lahko pa eden izplača drugega. Terjatev iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine se razdeli z izplačilom. Če se je na primer vrednost vaše nepremičnine povečala za 100 enot in je delež žene 50 %, potem ji morate izplačati 50 enot. Žena lahko najame cenilca in mu lahko da podatke za oceno. Ali ga lahko spusti v hišo, je odvisno od tega, ali in v kakšnem obsegu ima žena trenutno posest hiše. Pomembno pa je, da je takšna cenitev zgolj informativna in ne predstavlja dokaza na sodišču. Če bo prišlo do sodnega spora, bo sodišče postavilo novega neodvisnega cenilca, ki bo opravil novo cenitev.

VPRAŠANJE: Spoštovani, mama bi prodala hišo, ker je nepokretna in gre v dom. V hiši živi sin, ki je alkoholik, socialni problem in kazensko preganjan. Sin dobiva socialno podporo, ne prispeva denarja za stroške. Hiša je mamina, njegovega ni nič. Kako prodati hišo, če noče iz hiše sin? Ali obstaja rešitev, da mama hišo proda in denar porabi za dom? Hvala za odgovor.

ODGOVOR: Možnosti sta dve. Mama lahko vloži tožbo z zahtevkom na izpraznitev nepremičnine. Po pravnomočnosti sodbe pa je treba opraviti še izvršbo (deložacijo). Druga možnost, ki je verjetno boljša, pa je, da mama proda hišo in da sina izseli kupec. Cena za hišo bo sicer v tem primeru nekoliko nižja. Vendar obstajajo kupci, ki nimajo težav s tem, da bo treba še nekoga izseliti, ali pa so celo specializirani za takšne primere.

[maliursek]

Ugodno pravno svetovanje in pravne storitve:
http://www.paragraphus.si





Brezplačni pravni nasveti


VPRAŠANJE: Na internetu sem našel oglas za oddajo poslovnega prostora v najem. Ko sem poklical se je oglasil nepremičninski posrednik, ki me je povezal z lastnico. Z lastnico sem nato sklenil najemno pogodbo. Od nepremičninskega posrednika sem nato prejel račun, v katerem mi je za posredovanje pri najemu zaračunal provizijo v višini ene najemnine. Z njim nisem imel sklenjene nobene pogodbe o posredovanju. Enako provizijo je zaračunal tudi lastnici, s katero pa je imel sklenjeno pogodbo o posredovanju. Ali sem dolžan plačati zaračunano provizijo

ODGOVOR: Odgovor je ne. Nepremičninski posredniki običajno poskušajo provizijo zaračunati obema strankama. Vendar lahko provizijo upravičeno zaračunajo le tistemu, s katerim imajo sklenjeno pogodbo o posredovanju in so zanj iskali najemnika/najedomajalca/kupca/prodajalca. Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPos) v drugem odstavku 5. člena izrecno določa, da lahko nepremičninska družba plačilo za posredovanje zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami. Če je med pogodbenima strankama prodajne, najemne, zakupne ali druge pogodbe (v nadaljnjem besedilu: pogodba) za določeno nepremičnino dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se znesek iz prejšnjega odstavka razdeli. Takšna je tudi sodna praksa (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1787/2015). Tudi če bi posrednik stranki, ki se je le odzvala na konkreten oglas za konkretno nepremičnino, vsilil v podpis pogodbo o posredovanju, bi bila takšna pogodba nična (tako npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. II Cp 3245/2012 in I Cp 1087/2000).

VPRAŠANJE: Pozdravljeni. Moj mož je zaposlen v nekem podjetju preko agencije za nedoločen čas in živiva v LJ. Dobiva stroške prevoza kolikor stane mestni avtobus lpp. Namerava se preseliti v Mengeš in bo potreben kambus, vendar mu je delodajalec rekel, da mu ne bo kril prevoza, ker to niso dolžni in da je to njegova stvar, če se on preseli. Kako je zdaj s tem ali je res in kam se lahko obrneva. Hvala za odgovor.

