FORUM - NA�E TE�AVE

K L E P E T A L N I C A :: �UDOVITA MUZIKA - 1000 pesmi !

19 Mar 2010 12:11 (GMT 1)

Avtor: marjan
Naslov sporo�ila: �UDOVITA MUZIKA - 1000 pesmi !
Objavljeno: 19 Mar 2010 12:11 (GMT 1)
Odgovorov: 0

�UDOVITA MUZIKA

Gor je 1000 �udovitih pesmi 30 - ih let.

klikni...!!!
http://www.welkestijl.nl/
____________________________________________________________________________
Lep pozdrav

Ljubezen in spolnost / sex / :: Re: Pomoc

18 Mar 2010 16:09 (GMT 1)

Avtor: Strudl
Objavljeno: 18 Mar 2010 16:09 (GMT 1)
Odgovorov: 2

Meni je ze nehal rasti pri 14 letih.
Mogoce ker mi kozica ne gre dol?

BOLEZNI in VZROKI - zdravstvene te�ave :: Re: Degenerativna entezopoatija tetive MIS

18 Mar 2010 09:28 (GMT 1)

Avtor: marjan
Objavljeno: 18 Mar 2010 09:28 (GMT 1)
Odgovorov: 1

Spo�tovani!

Degenerativna entezopatija nasadi��a tetive MIS; Ob nasadi��u v dorzalnem delu glave humerusa diferencirajo v premeru do 10mm velike kostne erozije in psevdociste.
Tetiva dolge glave MBB je normalna.
GH sklep(in labrum) je v mejah normale.
Ni znakov poplne rupture rototarne man�ete.

Zaradi obrabe entezopatija nasadi��a tetive MIS- pomeni, da je pri�lo do vnetja prirasti��a mi�ice ali kite na kosti v ramenu,.. prisotna (okorelost, zmanj�ana gibljivost, zve�an mi�i�ni tonus...itn ).

Glede na opisane te�ave vam lahko svetujem le redno opravljanje vaj za krepitev rotatorne man�ete in izogibanje gibom, ki povzro�ajo pokanje in tudi izpah rame. Prav tako pa morate skrbeti za dobro elasti�nost mi�ic ramenskega obro�a, kar dose�emo s pravilnim raztezanjem.

Ve� in bol strokovno vam bo znal razlo�it va� ortoped ali ose. zdravnik.
____________________________________________________________________________
Lep pozdrav

Ljubezen in spolnost / sex / :: Re: Pomoc

17 Mar 2010 23:57 (GMT 1)

Avtor: marjan
Objavljeno: 17 Mar 2010 23:57 (GMT 1)
Odgovorov: 2

Star sem 18 let

dolzina mojega penisa pa je 10 cm.

Zanima me Do katere starosti penis raste in ali obstajajo kaksne metode kako si ga povecati

Spo�tovani !

Penis raste pri ve�ini fantov od 9. do 16. leta. Rast se pri�ne, ko za�nejo moda izdelovati mo�ki spolni hormon testosteron. Penis se najprej podalj�a in �ele nato zadebeli. Fantje se veliko ukvarjajo z velikostjo svojega spolnega uda in ob razli�nih prilo�nostih primerjajo velikost in debelino svojega uda s penisom vrstnikov ali drugih mo�kih.

Pomembno!
Mnogi fantje so zaradi teh primerjav preve� zaskrbljeni. Vsekakor pa je narobe, da bi iz velikosti penisa sklepali o spolni mo�i. Razlike med velikostmi penisov, ki jih opa�ate med seboj, se ob vzburjenju skoraj zabri�ejo, saj se majhni udje pove�ajo bolj kot veliki.

OPIS:
Penis iz se�nice prek se�nega mehurja in urinu pride ven, je kon�ni del poti, v kateri sjemenovodnih sperme med spolnim odnosom, ki prihajajo v no�nico. Pri majhnih otrocih je razvita je �as pove�uje, in obliko, v puberteti povpre�na velikost penisa odraslih mo�kih v mirovanju je 6 do 10 cm, vendar najve� raztezanja je zelo raznolika. Na primer, za belo raso povpre�ne velikosti penisa v erekcijo je 9-19 cm, in povpre�no elasti�nost je 14,5 cm, premer 4 cm, obseg in korenom penisa 12 cm. Pri mo�kih, �rna vezi dirka, ki podpira penis (v znesku sramno kostjo) labaviji kot bela rasa, in polo�aj penisa med erekcijo vodoravniji. Pri mo�kih, bela rasa je vezi je mo�nej�a in penis v mo�no kotom glede na trebuh, ki so le nekoliko skraj�a njeno dol�ino. Ne glede na neki mo�ki penis v erekcijo in lahko dose�e 25-27 cm, potem gre makrofaliji v literaturi je bila zabele�ena in velikost 35 cm, vendar ni pojasnilo, ali je patolo�koj zdi. Mo�ki med spolnim vzburjenjem z dvema usklajenem neodvisna refleksa razre�nice (show) in nato vbrizgavanja semena (ejakulacija), in mi�ic v penis redno spremlja zaveda edinstveno do�ivetje orgazma. Kirur�ki, sevanje ali odstranitev hormonov ��itnice spola (testisa), se imenuje kastracija, popolna odstranitev penisa imenovane penektomija.

Za pove�anje �e je dovol �asa (operativni poseg ), �e bi bilo to nujno potrebno, mislim, da nebo potrebe.

1-mehur
2-Medenice kosti
3-penis
4-corpus kavernoznem (gobasto tkivo)
5-glans penis (glans)
6-Ko�ico
7-uretre (se�nice)
8-debelo �revo
9-danke
10-semena torba
11-Semenovod
12-prostate
13-Cowperova �leze
14-anus
15-Semenovod
16-Obmodek
17-Modo
18-Modnik

____________________________________________________________________________
Lep pozdrav

VPRA�ANJA in ODGOVORI :: Re: prito�ba glede bolni�kega stale�a na ZZZS

17 Mar 2010 22:48 (GMT 1)

Avtor: marjan
Objavljeno: 17 Mar 2010 22:48 (GMT 1)
Odgovorov: 1

Spo�tovani!

Prito�bo obravnava zdravstvena komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ne glede na vlo�eno prito�bo pa se mora zavarovanec ravnati po izreku odlo�be imenovanega zdravnika Zavoda.

�e se zavarovanec z odlo�bo zdravstvene komisije Zavoda ne strinjata, lahko vlo�ita to�bo pri Delovnem in socialnem sodi��u v Ljubljani, najkasneje v 8 dneh.

Se pa dogaja, da na ZZZS ve�krat zamujajo, po�akajte �e kak�en dan ali jih obi��ite osebno, kar bo najbol prav.
____________________________________________________________________________
Lep pozdrav

Ljubezen in spolnost / sex / :: Pomoc

17 Mar 2010 14:32 (GMT 1)

Avtor: Strudl
Naslov sporo�ila: Pomoc
Objavljeno: 17 Mar 2010 14:32 (GMT 1)
Odgovorov: 2

Star sem 18 let

dolzina mojega penisa pa je 10 cm.

Zanima me Do katere starosti penis raste in ali obstajajo kaksne metode kako si ga povecati

VPRA�ANJA in ODGOVORI :: prito�ba glede bolni�kega stale�a na ZZZS

17 Mar 2010 13:36 (GMT 1)

Avtor: joze57
Naslov sporo�ila: prito�ba glede bolni�kega stale�a na ZZZS
Objavljeno: 17 Mar 2010 13:36 (GMT 1)
Odgovorov: 1

Zanima me kaj lahko storim ker do danes 17. 3.�e nisem dobila odgovora na prito�bo glede bolni�kega stale�a od komisije ZZZS, kljub temu da sem �e ve�krat pri njih posredovala. Priito�bo so prevzeli 5.2.2010. Oni imajo po ZUP 15. dnevni rok za odgovor.
Hvala za odgovore!

BOLEZNI in VZROKI - zdravstvene te�ave :: Degenerativna entezopoatija tetive MIS

17 Mar 2010 13:23 (GMT 1)

Avtor: joze57
Naslov sporo�ila: Degenerativna entezopoatija tetive MIS
Objavljeno: 17 Mar 2010 13:23 (GMT 1)
Odgovorov: 1

Pred enim letom sem bila operirana na desn rami . Napravili so rekonstrukcijo rototorne man�ete in ekscidirali kalcinat ter opravili akromioplastiko.
Diagnozi: M75.4 Impingement omae.dex.
M75.1 Ruptura m. supraspinati omae dex. degenerativa.. /Kalcinat v supraspinatusu.

Ker so bole�ine po letu dni po posegu �e vedno precej velike in zelo te�ko opravljam svoj poklicv sem ponovno opravila MRI desne rame.
Iz izvida MRI sedaj sledi:
Zmerna tendioza tetiv MSuSp in MIS
Degenerativna entezopatija nasadi��a tetive MIS; Ob nasadi��u v dorzalnem delu glave humerusa diferencirajo v premeru do 10mm velike kostne erozije in psevdociste.
Tetiva dolge glave MBB je normalna.
GH sklep(in labrum) je v mejah normale.
Ni znakov poplne rupture rototarne man�ete.

Prosila bi Vas za obrazlo�itev izvida in za mnenje kaj mi je storiti in kaj mi priporo�ate.

Z lepimi pozdravi

POMO� - bolnim :: Re: OSNOVE KLINI�NE ANATOMIJE...!!!

16 Mar 2010 22:03 (GMT 1)

Avtor: marjan
Naslov sporo�ila: Zdravi zobje
Objavljeno: 16 Mar 2010 22:03 (GMT 1)
Odgovorov: 20

Zdravi zobje

Parodontalna bolezen

Parodontalna bolezen prizadene obzobna tkiva in je najbolj raz�irjena bolezen dana�njih dni.

Po raziskavah ima prakti�no vsak odrasel �lovek eno od oblik te bolezni. O parodontalni bolezni pred nekaj desetletji nismo vedeli veliko in smo jo podcenjevali. Danes vemo, da nezdravljena lahko vodi v izgubo zob. Velikokrat ne ostane omejena samo na ustno votlino. Z njo so pogosto povezane bolezni oddaljenih organov, zato lahko resno ogrozi splo�no zdravje in celo �ivljenje.

Ve�inoma se parodontalna bolezen pojavlja v la�ji obliki kot vnetje dlesni (gingivitis). Pri tem je dlesen pordela, otekla in ob dotiku zakrvavi. Vzrok za vnetje dlesni so neodstranjene zobne obloge (plak), ki se nabirajo ob robu dlesni in v medzobnih prostorih. Dodatno zadr�evanje plaka povzro�ijo previsne zalivke in prevleke, ortodontski aparati in zobni kamen. Plak ima mehko in lepljivo strukturo ter je prilepljen na povr�ino zoba in dlesni. V del�ku plaka velikosti bucikine glavice je ve� kot 100 milijonov mikroorganizmov in teh je ve� kot 400 vrst. �e jih s ��etkanjem ne odstranimo, �e po nekaj dneh povzro�ijo vnetje. Nekatera zdravila (proti epilepsiji, za zni�anje krvnega tlaka) povzro�ajo nabrekanje dlesni in s tem ote�eno ��etkanje. Dlesni se vnamejo tudi ob pomanjkanju vitamina C. Pri �enskah se gingivitis pogosteje pojavlja v puberteti, nose�nosti in v menopavzi, ko se spreminja nivo spolnih hormonov (estrogena in progesterona). V nose�nosti je potrebna �e posebno skrbna higiena ustne votline, saj parodontalna bolezen lahko vpliva na razvoj ploda.

