[marjan]

Pogodba o zaposlitvi

Opis uporabnine: Pogodba je namenjena sklenitvi delovnega razmerja. Sklenjena mora biti v pisni obliki in, kot to izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002), vsebovati nekatere obvezne sestavine, ki so pomembne za samo delovno razmerje. Delodajalec mora delavcu praviloma 3 dni pred predvideno sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi izročiti njen PISEN PREDLOG (na našem portalu najdete tudi obrazec OBVESTILO o predložitvi pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi, kateremu dodate pisen predlog pogodbe o zaposlitvi), PISNO POGODBO o zaposlitvi pa šele ob njeni sklenitvi. Če delavcu ob sklenitvi delovnega razmerja NI BILA IZROČENA PISNA POGODBA O ZAPOSLITVI, lahko KADARKOLI v času trajanja delovnega razmerja ZAHTEVA njeno izročitev in uveljavlja sodno varstvo.

Najprej vpišite, katere kolektivne pogodbe oziroma morebitni splošni akti, ki veljajo pri delodajalcu, predstavljajo podlago za sklenitev te pogodbe o zaposlitvi.

[marjan]

Zahteva delavca za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi

Opis uporabnine: S to vlogo delavec od delodajalca zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali zaradi izredne odpovedi. To zadržanje je možno le v primeru, če je delodajalec na delavčevo zahtevo o odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestil sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, sindikat pa je odpovedi nasprotoval.
Če delavec zahteva zadržanje, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo. Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi pa se lahko še podaljša, in sicer v primerih iz 2. in 3. odstavka 85. člena Zakona o delovnih razmerjih – do izvršljive arbitražne odločitve do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.

[marjan]

Vloga delavca za uveljavitev pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva

Opis uporabnine: S to vlogo lahko eden izmed staršev, ki neguje in varuje otroka, uveljavi pri delodajalcu pravico do dela s krajšim delovnim časom. To pravico lahko eden izmed staršev uveljavi takoj po izteku dopusta za nego in varstvo otroka, lahko pa tudi kasneje. Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva se lahko uveljavi za krajše časovno obdobje (npr. za nekaj mesecev, za eno leto) ali kot to izhaja iz zakonodaje - do otrokovega 3., 6. oziroma 18. leta.
Ko se eden od staršev odloči, da bo izkoristil to pravico, poda delodajalcu vsaj 30 dni pred nastopom dela s krajšim delovnim časom pisno vlogo, s katero obvesti delodajalca o svoji odločitvi – izrabi pravice, ter zahteva od delodajalca, da za čas izrabe krajšega delovnega časa skleneta novo pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.
Center za socialno delo prizna pravico do dela s krajšim delovnim časom z dnem, ko začne eden od staršev delati s krajšim delovnim časom od polnega, in sicer pod pogojem, da je ta oseba uveljavljala to pravico na Centru za socialno delo najkasneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, se pravica prizna od dneva vložitve popolne vloge.

Pri krajšem delovnem času zaradi starševstva mora krajši delovni čas obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost vlagatelja.

Delodajalec bo osebi, ki bo izrabila pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, zagotovil plačo po dejanski delovni obveznosti (to je glede na dejansko opravljeno delo), Republika Slovenija pa ji bo zagotovila do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.

[marjan]

Tožba delavca zoper delodajalca zaradi plačila neizplačane plače, potnih stroškov oziroma stroškov prehrane med delom

Opis uporabnine: S to tožbo delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta EN MESEC ni izplačal plače, potnih stroškov oziroma stroškov prehrane med delom v skladu z delovnopravno zakonodajo.
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je treba tožbo vložiti v roku 5 let.

Pred vložitvijo tožbe delodajalca ni potrebno posebej pozivati k plačilu zapadle denarne terjatve (je pa priporočeno), saj se lahko tožba vloži neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Če želite od delodajalca zahtevati plačilo zapadlih terjatev za več kot en mesec, svetujemo, da se posvetujete s pravnim strokovnjakom.

Označite, kaj bo delavec zahteval s to tožbo?
Plačilo plače

Plačilo stroškov prevoza na delo in z dela

Plačilo stroškov prehrane med delom



Izberite delovno sodišče, ki je krajevno pristojno za to tožbo.
Za odločanje v tem sporu je poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko (to je sodišče glede na kraj sedeža delodajalca), pristojno tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. Izberete lahko katerokoli od teh sodišč. V postopku v delovnih sporih se stranke oziroma udeleženci ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti.

Pri ugotavljanju, katero delovno sodišče je krajevno pristojno za spore v zvezi z izplačilom regresa, si lahko delavec pomaga tudi z raziskovalno storitvijo Delovna in socialna sodišča - krajevna pristojnost, ki je ena od brezplačnih raziskovalnih storitev družbe INform za MS Office 2003.
Več
< izberite možnost > Delovno in socialno sodišče v Ljubljani Delovno sodišče v Celju Delovno sodišče v Kopru Delovno sodišče v Mariboru

[marjan]

Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust

Opis uporabnine: S to tožbo delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta ni izplačal enega ali več regresov za letni dopust. Delodajalec mora delavcu izplačati regres za letni dopust najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta oziroma izjemoma najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave.
Regres mora znašati najmanj toliko, kot znaša minimalna plača v Republiki Sloveniji. V primeru sorazmernega dela letnega dopusta pa ima delavec pravico le do sorazmernega dela regresa.