ODGOVOR: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v tretjem odstavku 130. člena določa: Če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem. V vašem primeru sporazum z delodajalcem očitno ni mogoč, če ta to zavrača. Vaš mož ima tako pravico do povišanih stroškov prevoza na delo le v primeru, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Če take kolektivne pogodbe ni, ali če ta tega ne določa, potem pravice do povišanih stroškov prevoza žal ni. V primeru agencijskih delavcev se uporablja ista kolektivna pogodba, ki velja za podjetje, pri katerem delavec dejansko opravlja delo preko agencije. Iz Poslovnega registra Slovenije izhaja, da ima podjetje, pri katerem dela vaš mož, kot glavno dejavnost registrirano: pretovarjanje. Za to dejavnost posebna kolektivna pogodba ne obstaja. Kljub temu bi veljalo preveriti, ali podjetje morda vendarle zavezuje kakšna druga kolektivna pogodba. Podatek o tem bi skladno z zakonom moral biti naveden v napotitvi na delo (četrti odstavek 62. člena ZDR-1). Vendar je žal malo verjetno, da bi morebitna kolektivna pogodba določala pravico do višjih prevoznih stroškov. Na primer Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine v prvem odstavku 72. člena določa, da je delavec upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, od kraja bivališča določenega v pogodbi o zaposlitvi do kraja opravljanja dela. Pomemben je torej kraj bivališča, ki je bil določen v pogodbi o zaposlitvi, in ne nov kraj, kamor se je delavec preselil. Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami pa na primer v prvem odstavku 91. člena še izrecno določa, da sprememba bivališča med trajanjem pogodbe o zaposlitvi pomeni spremembo podlage za obračun povračila stroškov prevoza samo, če se tako dogovorita delavec in delodajalec.

VPRAŠANJE: Imam težavo. Elektro Maribor mi je brez opozorila izklopil elektriko... Vsi računi so bili poravnani razen poračun le delno.. Izklopli so 2dni po zapadu roka plačila brez opozorila oz.obvestila. Zahtevali so da ponovno podpišem pogodbo in krijem stroške priklopa. Takoj sem vse poravnal ampak je to bilo v petek, zato mi niso mogli priklopit. Rekli so da lahko traja do srede preden priklopijo. Upam da bojo čim prej..
Zanima me če imam kako možnost za odškodnino...vsebina hladilnika in skrinje, da ne omenjam da ogrevamo na centralno peč, in da je zunaj ekstremno mrzlo.

ODGOVOR: Energetski zakon (EZ-1) v prvem odstavku 151. členu določa, da elektrooperater odklopi uporabnika sistema na posameznem prevzemno-predajnem mestu po predhodnem obvestilu, če ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, med drugim če uporabnik sistema: nima veljavne pogodbe o dobavi elektrike na določenem prevzemno-predajnem mestu ali dobavitelj pisno obvesti operaterja, da je dobavitelj ali končni odjemalec odstopil od pogodbe o dobavi elektrike na določenem prevzemno-predajnem mestu uporabnika sistema, razen v primerih iz 44. člena tega zakona. V devetem odstavku 151. člena EZ-1 je še določeno, da mora elektrooperater gospodinjskega odjemalca o odklopu obvestiti vsaj 15 dni vnaprej, poslovnega odjemalca pa vsaj osem dni vnaprej. V četrtem odstavku 176. člena EZ-1 je nadalje določeno, da mora operater distribucijskega sistema odjemalca pred odklopom obvestiti o možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora odjemalec predložiti operaterju, da mu operater odobri nujno oskrbo, in o rokih, v katerih je treba ta dokazila predložiti. V drugem odstavku 155. člena EZ-1 pa je določeno, da ima uporabnik sistema pravico do povračila škode, ki mu je bila povzročena zaradi neutemeljenega odklopa elektrooperaterja. Torej če vam je elektrooperater v resnici odklopil dobavo elektrike brez predhodnega opozorila, je bilo to nezakonito in ste upravičeni do povračila nastale škode. Škodo pa je seveda treba izkazati z dokazili.