Vnetje dlesni se da ozdraviti s pravilno ustno higieno in z obiskom zobozdravnika. Z mehko zobno ��etko s �im ve� ��etinami lahko odstranimo obloge z roba dlesni, z uporabo zobne nitke ali medzobnih ��etk pa o�istimo medzobne prostore. Zobozdravnik bo o�istil �e morebitne ostale obloge, odstranil zobni kamen in popravil zalivke na zobeh. Zobe si moramo ��etkati, kljub temu da vnete dlesni ob tem krvavijo. Prepri�anje, da moramo vnete in ob�utljive dlesni nekaj �asa pustiti pri miru, je popolnoma napa�no!

�e ustno higieno zanemarjamo dlje �asa, vnetje postane kroni�no. To lahko ostane omejeno samo na dlesen, ob "ugodnih" pogojih pa se raz�iri na kost in pozobnico, torej na strukture, ki dr�ijo zob v �eljusti. Ta resnej�a oblika parodontalne bolezni se imenuje parodontitis in se najpogosteje razvije med 40. in 50. letom starosti. Bakterije v plaku, ki se nabira pod dlesnijo, in obrambni odgovor organizma s svojimi �kodljivimi izlo�ki razkrajajo vez med zobom in �eljustjo. Zobje postanejo majavi in lahko celo izpadejo. Ob zobeh se pojavijo t.i. obzobni �epi, plak v njih in produkti razkroja pa povzro�ajo zadah. Dlesen se odmakne od zobne krone. Iz obolelih obzobnih tkiv ve�krat izteka gnoj. Prizadet je lahko en, le nekaj ali ve�ina zob. Parodontitis se lahko pojavi �e v puberteti ali �e prej. Takrat so prizadeti ve�inoma sprednji zobje in �estice, potek bolezni pa je hitrej�i.

Parodontalna bolezen se ve�krat in v huj�i obliki pojavlja pri kadilcih, pri katerih se hitreje nabirajo (trde) zobne obloge, spremenjena je sestava ustne bakterijske flore, oslabljena sta imunski sistem in sposobnost celjenja. Rizi�na dejavnika sta tudi vsakodnevni stres in oslabljen imunski sistem. Pri nekontroliranih sladkornih bolnikih ima parodontalna bolezen te�ji potek, hkrati pa nezdravljena parodontalna bolezen poslab�a diabetes. Predstavljajte si, da bi imeli na povr�ini telesa rano, povr�ine ve� kvadratnih centimetrov. Seveda bi si jo takoj oskrbeli ali od�li k zdravniku. Tak�na "rana" pri parodontitisu nastane ob zobu, ko se pretrga vez med zobom in obzobnimi tkivi. Na tem mestu lahko �kodljive bakterije in snovi, ki se spro��ajo ob vnetju, vstopijo v kri �e ob minimalni po�kodbi, ki jo povzro�i ��etkanje zob ali �ve�enje hrane. Te po�kodbe povzro�ajo okvare �il in vnetja oddaljenih organov, kar lahko ogrozi splo�no zdravstveno stanje obolelega. Dokazano je, da se pri ljudeh, ki imajo parodontalno bolezen, pove�a mo�nost za sr�ni infarkt, mo�gansko kap in bolezni plju�, pri nose�nicah pa za prezgodnji porod in nizko porodno te�o novorojen�ka. Pomembno je, da ob prvih simptomih parodontitisa �imprej obi��emo osebnega zobozdravnika, ki nam bo o�istil zobne obloge nad in pod dlesnijo ter nas napotil k specialistu parodontologu. Pri skoraj polovici prizadete populacije je parodontalna bolezen �e tako napredovala, da je potrebna tudi kirur�ka obravnava. Kljub temu se obzobna tkiva nikoli popolnoma ne obnovijo.

Naj vam na koncu le zaupam, da naj bi na razvoj in resnost parodontalne bolezni precej vplivali dedni dejavniki. Vas �e vidim, kako zamahujete z roko, �e�: �e sem nagnjen k propadu zob, je tako ali tako vsak trud zaman. A naj vas to �e bolj motivira, da si redno in skrbno ��etkate zobe, nitkate medzobne prostore in redno obiskujete zobozdravnika. In prenehajte kaditi, za bo�jo voljo, pa ne samo zaradi zob.

Martin Brada�, dr. dent. med.

Zakaj je bolje izbrati inlay kot navadno plombo ?

Ker ima inlay najdalj�o dobo uporabnosti in odli�no estetiko naravnega zoba.
Ker se robovi inlaya natan�no prilegajo zobu �e po mnogih letih in ne razpokajo.
Ker ne prevaja toplote, zato zob ni ob�utljiv za temperaturne spremembe pri vnosu toplih ali hladnih pija�.
Ker je trden in odporen na grizne sile, zato zobu zagotavlja najdalj�i obstanek v ustih.
Ker je manj mo�nosti, da pride do zlomov ali pokanja zobovine.
Plomba obstane v zobu samo nekaj let, inlay pa ve� desetletij.

Lahko si ogledate tudi slike klini�nih primerov in poteka dela na strani na�ega zobotehni�nega laboratorija.

Kontakt
Babit d.o.o.,
zobozdravstveni center
Kolezijska 25
1000 Ljubljana
info@babit.si

tel:
01 / 283 61 70
fax: 01 / 283 61 82
gsm: 031 / 656 341

Delovni �as
pon-pet: od 8.00 do 19.00

Povpra�ajte za nasvet na�e zobozdravnike!
____________________________________________________________________________
Lep pozdrav

Ljubezen in spolnost / sex / :: Re: Kontracepcija: svetovanje in pomo� pri izbiri

14 Mar 2010 21:38 (GMT 1)

Avtor: marjan
Naslov sporo�ila: Kontracepcija
Objavljeno: 14 Mar 2010 21:38 (GMT 1)
Odgovorov: 8

Kontracepcija

Dandanes, ko se vedno mlaj�i pari odlo�ajo za prvi spolni odnos, je pomembno poznavanje razli�nih mo�nosti in dostopnosti kontracepcije.

Poznamo ve� metod kontracepcije:

hormonske metode: vplivajo na hormonski cikel �enske in prepre�ujejo ovulacijo,

barierne metode: fizi�no prepre�ujejo stik sperme z jaj�ecem in s tem oploditev,

intrauterine metode: priporo�ljive za �enske, ki so �e rodile in ne na�rtujejo otrok,

naravne metode: pogosto niso dovolj zanesljive,

trajne: sterilizacija.

Najbolj pogosti izbiri metod kontracepcije med mladostniki sta oralna hormonska kontracepcija in kondom.

Oralna hormonska kontracepcija

Kaj je oralna hormonska kontracepcija in kdo jo lahko uporablja?
OHK je v obliki tabletk, ki vsebujejo hormona estrogen in progesteron. OHK svetujemo vsem zdravim mladostnicam, ki so imele vsaj 6 rednih menstruacij. Izjemoma lahko ginekolog predpi�e tabletke �e prej.

Kak�na je u�inkovitost OHK?
U�inkovitost je visoka, okrog 99,7%. Pri dolo�enih okoli��inah lahko u�inkovitost pade.

Ali lahko �enska vseeno zanosi, tudi �e jemlje hormoske tabletke?
Vedeti moramo, da lahko kljub rednemu jemanju tablet �enska zanosi, npr. v primeru, �e se tableta prehitro izlo�i (bruhanje, driska...) ali pa �e so�asno jemlje zdravila, ki zmanj�ujejo kontracepcijski u�inek hormonov (antibiotiki, zdravila proti epilepsiji, tuberkulozi, revmi, alergiji). Tudi hud stres lahko zmanj�a u�inkovitost hormonskih tabletk. Po drugi strani pa lahko hormonske tabletke pove�ajo delovanje drugega zdravila, npr. pomirjevala skupine diazepamov ter zdravila proti depresiji.

Kako deluje OHK
Hormoni v tabletkah delujejo tako, da prepre�ijo ovulacijo (sprostitev jaj�eca iz jaj�nika). Delujejo pa tudi na celo telo.

Kako jemljemo hormonske tabletke?
Od 1. dne menstruacije dalje vzame �enska vsak dan eno tableto. Po 21. dneh sledi 7 dni premora - v tem �asu se pojavi krvavitev podobna menstruaciji. 8. dan se ponovno za�ne jemati tablete. Tablete naj se jemlje vsak dan ob isti uri.

Kak�ni so stranski u�inki in kdo ne sme jemati hormonskih tabletk?
Ob za�etku jemanja hormonskih tablet se lahko pojavijo prehodni stranski u�inki, ki navadno kmalu minejo. Hormonskih tabletk ne smejo jemati nose�nice in �enske z nekaterimi zdravstvenimi te�avami.

Stranski u�inki
Prve tri mesece jemanja tablet se organizem prilagaja in sku�a vzpostaviti novo ravnovesje. Pojavijo se lahko slabost, glavobol, napete dojke, pove�anje te�e, ki pa po tem �asu navadno izginejo, zato jemanja ni treba prekinjati. Sem sodijo tudi vmesne krvavitve. �e je krvavitev majhna ali zelo kratkotrajna, jo lahko zanemarimo. �e je mo�nej�a ali traja dlje kot en dan in je ne spremljajo druge te�ave (zvi�ana temperatura, bole�ine, slabo po�utje) vzamemo naslednje dni po dve tableti (zjutraj in zve�er), ker krvavitev nakazuje premajhno koli�ino hormonov in s tem nezadostno kontracepcijsko delovanje. �e krvavitev po petih dneh �e ne preneha, moramo na pregled h ginekologu.

Hormonskih tabletk ne smejo jemati:
�nose�nice
��enske, ki imajo ali so �e imele krvne strdke (tromboze), obolenja plu�nih, mo�ganskih in sr�nih �il ali kr�ne �ile
��enske z rakastim obolenjem rodil ali dojk
��enske z jetrnimi okvarami in boleznimi
��enske z visokim krvnim pritiskom
��enske, pri katerih je v dru�ini pogosta ateroskleroza
��enske s prekomernim delovanjem ��itnice
�tiste, ki imajo migrene
�tiste, ki se zdravijo zaradi alergij, epilepsije, revmati�nih obolenj, tuberkuloze in depresije - zaradi medsebojnega delovanja zdravil in hormonskih tabletk
�kadilke po 35. letu
��enske po 40. letu
Odsvetujemo jih tudi �enskam, ki dojijo, imajo sladkorno bolezen, obolenja �ol�nika, miome in sr�ne, plju�ne ali ledvi�ne bolezni.

Kdaj moram prenehati jemati hormonske tabletke?
�e se pojavijo glavoboli ali vrtoglavice, motnje vida, porast telesne te�e za ve� kot 5kg, zlatenica, otekanje nog, bole�ine v trebuhu ali prsnem ko�u, te�ave pri dihanju. V teh primerih je potrebno takoj prenehati z jemanjem tabletk in iti na kontrolni pregled h ginekologu.