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je treba tožbo vložiti v roku 5 let.

Pred vložitvijo tožbe delodajalca ni potrebno posebej pozivati k plačilu zapadle denarne terjatve (je pa priporočeno), saj se lahko tožba vloži neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Izberite delovno sodišče, ki je krajevno pristojno za Vašo tožbo.
Za odločanje v tem sporu je poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko (to je sodišče glede na kraj sedeža delodajalca), pristojno tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. Izberete lahko katerokoli od teh sodišč. V postopku v delovnih sporih se stranke oziroma udeleženci ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti.

Pri ugotavljanju, katero delovno sodišče je krajevno pristojno za spore v zvezi z izplačilom regresa, si lahko pomagate tudi z raziskovalno storitvijo Delovna in socialna sodišča - krajevna pristojnost, ki je ena od brezplačnih raziskovalnih storitev družbe

[marjan]

Prošnja delavca, posredovana inšpektorju za delo, da zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi

Opis uporabnine: S pomočjo tega obrazca lahko delavec, ki mu je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pristojnega inšpektorja za delo zaprosi, naj za določeno časovno obdobje zadrži učinkovanje prenehanja odpovedi.
Inšpektor za delo namreč lahko, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja, in sicer da se prepreči samovoljno ravnanje IN odvrne nenadomestljiva škoda, zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi (redne ali izredne).

Takšno zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi traja:
- do poteka roka za arbitražo oziroma sodno varstvo oziroma
- do izvršljive arbitražne odločitve oziroma
- če delavec v sodnem postopku najkasneje ob vložitvi tožbe zahteva izdajo začasne odredbe, do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.

Izberite krajevno pristojno območno enoto Inšpektorata RS za delo, kateri bo prošnja posredovana.
Krajevno pristojna je tista območna enota inšpektorata, na območju katere delavec dela oziroma ima delodajalec svoj sedež.

Če ne veste, katera enota je krajevno pristojna, ne bo nič narobe, tudi če boste izbrali enoto, ki ni pristojna. Če se prošnja posreduje po pošti krajevno nepristojni območni enoti Inšpektorata RS za delo, jo bo ta območna enota namreč sama posredovala krajevno pristojni (pravi) območni enoti.

Inšpektorat RS za delo ima 14 območnih enot in nekaj lokalnih pisarn. Na njihovi spletni strani si lahko ogledate njihovo organizacijsko strukturo, ob kliku na posamezno enoto pa lahko vidite naslove in informacije o območnih enotah.

[marjan]

Zahteva delavca za izročitev pogodbe o zaposlitvi

Opis uporabnine: Delavec lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi, če mu je delodajalec še ni izročil. Zakon sicer določa, da mora delodajalec pisno pogodbo o zaposlitvi delavcu izročiti ob njeni sklenitvi.
Pravico do izročitve pisne pogodbe je določena v 2. in 3. odstavku 15. člena Zakona o delovnih razmerjih.

[marjan]

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi po delavcu

Opis uporabnine: Delavec lahko kadarkoli redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ne da bi za to moral navesti kakršenkoli razlog. Gre za odpoved z odpovednim rokom, v obrazcu pa je predvidena tudi možnost, da delavec delodajalcu predlaga sporazumno skrajšanje odpovednega roka.

[marjan]

Delavci


Pametni e-obrazci:
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi po delavcu
Delavec lahko kadarkoli redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ne da bi za to moral navesti kakršenkoli razlog. Gre za odpoved z odpovednim rokom, v obrazcu pa je predvidena tudi možnost, da delavec...
[cena: brezplačno]
Zahteva delavca za izročitev pogodbe o zaposlitvi
Delavec lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi, če mu je delodajalec še ni izročil. Zakon sicer določa, da mora delodajalec pisno pogodbo o...
[cena: brezplačno]


Prošnja delavca, posredovana inšpektorju za delo, da zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi
S pomočjo tega obrazca lahko delavec, ki mu je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pristojnega inšpektorja za delo zaprosi, naj za določeno časovno obdobje zadrži učinkovanje prenehanja...
[cena: brezplačno]
Tožba delavca zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust
S to tožbo delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta ni izplačal enega ali več regresov za letni dopust. Delodajalec mora delavcu izplačati regres za letni dopust...
[cena: 19,90 € | 199 točk]
Tožba delavca zoper delodajalca zaradi plačila neizplačane plače, potnih stroškov oziroma stroškov prehrane med delom
S to tožbo delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta EN MESEC ni izplačal plače, potnih stroškov oziroma stroškov prehrane med delom v skladu z delovnopravno...
[cena: 19,90 € | 199 točk]
Vloga delavca za uveljavitev pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva
S to vlogo lahko eden izmed staršev, ki neguje in varuje otroka, uveljavi pri delodajalcu pravico do dela s krajšim delovnim časom. To pravico lahko eden izmed staršev uveljavi takoj po izteku...
[cena: brezplačno]
Zahteva delavca za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi
S to vlogo delavec od delodajalca zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali zaradi izredne odpovedi. To...
[cena: brezplačno]