VPRAŠANJE: Spoštovani, zanima me, ali policija mora posredovati ob vlomu v hišo. Namreč sem solastnica hiše 50%, katere je solastnik umrl in sem torej do zapuščinske razprave po njegovi oporoki, na kogar koli glasi, edini živeči lastnik. Na hiši so menjali ključavnice, radi nezaupanja do njegovega sorodstva, ki po vsaki smrti vsakega izropajo in oberejo.. Vlomili so v hišo,izpraznili vsa precej vredna orodja iz kleti in vso akustiko iz hiše, kot mikrovalovko, sesalec, 2x tv, hišni kino, računalnik stacionarni....vso posteljnino..... Poskušala sem narediti prijavo vloma na policijo, pa mi je policist zatrdil, da je to nemogoče, da iz tega ne bo nič, ker je vdrla njegova žlahta. Ne morem verjeti, njegova žlahta ima oporoko, ki pa še ni bila v zapuščinski a jaz sem lastnica 50%, torej so izropali tudi mene, ker v oporoki ne more deliti več, kot svojo polovico. Njihov odvetnik g.Medved iz Krškega, jih je napotil na vlom, češ da imajo to pravico. Moj pa pravi da ni res in da prijava na policijo mora iti. Glede na to, da sem jaz na Korčuli, ne morem nič urediti in sem odvisna od odvetnika, ki pa je odsoten in se bojim, da ne bo prepozno za prijavo vloma. Če lahko prosim pomagajte mi razjasniti stvar, ker mi je to nelogično in tavam nervozna v temi. Se zahvaljujem že v naprej in vas lepo pozdravljam.

ODGOVOR: Najprej velja pojasniti, da je policija dolžna sprejeti vsako ovadbo (prijavo) in jo posredovati državnemu tožilcu. Samo državni tožilec je tisti, ki lahko ovadbo zavrže, če oceni, da ne gre za kaznivo dejanje. Sedaj pa k vsebini. Kaznivo dejanje »vloma« v zakonu ne obstaja. Obstaja kaznivo dejanje tatvine (ena izmed oblik tatvine je tudi vlomna tatvina), obstaja kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari (če ob vlomu nastane škoda) in obstaja kaznivo dejanje kršitev nedotakljivosti stanovanja. Po sodni praksi ne gre za tatvino, če stvar vzame eden od solastnikov. Pri dedovanju je tako, da (so)lastnina preide na dediča že v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, da je sklep o dedovanju izdan šele kasneje. Če so torej stvari pobrali zapustnikovi dediči, ne gre za tatvino. Lahko bi šlo za kaznivo dejanje samovoljnosti (310. člen Kazenskega zakonika), to kaznivo dejanje pa se preganja na zasebno tožbo (a še vedno v kazenskem postopku). Menim, da vaše situacije ni najprimerneje reševati po kazenskopravni poti. Če so pobrali stvari, ki so tudi vaša solastnina, lahko v civilnem sodnem postopku zahtevate izplačilo vrednosti stvari, do višine vašega solastniškega deleža. Lahko zahtevate tudi razdelitev stvari v naravi, tako vsak solastnik dobi stvari v vrednosti, ki ustreza njegovemu solastniškemu deležu, razen če so stvari že prodali. Prijava na policijo pa bi bila vseeno koristna, vendar predvsem zaradi kasnejšega dokazovanja, katere stvari so bile pobrane.

VPRAŠANJE: Stara sem 55 let in 5 let pred upokojitvijo, Zanima me zaščita delavcev glede nadurnega dela. Trenutno imam 142 nadur, ki jih v podjetju ne plačujejo. Od mene zahtevajo, da delam dodatne nadure ob nedeljah v drugi trgovini. Sama sem mnenja, da dokler mi teh nadur ne plačajo, itak mi jih ne bojo, ali da dokler ne pokoristim teh nadur, tega od mene ne morejo zahtevati. Razmišljam pravilno?

ODGOVOR: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 199. členu določa, da delodajalec starejšemu delavcu (to je delavcu, starejšemu od 55 let) brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Že iz tega razloga torej delodajalec od vas ne more zahtevati opravljanja nadur. Če vam kljub temu (brez vašega pisnega soglasja) odredi nadurno delo, je to prekršek, za katerega je lahko delodajalec kaznovan z globo do 750 do 2.000 EUR (217.b člen ZDR-1). Kar se tiče že opravljenih nadur vam jih je delodajalec dolžan bodisi plačati bodisi omogočiti koriščenje prostih ur. V vsakem primeru, tudi če boste nadure kompenzirali s prostimi urami, vam je delodajalec dolžan za opravljene nadure plačati vsaj dodatek za nadurno delo (tako sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 80/2015). Po Kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine ta dodatek znaša 30 % redne urne postavke. Če vam delodajalec tega dodatka ne zagotavlja, je to prekršek, za katerega je za delodajalca predpisana globa od 3.000 do 20.000 EUR (217. člen ZDR-1).