Hormonske tabletke naj prenehajo jemati tudi �enske, ki na�rtujejo zanostitev, in sicer 3 mesece pred �eleno zanositvijo.

Jemanje OHK je potrebno prekiniti 6 tednov pred na�rtovano operacijo, ne smejo se jemati tudi 6 tednov po operaciji (motnje v strjevanju krvi).

�e �elite prenehati z jemanjem hormonskih tabletk, storite to vedno ob koncu ciklusa.

Kdaj za�nejo delovati tabletke?
V prvem, za�etnem ciklusu jemanja prvih pet do sedem tablet �e ne ��iti v zadostni meri. �e po prvi plo��ici tablet ni krvavitve, moramo na kontrolo, da izklju�imo nose�nost. Pri jemanju OHK je potreben reden zdravni�ki nadzor. Le tako bo metoda varna in uspe�na.

Kondom
Obstajajo razli�ne vrste kondomov. Ko govorimo o kondomu, navadno mislimo na mo�ki kondom, ki se natakne na penis. Poleg mo�kega kondoma obstaja tudi �enski kondom, ki se vstavi v vagino. V nadaljevanju bomo govorili o mo�kem kondomu.

Kako u�inkovit je kondom?
Kondom mehani�no prepre�i izliv semena v no�nico. Ob uporabi kondoma v enem letu zanosi dvanajst od stotih �ensk (88% u�inkovitost). Verjetnost zanositve na en spolni odnos je 1 : 2500.

Danes postaja vse bolj pomembna t.i. dvojna za��ita, kombinacija kontracepcijskih tablet (za��ita pred ne�eleno nose�nostjo) in kondoma (za��ita pred ne�eleno nose�nostjo in SPB). Zagotovo je dvojna za��ita metoda izbora "danes" in "jutri".

Materiali, iz katerih so kondomi
Kondomi so kontracepcijski pripomo�ki, ki so narejeni iz lateksa, plasti�nih mas ali �ivalskega tkiva in imajo obliko tulca. Najbolj u�inkoviti pri za��iti proti oku�bi s SPB in virusom HIV so lateksni kondomi, ki so tudi najla�je dostopni. Ljudje, ki so alergi�ni na lateks lahko uporabljajo kondome iz poliuretana. Tak�ni kondomi so tanj�i in pove�ajo ob�utljivost, zato jih uporabljajo tudi nekateri pari, ki niso alergi�ni na lateks. Slaba stran teh kondomov pa je, da se hitreje pretrgajo kot drugi kondomi.

Vrste kondomov
Poznamo razli�ne oblike kondomov in ve�ina jih ima na koncu nekak�en �epek oz. "rezervoar" za spermo. Kondomi so lahko gladki, nagubani oz. rebrasti, razli�nih barv in celo okusov. Na voljo so okusi breskve, pomaran�e, limone, �okolade, vanilije, mentola, jagode, banane, �e�nje, pasijonke, manga, sladkega korena, maline�

Ve�ina kondomov je prekritih z lubrikanti (silikonske snovi, lubrikanti na osnovi vode�), ki olaj�a natikanje kondoma in njegovo uporabo. Mnogim kondomov je dodan spermicid, ki nudi dodatno za��ito.

Kdaj uporabo kondoma priporo�amo?
Kondom je ne�kodljiv kontracepcijski pripomo�ek. Primeren je za vse pare, tako za dolgotrajno in stalno uporabo kot za ob�asno uporabo. Kondom varuje pred oku�bo s spolno prenosljivimi boleznimi (aids, genitalni herpes, papiloma virus, gonoreja�), zato ga posebno priporo�amo osebam, ki menjavajo spolne partnerje in mladim na za�etku spolnega �ivljenja. Lahko ga kupite v lekarnah, drogerijah, na bencinskih �rpalkah in �e v nekaterih drugih prodajalnah.

Pogosta vpra�anja

Ali je potrebno med spolnim odnosom uporabljati kondome?
Da, ker uporaba kondoma za��iti oba partnerja pred spolno prenosljivimi boleznimi in zanositvijo.

Kako naj prepri�amo mojega partnerja, da uporabi kondom?
V�asih je te�ko govoriti o kondomih, ampak naj to ne bo ovira, ko gre za va�e zdravje. Oseba, s katero bi �eleli imeti spolni odnos, zna sprva nasprotovati uporabi kondoma z izgovori, ki so navedeni spodaj. Mi vam na te izgovore ponujamo mo�ne re�itve, ki jih lahko uporabite.

Ali mi ne zaupa�?
Stvar ni v zaupanju, lahko si oku�en pa niti ne ve�.

�e uporabljam kondom, ne �utim ni�.
Mogo�e se bo z uporabo kondoma spolni odnos podalj�al in bo tako ob�utek bolj�i.

�e za�nem natikati kondom, penis ne otrdi.
Jaz ti bom pomagal-a natakniti kondom in tako ne bo� imel te�av.

Nimam kondoma s seboj.
Jaz ga imam.

Jemljem tabletke, tako da ti ni treba uporabljati kondoma.
Vseeno ga bi rad uporabil. Tako se za��itiva pred infekcijami, za katere sploh ne veva, da jih imava.

Ampak jaz te ljubim.
No potem bo� pomagal, da se za��itiva.

ampak samo tokrat�
Samo enkrat je �e dovolj za infekcijo.

Kolik�na je za��ita s kondomi pred nose�nostjo? Kolik�ne so mo�nosti za zanositev, �e se kondom po�koduje?
Kondom je zelo dobra za��ita pred nose�nostjo in spolno prenosljivimi boleznimi, �e se pravilno uporablja. �e kondom po�i in �e se ne uporablja nobeno drugo kontracepcijsko sredstvo, potem obstaja mo�nost, da �enska zanosi.

Obi�ajni kondomi niso prave velikosti zame. Kaj naj naredim?
Vsi kondomi so standardne dol�ine, ampak obstajajo kondomi, ki variirajo v �irini (o�ji, �ir�i).

Ali uporaba dveh kondomov naenkrat zmanj�a mo�nost zanositve?
Posledica uporaba dveh kondomov (�enskih ali mo�kih) naenkrat je lahko trenje med kondomoma in tako po�kodba kondoma. �e se �elite dodatno za��ititi pred zanositvijo, je bolje, da uporabite poleg kondoma �e neko drugo obliko kontracepcije (npr. kontracepcijske tablete).

Ob uporabi kondoma izgubim erekcijo�
Preden imate spolni odnos poskusite natakniti kondom in to ve�krat ponoviti, saj se boste tako lahko znebili mogo�ih neprijetnih ob�utkov in boste ob naslednji uporabi kondoma pred spolnim odnosom bolj spro��eni in verjetno ne boste izgubili erekcije.

Ali se lahko kondom uporablja v vodi?
�e boste uporabljali kondom v vodi, je pomembno, da ga nataknite preden greste v vodo. Poleg tega morate paziti, ali voda vsebuje dolo�ene snovi, ki lahko po�kodujejo lateks (npr. klor, mila, �amponi�).

Kje dobim kondome?
V Sloveniji lahko kondom dobi� v lekarnah, nekaterih trgovinah, avtomatih v nekaterih javnih strani��ih�

So kondomi in spermicidi dovolj dobra za��ita?
Ob pravilni uporabi je kondom u�inkovita za��ita pred nose�nostjo in spolno prenosljivimi boleznimi. Uporaba spermicidov s kondomom �e zni�a mo�nost zanositve in prenosa spolno prenosljivih bolezni.

Navodila za uporabo mo�kega kondoma

�kondom uporabljaj ob vsakem spolnem odnosu.

�natan�no preberi navodila.

�preveri, �e je ovojnica nepo�kodovana.

�preveri rok uporabe. �e je le-ta pretekel, kondom brez pomislekov zavrzi. Varnost je tu na prvem mestu.

�zavoj�ek s kondomom odpri previdno, tako da kondoma ne po�koduje�. Ne uporabljaj �karij ali ostrih predmetov! Pazi tudi na nohte! Ovitka kondoma prav tako ne odpiraj z zobmi.

�kondom previdno vzemi iz ovojnice.

�preveri, da je kondom pravilno obrnjen. Kondom je kot nogavica; ima svojo pravo in napa�no stran. Najprej ga malo odvij, da vidi�, v kateri smeri se odvija. �e se kondom no�e odviti, je obrnjen narobe!

�preden ga natakne� na otrdel penis, s prsti iztisni zrak iz vrhnjega dela kondoma. �e tega ne stori�, kondom med spolnim odnosom lahko po�i. Medtem ko vrh kondoma stiska� s prsti, odvijaj kondom do konca po celi dol�ini nabreklega uda.

�in �ez nekaj �asa... Po izlivu semena odstrani kondom �e preden nabreklost uda popusti. Izvleci spolni ud iz no�nice, tako da pritisne� kondom ob bazo uda in pazi, da semenska teko�ina ne uide iz kondoma.
Za��ita pred ne�eleno zanositvijo bo ve�ja, �e se poleg kondoma uporablja �e spermicide (krema Delfen, C-film), zlasti v plodnih dnevih.

Ne dodajaj vazelina, olj ali mastnih krem, ker kondom neposredno po�kodujejo. Uporabljaj le nemastne �eleje (npr. K-Y �ele) ali spermicidne kreme (Delfen).
Za analni spolni odnos je obvezna uporaba ve�je koli�ine lubrikantov in mo�nej�ih kondomov. Lubrikant dodaj potem, ko si �e nataknil kondom in ne prej. Lubrikant ve�krat dodajaj.
Vsak kondom lahko uporabi� le enkrat. Nikoli ne uporabljaj istega kondoma za vaginalni in analni spolni odnos. Nikoli ne uporabljaj kondoma, ki ga je uporabljal �e nekdo drug. V isti kondom ne ejakuliraj ve� kot enkrat.
Fantje, vadite natikanje kondoma v prijetnem okolju, kjer imate veliko �asa zase. Dekleta, natikanje kondoma lahko vadite na banani. Vaja dela mojstra in tako lahko prijetno presenetite svojega partnerja.

PA �E TO:
Kondome shranjujte na primernem mestu: ne na vro�ini (soncu) ali na mestih, kjer se lahko po�kodujejo (v zadnjih hla�nih �epih).

�enski kondom - femidom

�enski kondom je novost. Je iz enakih materialov kot mo�ki kondom in predstavlja enako visoko za��ito tako pred ne�eleno nose�nostjo kot spolno prenosljivimi boleznimi. �al se jih v Sloveniji �e ne dobi, njihova slabost pa je tudi v tem, da so razmeroma dragi.

In kako femidom izgleda? Podobno kot mo�ki kondom, le da ima na obeh koncih "obro�ek". Zanji obro�ek predstavlja odprtino v femidom, na drugem koncu pa je notranji obro�ek, ki je zaprt z lateksom. Slednjega �enska vstavi na materni�ni vrat, odprti del pa je zunaj vagine.

-----

Materni�ni vlo�ek z dodatkom bakra

Kaj je materni�ni vlo�ek in kako deluje?
Materni�ni vlo�ek je kontracepcijski pripomo�ek, ki ga vstavimo v maternico. Mehko, pro�no plastiko (obi�ajno v obliki �rke T) ovija baker. Materni�ni vlo�ek deluje na maternico in semen�ice, tako da prepre�i oploditev in kontracepcijsko deluje do 8 let. V enem letu uporabe materni�nega vlo�ka z njim zanosi manj kot ena od stotih �ensk (99% u�inkovitost). Materni�ni vlo�ek vlo�i in odstrani ginekolog.