VPRAŠANJE: Pozdravljeni. Pred dnevi sem domov dobil navadno (nevročeno) pošto, v kateri je bilo obvestilo o prekršku glede parkiranja v Zagrebu dne 11/05/2013, torej skoraj 4 leta nazaj (takratna kazen, je bila če se ne motim 100 kun, kar je približno 13€). Obvestilo pa je vsebovalo, vse moje podatke, podatke o vozilu skupaj s sliko, znesek, ki naj bi ga moral plačati, podatki o angleškem podjetju-agenciji in računu (nemške banke) kamor naj bi nakazal znesek. Na naslednji strani pa informativni zapis o možnem ugovoru, menjalnem tečaju in varstvu podatkov. Ker je meni to vse skupaj malo sporno da sem to dobil šele po 4 letih, me zanima kaj mi svetujete glede plačila, saj je kot rok plačila zapisan najprej kot 16/02/17, zraven pa je zapisano tudi besedilo da imam čas plačila 28 dni od prejetega obvestila, čeprav ni nikjer zabeleženo kdaj sem prejel to pismo, saj kot že rečeno je bilo poslano kot navadno pismo. Torej kot glavno vprašanje, ki me zanima, je ali se to splača plačati oz. ali naj to plačam, ter kakšne bi bile možne posledice, če le tega nebi plačal. Hvala za odgovor.

ODGOVOR: Pri prejetem dokumentu očitno ne gre za plačilni nalog ali obvestilo o prekršku, ki bi bilo izdano v prekrškovnem postopku, čeprav se v obvestilu omenja prekršek. Očitno gre za to, da poskuša hrvaški upravljavec parkirišča preko pooblaščenca (angleške družbe) izterjati neko svojo civilno terjatev. Iz obvestila ni jasno razvidno, kaj naj bi ta terjatev predstavljala, verjetno pa gre za neplačano parkirnino, morebiti še pogodbeno kazen in stroške. V kolikor je v zahtevanem znesku vsebovana tudi pogodbena kazen, je to neupravičeno, saj je hrvaško Vrhovno sodišče že odločilo, da za neplačilo parkirnine ni mogoče zaračunati pogodbene kazni (npr. sklep hrvaškega Vrhovnega sodišča opr. št. Rev 1961/10-2 z dne 4.12.2012). Glede zastaranja je tako po slovenskem kot tudi po hrvaškem pravu določen splošni zastaralni rok 5 let. Dalo bi se sicer argumentirati, da gre pri parkirnini v bistvu za najemnino (plača se najem parkirnega prostora), za najemnine pa je tako po slovenskem kot tudi po hrvaškem pravu določen zastaralni rok 3 leta. Vendar ni mogoče zanesljivo napovedati, ali bi sodišče takšno argumentacijo sprejelo. Svetoval bi vam, da zoper to obvestilo vložite ugovor, na način, kot je to določeno v obvestilu, pri čemer ugovarjajte, da zahtevani znesek ni specificiran (ni navedeno kolikšen del zneska se nanaša na parkirnino, koliko na stroške, kolikor na pogodbeno kazen itd.) in da ni navedena pravna podlaga za zahtevek. Šele po prejemu teh podatkov bi bilo mogoče zanesljiveje oceniti utemeljenost zahtevka. Na obvestilu je navedeno, da se v primeru ugovora postopek začasno ustavi. Sicer pa lahko upravljavec parkirišča to terjatev prisilno izterja le tako, da zoper vas najprej vloži civilno tožbo ali predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Glede na to, da je bila storitev opravljena na Hrvaškem, bi lahko bila tudi tožba vložena pred hrvaškim sodiščem.

VPRAŠANJE: Spoštovani. Mene pa zanima kako je možno, da se pritožiš na višje sodišče zaradi nestrinjanja z kaznijo in višje sodišče ugotovi nepravilnosti in vrne zadevo nazaj na prvostopenjsko, da potem ta isti sodnik se enkrat določi isto kazen, ne glede na to da se je zaslišala priča, ki je v prvem postopku bila po čudežu izločena in se je ugotovilo, da je dejansko kriva tretja oseba ne pa obtoženec (kar se sploh ne upošteva nikjer) in se zopet pritožiš in gre na višje sodišče, da se potem po čudežu tudi višje sodišče strinja z kaznijo? Najlepša hvala za odgovor.

ODGOVOR: Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje še ne pomeni nujno, da je prvostopenjska sodba vsebinsko napačna in da mora biti odločitev v drugem sojenju drugačna. Velikokrat je zadeva vrnjena v novo sojenje, ker mora biti postopek v določenih pogledih dopolnjen. Povsem lahko se zgodi, da sodišče po ponovljenem postopku pride do enake odločitve kot prvič. Če so v ponovljenem postopku pomanjkljivosti odpravljene in če je dokazna ocena prepričljiva, potem višje sodišče takšno sodbo potrdi. Za kakršno koli mnenje glede vašega konkretnega primera pa bi bilo treba najprej preučiti celoten sodni spis.

VPRAŠANJE: Spoštovani. Z direktorjem d.d. sem podpisal pogodbo o zaposlitvi. Po podpisu pogodbe sem v prejšnjem podjetju dal odpoved. Po treh tednih sem iz d.d. prejel obvestilo, da nadzorni svet ni odobril moje zaposlitve. Trenutno sem še na koriščenju dopusta. Kakšne so moje pravice? Hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR: Če je bila pogodba o zaposlitvi podpisana iz obeh strani (tako z vaše strani kot tudi s strani direktorja) potem je veljavno sklenjena. Neodobritev s strani nadzornega sveta sama po sebi nima direktnega vpliva na veljavnost pogodbe, razen če je bilo v sami pogodbi izrecno določeno, da je odobritev nadzornega sveta pogoj za njeno veljavnosti. Če je bila pogodba o zaposlitvi veljavno sklenjena, potem ste v podjetju zaposleni oziroma boste zaposleni z dnem, kot je to določeno v pogodbi. Podjetje vam sicer lahko skuša odpovedati pogodbo, vendar je vprašanje, s čim bi to utemeljili. Neodobritev zaposlitve s strani nadzornega sveta sama po sebi ne more biti razlog za odpoved, saj bi to vprašanje moralo biti razrešeno že pred sklenitvijo pogodbe. Pogodbo o zaposlitvi je mogoče odpovedati le iz razlogov, ki so določeni v 89. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

VPRAŠANJE: Spoštovani. Vljudno prosim za vaše mnenje. 24. 2. 2017 zvečer sem pred lokalom, ko sem odhajal domov, pri vzvratni vožnji, rahlo poškodoval osebni avtomobil znankine mame. Zaradi velikega in nepreglednega avtomobila, zelo vetrovnega vremena in glasbe v avtomobilu, nisem tega zaznal. Znanka je poklicala moje dekle, ta pa me je obvestila o tem incidentu. Ker je moj telefon prenehal delovati, sem jo doma takoj (tri krat) poklical iz drugega telefona. Vendar se mi znanka ni oglasila. Zato sem predvideval, tudi na podlagi minimalne poškodbe na mojem avtomobilu, da nič resnega in da se bomo o incidentu in popravilu dogovorili naslednji dan. Ker sem bil dogovorjen s prijateljem, sem odšel do njega. Med tem pa me je že iskala policija zaradi povzročitve prometne nesreče in pobega, ker je lastnica avta napačno presodila, da želim iz kraja nesreče pobegnit. Ko sem to izvedel sem bil v popolnoma v šoku in sem takoj kontaktiral znanko. Ko sem ji vse obrazložil je izrazila obžalovanje in sporočila, da želi prijavo preklicati oziroma spremeniti ali podati novo izjavo. Lepo prosim, če mi lahko svetujete, če lahko oškodovanka kaj od tega stori in kakšen je postopek za to. Najlepše hvala za vaš odgovor!

ODGOVOR: Prijave sicer ni mogoče formalno preklicati, ker policija postopek o prekršku vodi po uradni dolžnosti. Vsekakor pa lahko oškodovanka poda izjavo, da ste jo že sam kontaktiral in ji posredoval svoje podatke. To lahko stori z dopisom, ki ga pošlje policijski postaji, ki je dogodek obravnavala. Lahko tudi zgolj napiše in podpiše izjavo, ki jo izroči vam, vi pa jo izročite policiji.