Katerim �enska materni�ni vlo�ek priporo�amo?
Materni�ni vlo�ek je enostavno, zanesljivo sredstvo za �enske, ki ne morejo uporabljati hormonske ali druge kontracepcije ter �e dlje �asa ne �elijo ponovno zanositi.

Katerim �enskam materni�ni vlo�ek odsvetujemo?
Materni�ni vlo�ek odsvetujemo �enskam, ki �e niso rodile. Ni primeren za �enske, ki imajo ve� spolnih partnerjev, kar pomeni ve�je tveganje za spolno prenosljive bolezni in vnetja rodil. O primernosti vlo�ka odlo�i ginekolog po pregledu in izklju�itvi morebitnih bolezni, zaradi katerih uporaba vlo�ka ni mogo�a.

Kdaj vlagamo materni�ni vlo�ek?
Materni�ni vlo�ek obi�ajno vlo�imo ob menstruaciji. Lahko se vlo�i tudi po porodu, med dojenjem ali po prekinitvi nose�nosti. Vlo�ek takoj za��iti pred zanositvijo.

Kako pogosto so potrebni ginekolo�ki pregledi?
Ginekolo�ki pregled je potreben tri mesece in eno leto po vlo�itvi in nato enkrat letno. Pravilno lego vlo�ka lahko tudi sami preveriti z otipavanjem 2 cm dolgih nitk, ki visijo iz materni�nega vratu. Takoj�nji pregled je nujen (pri va�em ginekologu oz. �e ta ni dosegljiv, pri de�urnem ginekologu v urgentni ambulanti Klini�nega centra), �e imate enega ali ve� od spodaj navedenih znakov:

�izvencikli�ne krvavitve
�bole�ine v trebuhu
�gnojni izcedek iz no�nice
�povi�ana temperatura
�izostanek menstruacije
Kdaj je potrebno odstraniti materni�ni vlo�ek?
Ob nepri�akovani zanositvi moramo materni�ni vlo�ek odstraniti takoj, ker morebitno delovanje bakra, ki ga vsebuje materni�ni vlo�ek, na plod ni dovolj raziskano. Materni�ni vlo�ek odstranimo tudi tri mesece pred na�rtovano zanositvijo ter po osmih do desetih letih neprekinjene uporabe.

Materni�ni vlo�ek ne varuje pred spolno prenosljivimi boleznimi!

-----
Naravne metode kontracepcije

Se opirajo na ugotovitev, da pride v vsakem menstruacijskem ciklusu samo enkrat do ovulacije (sprostitve jaj�eca iz jaj�nika) in je samo v tem �asu mogo�e, da pride do oploditve. Tako v vsakem ciklusu obstajajo plodni in neplodni dnevi. Z vso gotovostjo lahko re�emo, da jaj�ece 24 ur po ovulaciji ni ve� sposobno za oploditev, za semen�ico je ta �as 48-72 ur. Torej so v vsakem ciklusu �tirje plodni dnevi: trije pred ovulacijo in en po njej. Pri teh metodah vedno sku�amo ugotoviti, kdaj bo pri�lo do ovulacije. Dolo�anje plodnih in neplodnih dni ni tako enostavno. �enske, ki se odlo�ajo za te metode, naj bi imele redne menstruacije in stabilen ciklus.

Prekinjen odnos (coitus interruptus)
Pri prekinjenem odnosu mo�ki prekine spolni odnos tako, da odmakne spolni ud iz no�nice pred izlivom semenske teko�ine. Na ta na�in se semen�ice ne sre�ajo z jaj�ecem in oploditev ni mogo�a. Prekinjeni odnos je manj zanesljiva kontracepcijska metoda, saj v povpre�ju zanosi devetnajst od stotih �ensk v enem letu uporabe (81% u�inkovitost), v idealnih pogojih pa �tiri od stotih �ensk (96% u�inkovitost).

Prekinjeni odnos je enostavna metoda brez stranskih u�inkov, ki je na voljo v vsaki situaciji. Primerna je za pare, ki ne morejo ali ne �elijo uporabljati drugih metod kontracepcije in so pripravljeni prevzeti tveganje nena�rtovane nose�nosti.

Slabost metode je, da lahko zmoti spolno vzburjenje in zmanj�a spolno zadovoljstvo ter zahteva samoobvladovanje. V predsemenski teko�ini, ki se izlo�a pred izlivom semenske teko�ine, se lahko nahajajo semen�ice od prej�njega odnosa, zato naj gre mo�ki pred spolnim odnosom na vodo, da izpere morebitne semen�ice iz se�nice.

Klaus in Oginova metoda
Temeljita na ugotovitvi, da je pri vsaki �enski, ki ima redno menstruacijo in dokaj stabilen ciklus, ovulacija 14. (12.-16.) dan pred naslednjo menstruacijo. Glede na to, da semen�ice �ivi najve� tri dni in jaj�ece en dan, bi bili plodni dnevi od 11. do 19. dne v mesecu pred naslednjo menstruacijo (kot 1. dan ciklusa �tejemo 1. dan zadnje menstruacije). �im bolj se dol�ina ciklusa spreminja, tem manj je varnih dni in tem manj je metoda zanesljiva.

Merjenje bazalne temperature
Temelji na tem, da se 24-72 ur po ovulaciji zaradi hormonskih sprememb dvigne temperatura za tri ali ve� desetink stopinje Celzija. Tu moramo izklju�iti vse druge mo�ne vzroke za dvig temperature (bolezni, neprespanost...). Bazalno temperaturo je potrebno meriti zjutraj pred vstajanjem in vsakr�no aktivnostjo vsak dan skozi ves ciklus. �ele po ve� mese�nem merjenju z dolo�eno ve�jo ali manj�o verjetnostjo predvidimo �as naslednje ovulacije, ali pa �tejemo kot plodne dneve vse dni od 1. dne zadnje menstruacije do porasta temperature in �e tri dni po njej. �enske morajo imeti redne menstruacije in stabilen ciklus, moramo pa upo�tevati, da se ob porodih, splavih, ob te�jih boleznih in raznih drugih stresih ta fiziolo�ki ritem poru�i.

Ugotavljanje cervikalne sluzi
Cervikalna sluz je sluzasta teko�ina, ki se izlo�a iz materni�nega vratu (cerviksa). Takoj po menstruaciji je sluzi malo, najve� jo je tik pred ovulacijo, ko je tudi najredkej�a, prozorna in najbolj vlecljiva. Po ovulaciji se koli�ina sluzi zmanj�a, postane gosta in motnja.

Varni dnevi naj bi bili v za�etku ciklusa, dokler sluzi �e ni opaziti v no�nici; v drugi polovici ciklusa �tejemo 4. dan po vi�ku sluzi kot za�etek varnega obdobja, ki traja do naslednje menstruacije.

Metoda je zelo subjektivna, koli�ina sluzi pa je pove�ana tudi ob vnetjih no�nice, kar je dokaj pogost pojav.

Na tr�i��u je tudi komercialni pripomo�ek za ugotavljanje plodnih dni. Sestavlja ga objektno stekelce in pove�alo. Sluz v tankem sloju nanesemo na stekelce, posu�imo (10-20 min) in �e vidimo obliko "praproti" ovulacija je, �e pa praproti ni, OSTAJA NEGOTOVOST.

-----

Sterilizacija �enske

Kaj je sterilizacija?
Sterilizacija je operativni poseg s katerim pacientki omogo�imo trajno za��ito pred neza�eleno nose�nostjo. Med sterilizacijo prekinemo prehodnost obeh jajcevodov in tako onemogo�imo sre�anje jaj�eca s semen�ico. Ustrezno narejena sterilizacija velja za eno najbolj zanesljivih vrst za��ite, saj so zanositve po sterilizaciji zelo redke.

Katerim �enskam sterilizacijo priporo�amo?
Sterilizacijo priporo�amo �enskam, ki so trdno odlo�ene, da si otrok ne �elijo ve�. Vsem tistim, ki o tem �e dvomijo priporo�amo druge vrste za��ite pred neza�eleno nose�nostjo. Na�a zakonodaja dovoljuje sterilizacijo �enskam, ki zanjo zaprosijo in so dopolnile 35 let. Mlaj�im jo dovoljuje le takrat, kadar bi druge vrste za��ite oziroma neza�elena nose�nost predstavljale znatno tveganje za zdravje �enske.

Kje zaprositi za sterilizacijo?
Sterilizacijo lahko odobri le komisija za umetno prekinitev nose�nosti. Pri njej lahko vlo�i pro�njo vsaka �enska, ki izpolnjuje pogoje. Ko komisija pro�njo odobri, pri�ne te�i �estmese�ni rok, po katerem je sterilizacijo dovoljeno opraviti. Izjemoma komisija dovoli takoj�en postopek, kadar druge vrste za��ite zaradi zdravstvenih vzrokov niso priporo�ljive. Sterilizacijo lahko opravijo v ustrezno opremljenih ustanovah na osnovi napotnice, ki jo izda izbrani ginekolog.

Kak�en poseg je sterilizacija?
Sterilizacija je danes praviloma laparoskopski poseg. Med operacijo, ki poteka v splo�ni anesteziji, z bipolarno pinceto jajcevoda koaguliramo (zakrknemo), nanj postavimo sponke ali zanko. Poseg traja le nekaj minut, pacientka pa lahko odide domov �e naslednji dan po posegu. Bolni�ki stale� tako trja le teden dni.

Kak�ni so stranski u�inki sterilizacije?
Stranskih u�inkov sterilizacije prakti�no ni. S sterilizacijo ne povzro�imo nikakr�nih hormonskih sprememb. Menstruacije se ne spremenijo, �elja po spolnosti in ob�utki ob njej ostanejo nespremenjeni. Sterilizacija tudi ne pospe�i sprememb, zna�ilnih za menopavzo. Zapleti sterilizacije so redki. Lahko so posledica anestezije ali pa samega postopka (npr. krvavitev, po�kodba notranjih organov). Da bi mo�nost zapletov �imbolj zmanj�ali, vsako pacientko pred posegom pregleda ginekolog in internist, razlo�imo pa ji tudi mo�nost in pogostnost zapletov.
____________________________________________________________________________
Lep pozdrav

POMO� - bolnim :: Re: OSNOVE KLINI�NE ANATOMIJE...!!!

14 Mar 2010 10:25 (GMT 1)

Avtor: marjan
Naslov sporo�ila: Uho, nos in obnosne votline,
Objavljeno: 14 Mar 2010 10:25 (GMT 1)
Odgovorov: 20

Podro�ja otorinolaringologije = Uho, nos in obnosne votline, usta in �relo , grlo, vrat, sapnik in po�iralnik.