VPRAŠANJE: Spoštovani. Moj pokojni mož je pred 4 leti posodil skupni prijateljici in sosedi 24oo eur, kr sta oba podpisala in z zagotovitvijo, da bo denar vrnjen v najkrajšem času. Mož je med tem umrl, jaz pa mislim, da imam pravico zahtevati, da kljub temu vrne denar saj je bil najin skupen. Po neštetih prošnjah in zahtevah je nekaj denarja vračala po 2o eur, kar vsekakor ni cel dolg. Prosim, če mi poveste, kaj lahko naredim in koliko bi znašale obresti za 3 leta za znesek 2.4oo eur. Prosim za odgovor.

ODGOVOR: Posojilojemalka mora seveda vrniti posojilo, ne glede na to, da je vaš mož umrl. Če ste edina dedinja po možu, potem je terjatev za vračilo posojila z dedovanjem v celoti prešla na vas. Če je dedičev več, potem ta terjatev pripada vsem dedičem skupaj, v skladu z dednimi deleži. Paziti morate, da terjatev ne zastara. Zastaralni rok je pet let od tedaj, ko bi posojilo moralo biti vrnjeno. Pred zastaranjem se zavarujete tako, da bodisi pravočasno (pred iztekom zastaralnega roka) vložite tožbo, bodisi, da z dolžnico sklenete pisni dogovor, v katerem dolžnica pripozna dolg in se določi nov rok za vračilo. Pisna pripoznava dolga namreč pretrga zastaranje (kar pomeni, da začne zastaranje teči znova). Še najbolje bi bilo, da se pripoznava dolga in rok za vračilo določi v neposredno izvršljivem notarskem zapisu. V tem primeru bi lahko, če posojilo tudi v novem roku ne bi bilo vrnjeno, takoj predlagali izvršbo in ne bi bila potrebna tožba. Zakonske zamudne obresti od zneska 2.400,00 EUR za čas od 1.3.2014 do 1.3.2017 znašajo 581,60 EUR.



Imate pravni problem oziroma pravno vprašanje?

Pošljite vprašanje preko spodnjega kontaktnega obrazca in dobili boste brezplačen pravni nasvet!

Odgovori bodo objavljeni na tej strani. Osebni podatki ne bodo vidni.



Vaše ime (obvezno)


Vaša e-pošta (obvezno)

Ugodno pravno svetovanje in pravne storitve:
http://www.paragraphus.si




Imate pravni problem oziroma pravno vprašanje?

Pošljite vprašanje preko spodnjega kontaktnega obrazca in dobili boste brezplačen pravni nasvet!

Odgovori bodo objavljeni na tej strani. Osebni podatki ne bodo vidni.

[marjan]

Brezplačni pravni nasvet

Brezplačni pravni nasveti so namenjeni krajšim in preprostejšim pravnim vprašanjem.

Vprašanje, ki ga lahko postavite je omejeno na 120 znakov. Postavite ga lahko preko spodnjega obrazca. Potrudili se bomo, da nanj odgovorimo in ga skupaj z odgovorom objavimo na našem portalu v najkrajšem možnem času.

Če je Vaše vprašanje bolj kompleksno, predlagamo, da uporabite možnost individualnega pravnega nasveta, kjer lahko svojo zadevo opišete bolj podrobno in brez omejitev.
E-naslov:

Vpišite svoje vprašanje: *

Največje dovoljeno število: 120 znakov. Trenutno uporabljenih: 0 znakov.
Če je Vaše vprašanje bolj kompleksno, predlagamo, da uporabite možnost individualnega pravnega nasveta, kjer lahko svojo zadevo opišete bolj podrobno in brez omejitev.

Klikni...!

http://mojmalipravnik.net/index.php/posljite-brezplacno-vprasanje


Brezplačni pravni nasveti objavljeni na MojMaliPravnik.net.

Podkategorije

Dedovanje (399)
Družinska razmerja (229)
Izvršbe (326)
Nepremičnine (352)
Osebni stečaj (134)
Podjetništvo (65)
Prekrški (29)
Stečaj in prisilna poravnava (31)
Zaposlovanje (565)
Ostalo (222)