Uho delimo na:

- Zunanje uho: uhelj, zunanji sluhovod

- Srednje uho: bobni�na votlina, evstahijeva tuba, pnevmati�ni sistem temporalne kosti

- Notranje uho: zgrajeno iz votlinic in kanal�kov

Zunanje uho (auris externa): sestavljata uhelj in zunanji sluhovod, razvije v 20. embrio tednu iz prve �kr�ne brazde, zunanji sluhovod dolg 3,5cm s premerom do 1cm, obliko uhlju daje hrustanec prekrit s ko�o, na vhodu v sluhovod so dla�ice, lojnice, mastilke izlo�ajo u�esno maslo (cerumen: holesterinski estri, cefalin, pigment, voda)

Srednje uho: se razvije iz prvega �kr�nega �epa, ko��ice pa iz prvega in drugega �kr�nega loka, sestavlja ga bobni�na votlina, evstahijeva tuba, antrum in preostale celice pnevmati�nega sistema temporalne kosti. Bobni�na votlina(cavum tympani) je prekrita s sluznico (enoslojni plo��ati epitelij). Meja med bobni�no votlino in zunanjim u�esom je bobni� (membrana tympani).

Slu�ne ko��ice (ossicula auditus):

- povezujejo bobni� z notranjim u�esom

- kladivce(maleus), nakovalce(inkus), stremence(stapes) ro�aj kladivca je vrasel v bobni�

Mi�ici srednjega u�esa = m.stapedius, m. tenzor tympani. Mi�ici tvorita za��itni mehanizem pred mo�nimi zvo�nimi dra�ljaji, da ne pride do okvare notranjega u�esa.

Eustahijeva tuba (tuba pharyngotympanica):

- povezuje bobni�no votlino in �relo (3.5cm)

- sestavljata jo ko��eni in hrustan�ni del

- ko��eni del izhaja iz prednje stene bobni�ne votline in je odprt

- odpiralka tube je mi�ica napenjalka mehkega neba

- tuba je prekrita v kostnem delu z enoskladnim prizmati�nim epitelijem z migetalkami v hrustan�nem pa z ve�skladnim visokoprizmati�nim ep. zz migetalkami

Pnevmati�ni sistem sen�nice:

- v sen�nici je sistem votlin, ki so med seboj povezane � do kraja je razvit pri 14 letih

- stopnja pnevmatizacije in velikost razli�na pri razli�nih ljudeh

- na stopnjo pnevmatizacije vplivajo predvsem vnetja srednje u�esa v otro�ki dobi

- pnevmati�ne celice prekriva sluznica enoskladnega izoprizmati�nega epitelija

Notranje uho: ko��eni in ko�asti labirint:

- ko�asti labirint se pri�ne razvijati v 4. embrionalnem tednu iz ektoderma in razvoj se kon�a v 25. tednu

- ko��eni labirint se razvije iz mezenhimalnega tkiva

- vestibularni in kohlearni del, notranje uho le�i v piramidi med bobni�no votlino in notranjim sluhovodom

Notranje uho: v sredini labirinta je preddvor, spredaj je pol�ek, zadaj polkro�ni kanali.

Ko�asti labirint je izpolnjen z endolimfo, prostor med ko�astim labirintom in ko��enim labirintom je izpolnjen s perilimfo. V ko�astem labirintu je �utilo za sluh in ravnote�je. V sprednjo steno preddvora se odpira pol�ek v zadnjo pa 5 odprtin polkro�nih kanal�kov. Vestibulum ima dve vdolbinici, spredaj za vre�ko in zadaj za me�i�ek.

FAZE SLU�NEGA PROCESA:

- Mehani�no prevajanje zvo�nih dra�ljajev iz okolja do notranjega u�esa

- V �utnicah Cortijevega organa se mehani�na energija spreminja v energijo �iv�nega vzburjenja (bioelektri�na)

- Bioelektri�ni dra�ljaji se prevajajo po slu�nem �ivcu do centra za sluh v mo�ganski skorji temporalnega re�nja

- Zavestna obdelava zvo�nega dra�ljaja

TEMELJI FIZIOLOGIJE RAVNOTE�JA:

Ravnote�je je nasledek skladnega delovanja ravnote�nega aparata, vida in globoke senzibilitete. Iz �utnic ravnote�nega aparata izvirajo bioelektri�ni dra�ljaji, ki po �ivcu in vestibularnih jedrih prehajajo na motori�na jedra mi�ic trupa, udov in o�i. Tako se uravnava tonus mi�i�ja, ki omogo�a ohranitev ravnote�ja.

Pri linearnih pospe�kih se zdra�ijo �utnice v makulah, pri spreminjanju gibalnega stanja pa �utnice v ampulah polkro�nih kanalov.

Pri dra�enju otolitskega aparata je subjektivni ob�utek negotovosti pri dra�enju polkro�nih kanalov pa �lovek ob�uti vrtoglavico. Subjektivni ob�utek vrtoglavice lahko spremlja �e slabost in objektivno znamenje nystagmus, to je ritmi�no gibanje zrkel v eni ravnini.

RAZVOJNE NEPRAVILNOSTI UHLJA:

- �trle�i uhelj, nenormalno velik uhelj, nenormalno majhen uhelj, u�esni priveski, spu��eni uhelj, prirojena u�esna fistula

MEHANI�NE PO�KODBE UHLJA:

Odrgnine, raztrganine, zme�kanine, delna ali popolna amputacija, vbodnine. Hematom uhlja (izliv krvi v prostor med hrustancem in pohrustan�nico)

TERMI�NE PO�KODBE UHLJA:

Opekline uhlja (epidermalne, dermalne in subdermalne), omrzline uhlja.

VNETJA KO�E UHLJA:

Navadno vnetje ko�e uhlja (dermatitis auriculae simplex), Ekcem ko�e uhlja (eccema auriculae) senzibilizacija ko�e na dolo�ene snovi (rde�ina, mehur�ki).

Zdravljenje: Odstraniti agens, kortikosteroidi, �e je pristen �e mikroben infekt tudi antibiotiki.

Vnetja so: Gnojni dermatitis, Navadni herpes uhlja, Pasovec, Vnetje uheljne pohrustan�nice..

TUMORJI UHLJA: Benigni (fibromi, lipomi, ateromi, hemangiomi) in Maligni (karcinom najpogosteje bazocelularni, melanom.. )

BOLEZNI ZUNANJEGA SLUHOVODA:

Razvojne nepravilnosti (atrezija, stenoza), Po�kodbe (raztrganine ko�e je potrebno oskrbeti in prepre�iti infekcijo ter obdr�ati svetlino sluhovoda), Obstruirajo�e tvorbe (eksostoze zunanjega sluhovoda, ceruminalni zama�ek), Tujki (izpiranje).

VNETJE ZUNANJEGA SLUHOVODA:

Difuzno vnetje zunanjega sluhovoda (otitis externa difuza), Lokalizirano vnetje (tvor ali furunkel), Glivi�no vnetje, Ekcem sluhovoda, Hemoragi�no vnetje sluhovoda.

RAZVOJNE NEPRAVILNOSTI SREDNJEGA U�ESA:

Bobni�na votlina ni razvita, Anomalija ko��ic, Nepravilna lega ali dehiscenca obraznega �ivca, Posledica razvojne nepravilnosti v srednjem u�esu je navadno prevodna naglu�nost!

PO�KODBE SREDNJEGA U�ESA:

Raztrganina bobni�a nastane zaradi mehani�ne po�kodbe, preloma sen�nice, hitra sprememba zra�nega tlaka ob slabem delovanju tube, strela, potapljanje.. Primarna oskrba z adaptacijo robov raztrganine, prepre�iti nastanek vnetja. Po�kodba ko��ic in obraznega �ivca, Barotravma srednjega u�esa.

Po�kodbe slu�nih ko��ic: Nastanejo pri rupturi bobni�a, pri nespretnem odstranjevanju tujka iz sluhovoda, pri prelomih sen�ni�ne kosti. Najve�krat je prizadet sklep med inkusom in nakovalcem.

VNETJE SREDNJEGA U�ESA (otitis media):

Vnetje mukoperiostalnega epitela votline srednjega u�esa (Evstahijeva tuba, bobni�na votlina, pnevmati�ne celice mastoida)

BOLEZENSKA ZNAMENJA VNETJA SREDNJEGA U�ESA IN POTEK SO ODVISNA OD:

Mesta, kjer so bolezenske spremembe najhuj�e, od vrste in virulence povzro�itelja, imunolo�kega stanja organizma, individualne anatomske zgradbe organa, dejavnikov, ki vnetje pogojujejo, pravilnega zdravljenja.

BAKTERIJE IZOLIRANE IZ SREDNJEGA U�ESA PRI OTROCIH Z AKUTNIM VNETJEM:

Streptococcus pneumoniae 38%, Haemophilus influenzae 27%, Moraxella catharrhalis 12%, Staphilococcus aureus 2%�

VNETJE SREDNJEGA U�ESA = Akutno ali Kroni�no

Akutno: Akutno kataralno vnetje srednjega u�esa in Gnojno akutno vnetje srednjega u�esa

KATARALNO AKUTNO VNETJE SREDNJEGA U�ESA (Otitis media acuta catarrhalis)

Sluznica v vsem srednjem u�esu je dematozna, hiperemi�na, infiltrirana z belimi krvni�kami. Bobni� je moten ali pordel, Subjektivno je prisotna naglu�nost, ob�utek napetosti, �umenje in bole�ina.

GNOJNO AKUTNO VNETJE SREDNJEGA U�ESA (Otitis media acuta suppurativa):

Subjektivni znaki: Slabo po�utje, glavobol, bole�ina v u�esu, sluh je oslabljen, �umenje v u�esu, palpatorno ob�utljiv bradavi�nik.

Objektivni znaki: Bobni� je zadebeljen, mo�no pordel, izob�en, skozi perforacijo izteka gnoj, zvi�ana je TT, levkocitoza, v krvi so zvi�ani vnetni parametri.

MEHANIZEM NASTANKA PERFORACIJE pri AKUTNEM GNOJNEM VNETJU:

Nastane zaradi zvi�anega tlaka in vnetja, Encim hialuronidaza, katerega izlo�ajo �tevilne bakterije dezintegrirajo bobni�no membrano. Perforacija nastane navadno na mestu, kjer majhne �ile penetrirajo lamino proprijo.

MED AKUTNA VNETJA SREDNJEGA U�ESA UVR��AMO �E:

Otitis media acuta haemorrhagica, Otitis media mucosa (Pneumococus mucosus)

ZDRAVLJENJE AKUTNEGA VNETJA SREDNJEGA U�ESA:

Antibiotiki s �irokim spektrom delovanja, nato po antibiogramu. Kapljice z antibioti�nim delovanjem, �e je bobni� predrt. V�asih naredimo paracentezo(predrtje bobni�a). Kapljice v nos za anemizacijo nosne sluznice, Analgetiki.

KRONI�NO VNETJE SREDNJEGA U�ESA DELIMO NA:

Serozno kroni�no vnetje srednjega u�esa in Kroni�no kostno gnojno vnetje srednjega u�esa.

SEROZNO KRONI�NO VNETJE:

Vnetje prizadene le sluznico, kosti stene votline srednjega u�esa in slu�ne ko��ice so prizadete. V sluznici je celularna infiltracija, v�asih se tvori granulacijsko tkivo. Na bobni�u je ve�ja ali manj�a perforacija. Prisoten je gnojno serozni izcedek iz sluhovoda in naglu�nost.

KRONI�NO KOSTNO GNOJNO VNETJE SREDNJEGA U�ESA:

Bolezenske spremembe niso omenjene samo na sluznico, �irijo se na ko��ene stene bobni�ne votline, slu�ne ko��ice. Perforacija bobni�a je navadno v zadnjem zgornjem kvadrantu, pogosto je bobni�na votlina izpostavljena s polipi, ki se �irijo v zunanji sluhovod. Prisoten je gnojav izcedek, bolnik je naglu�en.

ZDRAVLJENJE KRONI�NEGA VNETJA SREDNJEGA U�ESA:

Operativno � timpanoplastika (odstranitev bolezenskih sprememb, rekonstrukcija ko��ic, zaprtje perforacije bobni�a) Pogoj za uspe�nost operativnega zdravljenja je normalna funkcija Evstahijeve tube!

HOLESTEATOM SREDNJEGA U�ESA (posebna oblika kroni�nega vnetja):

Holesteatom tvori matriks in holesteatomska gmota. Matriks je grajen enako kot vrhnjica ko�e. Odlu��ene celice plo��atega epitelija predstavljajo holesteatomsko gmoto. Nastane verjetno z vra��anjem vrhnice iz sluhovoda s perforacijo. Zdravimo operativno!

ADHEZIVNI PROCES KOT POSLEDICA VNETIJ V SREDNJEM U�ESU (Adhezivni otitis):

Adhezije nastanejo zaradi nepopolne resorbcije sekreta v srednjem u�esu. Tvori se vezivo, ki fiksira slu�ne ko��ice. Bobni� je mo�no retrahiran, brazgotinast, lahko je kalciniran, v�asih je videti dolgi krak nakovalca in celo stremence.

TIMPANOSKLEROZA:

Je fibro-hijalina regeneracija lamine proprije sluznice srednjega u�esa z ohranjenimi zra�nimi prostori srednjega u�esa. Sluznica srednjega u�esa je �vrsta, neelasti�na in daje videz, kot da je prelita s sladkorjem. Etiologija ni povsem razjasnena, ve�ina avtorjev je mnenja, da je posledica vnetij srednjega u�esa.

Lahko zajema posamezne predele srednjega u�esa ali pa difuzno. Ima ve� faz. Proces je dolgotrajen � ve� let. Funkcionalne posledice so odvisne od lokalizacije procesa. Pogosto je lokaliziran v atiku.

IZLIVNO VNETJE SREDNJEGA U�ESA ( Otitis secretoria )

Timpanalni hidrops, Sekretorni otitis, Seorzni otitis, Tubotimpanitis, Katar srednjega u�esa, Glue Ear.

ETIOPATOGENEZA IZLIVNEGA OTITISA:

Klju�no vlogo za nastanek izlivnega otitisa ima moteno delovanje Evstahijeve tube.

Vzroki: Pove�ane adenoidne vegetacije, akutno ali kroni�no vnetje sluznice tube, oslabljeno delovanje m.tensor veli palatini, razcepi neba, alergija, tumor, operacije ali obsevanje v podro�ju nosnega �rela.

ZAPORA E. TUBE POVZRO�I:

Zni�an zra�ni tlak v votlini srednejga u�esa. Iz sluznice srednjega u�esa se pojavi izcedek. Sluznica bobni�ne votline postane edematozna, plo��ati epitelij postane vi�ji, raz�irijo se krvne �ilice, okoli �il najdemo mikrocelularno infiltracijo. V za�etnem stadiju prevladuje serozni izliv. Mukoza ali submukoza ka�eta znake vnetja.

SPREMEMBE V SLUZNICI BOBNI�NE VOTLINE:

V sluznici bobni�ne votline se pove�a �tevilo �a�astih in ciliarnih celic. V njej se pri�nejo tvoriti �lezam podobni elementi, ki pri�nejo izlo�ati mukus. V izlivu najdemo zmes eksudata in mukoze. Poru�eno ravnote�je med eksudacijo, resorbcijo seroznega sekreta in produkcijo mukusa.

BOLEZENSKI ZNAKI in POSLEDICE IZLIVNEGA OTITISA:

Glavni bolezenski znak je prevodna naglu�nost. Dolgo �asa trajajo�a bolezen lahko povzro�i ireverzibilne spremembe v bobni�ni votlini in na bobni�ni membrani:

- bobni�na membrana postane atrofi�na

- v membrani se lahko pri�nejo tvoriti kalcinacije

- vbo�en bobni� lahko pritiska na sklep � prekinitev slu�ne verige

- atrofi�ni bobni� se lahko priraste na medialno steno bobni�ne votline (adhezivni otitis)

PREPOZNAVA IZLIVNEGA OTITISA:

Natan�na anamneza, otomikroskopija, pnevmati�na otoskopija, timpanometrija, avdiometrija.

ZDRAVLJENJE IZLIVNEGA OTITISA:

Zdravljenje z antihistaminiki in kortikosteroidi. Adenoidektomija, paracenteza in evakuacija izliva iz bobni�ne votline, vstavitev timpanalne cevke v bobni�no membrano.

KOMPLIKACIJE VNETJA SREDNJEGA U�ESA so eksokranialne in endokranialne.

Eksokranialne: Akutno vnetje bradavi�nika, �irnjenje vnetja proti vrhu piramide, Pareza ali paraliza obraznega �ivca, Vnetje labirinta.

Endokranialne: Ekstraduralni absces, Subduralni absces, Vnetje ali tromboza sigmoidnega sinusa, Gnojni meningitis, Absces velikih in malih mo�gan.

MASTIDITIS ACUTA:

Je akutno vnetje pokostnice in kosti pnevmati�nih celic mastoida. Kadar proces napreduje se razvije absces na planumu mastoida in nad zigomati�no kostjo. Zna�ilna je bole�ina v predelu mastoida, naglu�nost, gnojav izcedek iz zunanjega sluhovoda, zadnja stena sluhovoda je spu��ena.

PRIKRIT MASTOIDITIS:

Bolezenski znaki niso tako izraziti. Bolezen se pojavi navadno po navideznem ozdravljenju akutnega vnetja srednjega u�esa. Zvi�ana TT po prenehanju znakov akutnega vnetja srednjega u�esa pomeni, da je vnetni proces samo navidezno ozdravljen. Pomembna je RTG diagnostika.

ZDRAVLJENJE MASTOIDITISA:

Kirur�ko � mastiodektomija, odstranimo vse celice mastoida, nastalo votlino dobro dreniramo, antibiotiki vsaj 10 dni. Sluh je po operaciji tak, kot je bil pred pri�etkom bolezni.

OTOGENA OHROMITEV OBRAZNEGA �IVCA:

Nastane lahko kot komplikacija akutnega ali kroni�nega vnetja srednjega u�esa. Pri akutnem vnetju srednjega u�esa se ohromitev lahko pojavi zaradi toksi�nega nevritisa ali zaradi edema �ivca. Pri ostiti�ni obliki kroni�nega vnetja ali pa pri holesteatomu je �ivec lahko razkrit in zajet v granulacije.

ZDRAVLJENJE OHROMITVE OBRAZNEGA �IVCA:

Antibiotik, mastoidektomija, V kolikor v treh tednih ni izbolj�anja je potrebno narediti dekopresijo.

BEZOLDOV ABSCES:

Kadar se gnoj �iri proti notranji strani apeksa mastoida se razvije absces na notranji strani dela m.s.c.m

VNETJE LABIRINTA:

Po obliki (serozni, gnojni, nekroti�ni), Po razse�nosti (cirkumskriptni, difuzni). Zdravljenje je kirur�ko. Potrebno je odstraniti vzroke nastanka abscesa in absces drenirati.

Gluhost in naglu�nost

1. DEFINICIJA

Zvok je longitudinalno mehansko valovanje, ki ga pri frekvencah od 16 do pribli�no 20.000 nihajev na sekundo zaznavamo s sluhom. Raz�irja se v plinih, tekocinah in trdnih snoveh. Hitrost �irjenja zvoka po zraku na vi�ini morske gladine zna�a pribli�no 330 m/s, pri vecjih nadmorskih vi�inah pa je hitrost manj�a (zaradi manj�e gostote medija, po katerem se zvok �iri). Je eden izmed najpomembnej�ih nacinov sporazumevanja med ljudmi.
GLUHOST (SURDITAS) je stanje, pri katerem clovek zvoka ne sli�i ter ga ne more posnemati oziroma ponoviti, tako da socialni stik z njim ni mogoc. Gluhost otroka pred �estim letom starosti, ko ta �e ne razvije artikuliranega govora, je vzrok temu, da tak�en otrok te�je napreduje pri razvoju govora. Lahko ga kljub temu naucimo pomanjkljivega govora ali branja govora z ustnic ter sporazumevanja s kretnjami, pod pogojem, da je otrok sicer normalno razvit. Vzrok nemosti torej ni v govornem aparatu, ki je anatomsko in funkcionalno docela razvit, ampak je posledica gluhosti
NAGLU�NOST (HYPACUSIS) je stanje, pri katerem je zaznavanje zvoka nepravilno ali pomanjkljivo. Socialni stik z naglu�nim clovekom je mogoc, vendar pa je ote�en.

2. Razdelitev in etiologija:

GLUHOST

prirojena (kongenitalna) - vnetna in degenerativna dogajanja v labirintu in po�kodbe nastale med porodom
� intrauterini labirintitis (influenca, mumps, rdec� ke)
� razlic� en Rh star�ev
� fetalna eritroblastoza
� intralabirintne krvavitve, hipoksije med porodom, zastrupitve z zdravili, ki jih je mati jemala med nosec� nostjo
� podedovana (podedovana gluhost se lahko izrazi tudi kasneje v �ivljenju � v tak�nem primeru ni prirojena)

pridobljena (akvirirana)
� vnetne bolezni u�es
� nalezljive bolezni v prvih letih �ivljenja (meningitis, encefalitis, mumps, o�pice, �krlatinka, oslovski ka�elj, davica)
� kraniocerebralne po�kodbe in po�kodbe labirinta
� zdravljenje z ototoksic� nimi zdravili (aminoglikozidni AB)

podedovana (hereditarna) � zasnovana genetsko
1. recesivna: spremembe v ko�astem delu notranjega u�esa
2. dominantna: spremembe v kostnem delu pol�ka
*razne kombinacije obeh sprememb

NAGLU�NOST

kvantitativna delitev 1. ni naglu�nosti:

sli�i glasen govor v oddaljenosti 6 m
2. rahlo naglu�en: sli�i glasen govor v oddaljenosti 4 m
3. srednje naglu�en: sli�i glasen govor v oddaljenosti 4�1m
4. hudo naglu�en: sli�i glasen govor v oddaljenosti manj kot 1m

kvalitativna delitev 1. konduktivna � pri boleznih zunanjega u�esa, bobnica, srednjega u�esa, kostno prevajanje je bolj�e kot zracno

2. senzorinevralna � okvara kjerkoli od cutnic spiralnega organa
do mo�ganske skorje, okvarjeno je
zaznavanje
odnos med kostnim in zracnim prevajanjem
enak kot pri zdravem, a oba sta skraj�ana

3. kombinirana � okvara prevodnega aparata in cutnic

3. Slu�ne preiskave:

Kvantitativne preiskave

Namen preiskave je dolociti, kolik�na je izguba sluha.