-- klikni --
http://mojmalipravnik.net/index.php/objavljeni-odgovori/dedovanje


Zaposlena sem 9 let in pol za 30 ur tedensko. Se na zavodu izračun nadomestila obračunava kot za 40 urni delavnik?
16 Koliko znaša nujni delež pri 3 dedičih? Dva dobita nujni delež, tretji ostali del stanovanjske hiše.
17 Sem oporočni dedič po teti v ZDA. Kakšen je postopek, ko na moj račun prejmem denar?
34 Ima brat, ki se je odpovedal nepremičnini, ki je predmet dedovanja, pravico do nujnega deleža. Dobil je parcelo na obali.
28 Kaj mora vsebovati napisana oporoka?
90 Sem edini dedič? Oče in brat sta pokojna. Skrbim za 87 letno mamo. Brat ima hči, ki ne živi v Ljubljani.
23 Se da izvedeti, še pred zapuščinsko razpravo, kdo so dediči v dednem postopku?
76 Kako lahko preprečim, da eden od dedičev ne bi nalašč povzročal škodo na hiši. Smo pa trije dediči, ki se ne razumemo!
91 Je oporoka veljavna če jo napišem lastnoročno in podpis overim na upravni enoti? Ima enak učinek, kot napisana pri notarju?
91 Lahko kje na spletu najdem in si sprintam obrazec za izjavo o odpovedi dediščine?
163 Kot nezakonski sin bom dedoval po očetu. Kaj lahko dobim, če je oče prepisal premoženje na partnerico ali pol sestro?
83 Starši so naredili oporoko. Sedaj bi jo še dopolnili. Naj naredijo aneks k že sestavljeni, ali jo na novo napišejo?
74 Sem edinka. Ne živim z mamo. Oče je umrl. Mama živi s partnerjem, za katerega je vzela kredit. Kdo poplača kredit, če mama umre?
62 Žena mi je podarila 1/2 hiše, podarjene od njenih staršev. Kako urediti, da moja hči iz prvega zakona ne bo dedinja hiše?
46 Z očetom bi sklenila preužitkarsko pogodbo. Na nepremičnini je hipoteka. Ali moram prevzeti tudi hipoteko?

Oče bi možu podaril stanovanje. Kaj lahko naredi, da se kasneje izogne plačilu nujnega deleža bratu?
528 Moj sin živi pri svoji materi. Ali tudi moj sin podeduje po moji materi (svoji babici)?
643 Brat ima 700.000 dolga. Sva dediča hiše. Je najbolje, da se svojemu delu odpovem, da ne bi bil vpleten v bratov dolg?
659 Mora biti sklep o dedovanju (drugi dedni red) potrjen s strani davčne uprave za registracijo vozila?
564 Kakšne pravice ima dedno nevredna oseba pri dedovanju po sinu, za katerega ni plačevala preživnine?
537 Fant je prispeval pri obnovi moje hiše. Mu pripadata nujni delež in vložen denar od obnove, če naredim oporoko na otroka?
526 Smo tri dedinje. 13.04.2016 imamo zapuščino. Vrednost znaša 35.000€. Koliko znaša plačilo sodne takse?
538 4 solastniki smo podedovali 3 parcele. Kako ji lahko razdelimo v naravi?
701 Dobil sem pismo s sodišča glede zapuščine po pokojnem očetu. Po oporoki ne dobim ničesar. Kako zahtevam nujni delež?
727 Kje lahko izvem ali je zapuščinska razprava že bila? Je možno, da dedič ne dobi vabila, ker je bila napisana oporoka?
1319 Drugi ženi bi prepustil vse svoje premoženje, ker nočem da hčera iz prvega zakona po meni kaj dobi. Kaj storiti?
472 Vdovec se je spet poročil. Kar ima, je bilo darilo in dediščina, oboje od pokojne žene. Kaj lahko sedanja žena deduje?
475 Sestra bo polovico hiše staršev prejela z izročilno pogodbo. Kakšna vrednost nujnega deleža mi pripada?
443 Naj oporoka našteva vso mojo lastnino? Če oporoka tak seznam vsebuje, ali to naredi postopek dedovanja hitrejši/cenejši?
495 Oče in mati sta si premoženje v solastništvu razdelila. Hišo je dobila mati. Imajo dediči po očetu pravico do hiše?
stran 10 od 27

Odgovori...!

http://mojmalipravnik.net/index.php/objavljeni-odgovori/dedovanje?start=135

[marjan]

STVARNOPRAVNI ZAKONIK


http://www.uradni-list.si/

SPZ ureja temeljna načela stvarnega prava, posest in stvarne pravice ter način njihove pridobitve, prenosa, varstva in prenehanja.


http://www.uradni-list.si/1/content?id=38945