Izvedba: Bolnik sedi na stolu, obrnjen s preiskovanim u�esom proti preiskovalcu, od njega oddaljenim pribli�no 6m. Ob bolniku stoji pomocnik, ki mu izkljuci drugo uho tako, da ga zama�i z vato in pritiska na tragus, hkrati pa bolniku zakriva oci, da ne vidi oddaljenosti preiskovalca ter da mu ne bere z ustnic.
Preiskavo zacnemo s �epetom. Izgovarjamo dvomestne �tevilke in se hkrati pribli�ujemo bolniku, dokler nas ta ne sli�i razlocno in lahko ponavlja izgovorjene �tevilke. Ce jih ne sli�i niti, kadar jih izgovarjamo tik ob u�esu, preiskavo ponovimo, le da jih zdaj izgovarjamo glasno. V tem primeru moramo izlociti drugo uho z Baranyevo ropotuljo.

Izvid preiskave:

D L
2m v 6m
4m V 6m

Podamo metre oddaljenosti, v katerih bolnik sli�i �epet ali govor. Z v oznacimo �epet, glasni govor pa z V (vox magna). Ce bolnik sli�i �tevilke le ob u�esu, oznacimo to z ac (ad concham). Kot normalni sluh oznacujemo, kadar bolnik sli�i glasni govor na 6m, rahlo naglu�nost kadar je ta razdalja 4m, hudo naglu�nost pa z razdaljo manj kot 1m.

Kvalitativna preiskava sluha

Namen je dolociti vrsto naglu�nosti oz. dolociti mesto okvare. Kot pripomocek uporabljamo glasbene vilice, z njimi pa lahko preiskujemo na dva nacina:

a) s pomocjo osmih glasbenih vilic, ki proizvajajo tone v razmerju oktav od 32 Hz do 4096 Hz, lahko okvirno ugotovimo, v katerem obmocju se nahaja najvecja izguba sluha ter ali sli�na krivulja nara�ca ali pada;

b) zracno (aerotimpanalno) prevajanje primerjamo s kostnim (kraniotimpalnim). Pri zdravem u�esu je zracno prevajanje bolj�e kot kostno, pri prevodni naglu�nosti je kostno prevajanje bolj�e od zracnega, pri senzorinevralni naglu�nosti pa je zracno prevajanje bolj�e kot kostno, vendar sta obe prevajanji skraj�ani.

Izvedba:

a) Webrov preskus:
z njim primerjamo kostno prevajanje obeh u�es. Bolniku postavimo dr�alo glasbenih vilic na sredino temena, nato ga vpra�amo, na katero uho sli�i zvok bolje:
ton sli�i na obe strani enako: sluh je v redu, ali pa sta enako okvarjeni obe u�esi
na eno uho sli�i ton bolje ali dlje: temu pravimo, da lateralizira na desno ali levo.

Izvid:

pomagamo si z Webrovim pravilom:
pri prevodni okvari bolnik lateralizira ton na okvarjeno uho, pri obojestranski pa na uho, ki je mocneje okvarjeno (kostno prevajanje je bolj�e od zracnega)
pri senzorinevralni okvari bolnik lateralizira na zdravo uho oz. na uho, ki je manj okvarjeno (zracno prevajanje je bolj�e od kostnega).

b) Rinnejev preskus:
primerjamo kostno kostno prevajanje v primerjavi z zracnim na istem u�esu. Test je podoben Webrovemu, le da testiramo vsako uho posebej. Najprej vilice dr�imo ob bolnikovem u�esu, potem pa �e vedno zvenece postavimo na mastoid. Bolnika vpra�amo, kdaj ton bolje sli�i:
ton bolje sli�i ob uhlju: test je pozitiven (zracno prevajanje je bolj�e od kostnega). Bodisi je sluh normalen ali pa je okvara senzorinevralna;
ton bolje sli�i na mastoidu: test je negativen (kostno prevajanje je bolj�e od zracnega), okvara je prevodna;
tona ob uhlju sploh ne sli�i, pac pa ga sli�i na mastoidu: test je neskoncno negativen. Gre za hudo prevodno ali hudo kombinirano naglu�nost.
ton sli�i ob uhlju, na mastoidu pa ne: test je neskoncno pozitiven.

Izvid:

− R + na levi je bolj�e kostno prevajanje, na desni pa zracno
− R − kostno prevajanje je bolj�e na obeh u�esih
+ R + zracno prevajanje je bolj�e na obeh u�esih
R � kostno prevajanje je na enem u�esu enako zracnemu

c) Schwabachov preskus:
je pomemben predvsem pri preiskavi obojestranske naglu�nosti, kjer je Webrov test nezanesljiv. Kostno prevajanje u�esa primerjamo s kostnim prevajanjem zdravega u�esa, ponavadi zdravnikovim. Vilice postavimo na bolnikov mastoid in ko ta tona vec ne sli�i, si jih na mastoid postavi preiskovalec:
preiskovalec sli�i ton dlje kot bolnik: preskus je skraj�an, bolnik ima senzorinevralno naglu�nost ali pa je pri kombinirani naglu�nosti ta mocneje izra�ena;
bolnik sli�i dlje kot preiskovalec: preskus je podalj�an, gre za prevodno naglu�nost.

4. Avdiometricne preiskave:

Pri zgoraj omenjenih testih je �lo le za grobo oceno funkcije sluha. Za natancnej�e preiskave pa moramo uporabiti posebno napravo, imenovano avdiometer. To je proizvajalec tonov v razponu od 125 do 12000 Hz, z dolocanjem frekvence dolocamo vi�ino tona. Nihanje zraka s frekvenco do 16 Hz je infrazvok, ki ga cutimo kot vibracijo, nihanje nad 20000 Hz pa spada v obmocje ultrazvoka. Vmesnemu obmocju (16 � 20000 Hz) pravimo sli�no obmocje, razpon 500 � 4000 Hz pa oznacujemo kot govorno obmocje, ki je za razumevanje govora najpomembnej�e. Dolocamo pa tudi jakost tona, in sicer od 0 do 120 dB. Fiziolo�ko je decibel tista razlika jakosti dveh tonov iste vi�ine (okoli 1000 Hz, tam je clove�ko uho najobcutljivej�e), ki jo clove�ko uho �e lahko zazna.
Izvid preiskave je avdiogram. To je graf, pri katerem so na abscisi nane�ene frekvence, na ordinati pa jakosti tona. Za posamezni ton z vecanjem njegove jakosti dolocamo njegov slu�ni prag. Ce dobljene pragove pove�emo, dobimo spodnjo slu�no mejo. Pri jakostih tonov nad 120 dB �e nastopi bolecina, zato je to zgornja slu�na meja, obe meji pa zamejujeta slu�no polje. Pri preiskavi dolocamo tako kostno kot zracno prevajanje.

TONSKA PRA�NA AVDIOMETRIJA

Dolocamo slu�ni prag posameznih tonov pri kostnem in zracnem prevajanju. Pri normalnem sluhu se krivulji kostnega in zracnega prevajanja prakticno pokrivata in le�ita v obmocju 0 � 20 dB (slika 1).

normalni sluh

S kri�ci je oznaceno zracno prevajanje, s pu�cicami pa kostno prevajanje.

Kadar se krivulji prakticno ujemata pod nivojem 20 dB, govorimo o senzorinevralni naglu�nosti

senzorinevralna naglu�nost

Kadar je krivulja kostnega prevajanja normalna, krivulja zracnega prevajanja pa pod nivojem 20 dB, govorimo o prevodni naglu�nosti

prevodna naglu�nost

Kadar je krivulja kostnega prevajanja nad krivuljo zracnega prevajanja, obe pa sta pod obmocjem 20 dB, je to me�ana naglu�nost

me�ana naglu�nost

Potrebno je poudariti, da je za cloveka najpomembnej�a izguba sluha v govornem obmocju in da potrebna minimalna jakost 40 dB za razumevanje �e ote�uje socialni stik bolnika.

TONSKA NADPRA�NA AVDIOMETRIJA

Uporabljamo jo za razlikovanje posameznih oblik zaznavne naglu�nosti, torej ali gre za okvaro cutnic pol�a ali okvaro osrednjega �ivcevja. Pri tem ne ugotavljamo slu�nega praga, ampak odziv u�esa na tonske stimulacije nad slu�nim pragom v slu�nem polju.

GOVORNA AVDIOMETRIJA

Preiskava je podobna klasicni avdiometriji, le da namesto tonov uporabljamo govor, izvid preiskave pa imenujemo govorni avdiogram. Preiskujemo razumljivost skupine dolocenih besed ob postopnem jacanju intenzitete. Na ordinatno os nana�amo odstotek razumljivosti dolocenih besed, na absciso pa intenziteto (dB). Pri normalnem sluhu je slu�na meja 20 dB. Pri prevodni naglu�nosti je krivulja pomaknjena proti vi�jim jakostim (za popolno razumevanje so potrebne vi�je jakosti), pri senzorinevralni naglu�nosti pa z nara�canjem jakosti razumljivost nekaj casa nara�ca, nato pa dose�e plato, kjer tudi mocnej�i stimulus ne poveca razumljivosti.
Lahko dolocamo tudi dva parametra: SRT, prag prepoznavanja besed (speech recognition treshold), pri katerem dolocamo jakost govora, kjer bo razumevanje 50, ter odstotek razumljenih besed pri 40 dB vecji jakosti od SRT (SRS � speech recognition score).

OBJEKTIVNA AVDIOMETRIJA

Da bi se izognili subjektivnosti bolnika pri podajanju odgovorov uporabljamo dve dodatni objektivni preiskavi. Prva je elektrokohleografija, s katero neposredno merimo elektricne potenciale na posameznih nivojih pol�ka, druga pa avditorni evocirani potenciali mo�ganskega debla (auditory brainstem evoked potential). Pri tej uho stimuliramo z zvocnim signalom, elektrode na skalpu pa merijo posledicno elektricno aktivnost. Ker je odziv relativno majhen glede na ostalo mo�gansko aktivnost, moramo izvesti veliko �tevilo ponovitev in signale racunalni�ko obdelati. Preiskava je posebej uporabna zaradi njene objektivnosti. Njena omejitev je mo�nost zaznavanja le v frekvencnem obmocju od 1000 do 4000 Hz. Pri senzorinevralni naglu�nosti so odstopanja od normale posledica okvare slu�nega �ivca ali mo�ganskega debla

Slika 5.

Val I: akcijski potencial, avditorni �ivec
Val II: nucleus cochlearis
Val III: oliva, superiorni del
Val IV,V: colliculus inferior
Val VI,VII: nejasno

MERJENJE AKUSTICNE IMPEDANCE

Timpanometrija je posredno merjenje podajnosti bobnica in ko�cic srednjega u�esa pri pozitivnem, normalnem in negativnem zracnem tlaku. Podobna preiskava je tudi prag kohleostapedialnega refleksa, pri cemer z mocnim akusticnim stimulusom vzdra�imo uho ter zaznavamo refleksni odziv � kontrakcijo m. stapedius, ki povzroci zmanj�ano podajnost timpanicne membrane. Hitra ugaslost refleksa nakazuje lezijo n. acusticus (ali lezijo n.trigeminus, ki mi�ico stapedius o�ivcuje).

5. Rehabilitacija naglu�nih:

Odvisna je od stopnje, vrste in trajanja naglu�nosti, starosti, ko je nastopila, ter poklica bolnika. Ce sluha ne moremo izbolj�ati z zdravilnimi metodami, konzervativno ali operativno, potem mu je treba predpisati slu�ni aparat.
To je naprava, s katero okrepimo zvocne impulze iz okolice. Sestavljena je iz mikrofona, ki pretvori zvok v elektricni signal, ojacevalnika, ki signal okrepi, sli�alke, ki ga ponovno pretvori v zvocni signal in napajalnega vira, ki daje energijo ojacevalniku. Ko predpi�emo slu�ni aparat, je treba bolnika prej uvesti v njegovo uporabo. To je tem la�je, cim mlaj�i je bolnik, cim manj je naglu�en in cim kraj�i cas naglu�nost traja. �e posebej je to zahtevno pri otroku. Treba je �e opozoriti, da se naglu�nim, ki imajo te�ave z razumevanjem besed, pri uporabi aparata na dolocenih jakostnih nivojih razumljivost celo zmanj�a. V zadnjem casu se pojavljajo novej�e tehnike odpravljanja te�av s sluhom, kot je npr. vstavljanje elektrode v notranje uho.

GLUHOST (SURDITAS) IN GLUHONEMOST

Clovek je gluh, kadar je percepcija sluha v govornem podrocju tako motena, da ne sli�i in ne more posnemati ali ponoviti govornih elementov in nobenih zvokov, tako da socialni stik z njim ni mogoc.
Ce se to zgodi otroku pred razvojem artikuliranega govora, to je pred �estim letom starosti, ne bo razvil govora. To se danes zgodi le redko, saj lahko tudi gluhega otroka, ki je sicer normalno razvit, naucimo vsaj pomanjkljivo govoriti ali brati sobesednikov govor iz ustnic. Prav tako ga lahko naucimo komunikacije s kretnjami. Vzrok nemosti torej ni v govornem aparatu, ki je anatomsko in funkcionalno docela razvit, ampak je posledica gluhosti.

ETIOPATOGENEZA
Gluhost je posledica sprememb v pol�ku, slu�nih poteh ali jedrih.
Delitav glede na etiopatogenezo:

a) PODEDOVANA (hereditarna) gluhost: dedne degenerativne nepravilnosti pri star�ih ali daljnih prednikih; gre torej za genetsko napako, ki se ka�e v recesivni obliki - spremembe v ko�astem delu notranjega u�esa, in v dominantni obliki - spremembe na kostnem delu pol�ka.

b) PRIROJENA (kongenitalna) gluhost: intrauterina vnetna ali degeneracijska dogajanja v labirintu in po�kodbe med porodom (intrauterini labirintitis zaradi influence, mumpsa in rdeck matere v prvih treh mesecih nosecnosti, razlicni Rh faktor star�ev, fetalna eritroblastoza, intralabirintne krvavitve in hipoksije med porodom ter zastrupitve z razlicnimi zdravili, ki jih je mati dobivala med nosecnostjo)

c) PRIDOBLJENA (akvirirana) gluhost: zaradi nalezljivih bolezni v prvih letih �ivljenja - meningitis, encefalitis, o�pice, �krlatinka, mumps, oslovski ka�elj, davica; vzrok so lahko tudi kraniocerebralne po�kodbe ali po�kodbe labirinta in zdravljenja z ototoksicnimi zdravili - aminoglikozidni antibiotiki. Pomembna so tudi vnetja (predvsem srednjega) u�esa.
Patolo�ke spremembe skupne vsem trem oblikam so:
- degenerativne spremembe nevroepitelija
- aplazije, hiperplazije posameznih sestavin pol�ka
- osteoidno in fibrozno tkivo kot ostanek vnetja v ko�astem ali kostnem delu labirinta

KLINICNA SLIKA

V zgodnjem otro�tvu je malo znakov gluhosti. Razlike v vedenju zdravega in gluhega otroka se zacnejo kazati po prvem letu starosti. Otrok, ki se je rodil gluh ali oglu�el v prvem letu, ne bo zmo�en zaznavati ali razlocevati zvocnih dra�ljajev, ne bo mogel opona�ati in ponoviti zacetnih govornih elementov.

Tudi otrok, ki oglu�i pozneje, ko je �e zacel govoriti in je prepu�cen samemu sebi, bo kmalu pozabil tudi govor, ki ga je �e obvladal. Ravno tako postane govor starej�e osebe slab�i, ce se mu ta ne posveca potem, ko oglu�i. Govor gluhih je sekan, trd in enolicen, stik z okolico se razvija na vidnih in tipnih zaznavah.
Obravnava otroka, ki pride zaradi zapoznelega govora vkljucujejo delo avdiologa, psihologa, pediatra, avdiopedagoga, defektologa (logopeda in surdopedagoga) in socialnega delavca, ki ugotovijo stopnjo naglu�nosti in pomagajo bolniku pri govornem usposabljanju.

NAGLU�NOST (HYPACUSIS)

Naglu�en clovek pomanjkljivo ali nepravilno sli�i govor oz. zvoke v okolju.

Razdelimo jo na prevodno, zaznavno in kombinirano.

Pri patologiji zunanjega sluhovoda, srednjega u�esa in bobnica imamo prevodno naglu�nost.

PATOLOGIJA ZUNANJEGA SLUHOVODA
Po�kodbe, obstruirajoce tvorbe, tujki, vnetja in tumorji zunanjega sluhovoda povzrocijo naglu�nost, kadar je obstrukcija sluhovoda popolna. Atrezija zunanjega sluhovoda.

PATOLOGIJA SREDNJEGA U�ESA IN BOBNICA
Sem pri�tevamo razvojne nepravilnosti, raztrganino bobnica, po�kodbe slu�nih ko�cic (predvsem inkudostapedicnega sklepa), nagle in velike spremembe zracnega pritiska, barotravmo in vnetja srednjega u�esa ter adhezivne procese po njih.

PRI PATOLOGIJI NOTRANJEGA U�ESA je naglu�nost zaznavna.
Poznamo: razvojne nepravilnosti (Waardenburgova bolezen), prelome sencnice (vzdol�ni vodijo v prevodno naglu�nost, precni v zaznavno), pretres labirinta (lahko tudi gluhost!), barotravmo, kesonsko bolezen (lahko tudi gluhost!), akutno in kronicno akusticno travmo (kronicna nad 85 dB, obojestransko, zaznavno, nepovratno, najprej frekvence nad 4000 Hz), mastoiditis, labirintitis, labirintopatije (infekcije, nevrohormonalne, presnovne in cirkulatorne motnje, zdravila (aminoglikozidi, kinin, salicilati), kemikalije (etanol, Pb, CO)).

Menierova bolezen je hidrops ko�astega labirinta, verjetno zaradi motene resorpcije ali pretiranega izlocanja endolimfe.

Menierov sindrom je lahko posledica: ateroskleroticnih sprememb �ilja, multiple skleroze vestibulokohlearnega �ivca, tumorja pontocerebelarnega kota, cervikalnega sindroma (pritisk na vertebralno arterijo ali dra�enje simpatika, najpogosteje zaradi po�kodb vratne hrbtenice), akutne oglu�elosti (prekrvavitvene motnje v pol�ku � spazem, tromb, embolija).

STAROSTNA NAGLU�NOST (PRESBYACUSIS)

Je fiziolo�ka napredujoca somerna naglusnost, ki se razvija s staranjem in jo vedno spremlja �umenje v u�esih.

ETIOLOGIJA: Vzroki in dogajanja �e niso docela pojasnjeni, vsekakor pa pomembno vlogo igra arterioskleroza ali druge spremembe v organizmu, ki povzrocajo slab�o prekrvavitev u�esnega ustroja. Vzroki �umenja so lahko razlicni (tumor, sladkorna bolezen...).

PATOLOGIJA: Pri starej�ih nastanejo degenerativne spremembe spiralnega organa, zlasti v bazalem delu (visoke frekvence!); najdemo atrofijo ganglijskih celic in propadanje �ivcnih vlaken. Atroficne spremembe se pojavljajo tudi v centralnih �ivcnih poteh.

KLINICNA SLIKA: slab�i sluh, �umenje v u�esih. Naglu�nost je vedno obojestranska, somerna. Zacne se neopazno. Sluh je najprej oslabljen za visoke tone, zato se clovek s starostno naglu�nostjo navadno najprej prito�uje, da ne sli�i tiktakanja ure, telefona, predvsem pa ne more slediti pogovorom v dru�bi in hrupu.

DIAGNOSTIKA: Na avdiogramu se kostna in zracna krivulja prekrivata; obe sta zni�ani, predvsem v predelu visokih frekvenc. Pri Webrovem testu bolnik ne lateralizira, Rinne je pozitiven. Ravnote�ni aparat bolniku ne dela te�av.
Presbiakuzi podobne te�ave lahko imajo tudi sorazmerno mladi ljudje, po drugi strani pa nekateri tudi v pozni starosti �e vedno dobro sli�ijo. Pomembne so torej individualne posebnosti - telesni ustroj, prebolele bolezni u�es, dolgotrajna izpostavljenost hrupu in ropotu.

ZDRAVLJENJE: Prezbiakuza je fiziolo�ki pojav, zato zdravljenje ni uspe�no; vpra�anje je ali je sploh potrebno. Pri huj�i naglu�nosti predpisujemo zdravila, ki delujejo proti arteriosklerozi, vitamin A ter hormone.
Vcasih je �umenje huj�a nadloga kot naglu�nost; v tem primeru bolnik dobi pomirjevala, izogiba naj se kajenju ter pitju vecjih kolicin kave in alkoholnih pijac. Sku�amo ga prepricati, da �umenje v u�esih ni bolezen, zaradi katere bo oglu�el ali umrl, ampak proces staranja, ki ga mora sprejeti.
Je pa huda starostna naglu�nost resna te�ava, ki stare ljudi vcasih mocno osami.

DIAGNOSTIKA NAGLU�NOSTI

Stopnjo naglu�nosti dolocamo s kvantitativno preiskavo sluha, pri kateri preiskovanec sedi 6 m od preiskovalca tako, da je z u�esom, ki ga preiskujemo, obrnjen proti zdravniku. Preiskavo zacnemo s �epetom dvomestnih �tevilk. Bolniku se pribli�ujemo do oddaljenosti, na kateri nas dobro sli�i in razlocno ponovi izgovorjene �tevilke. Kadar ne sli�i �epeta ob u�esu, preiskavo ponovimo z glasno govorjenimi �tevilkami.

Kvantitativno locimo tri stopnje naglu�nosti:
- rahla naglu�nost (glasni govor sli�i iz razdalje 4 m)
- srednja naglu�nost (sli�i iz razdalje 4-1 m)
- huda naglu�nost (sli�i na razdalji manj kot 1 m)

Kvalitativno pa locimo tri vrste naglu�nosti:

a) SENZORINEVRALNA naglu�nost, kjer je okvara na enem ali vec mestih, kjerkoli od cutnic spiralnega organa do mo�ganske skorje; motena sta zaznavanje in/ali prevajanje akusticnih dra�ljajev; odnos med kostnim in zracnim prevajanjem je enak kot pri zdravem u�esu, le da sta oba skraj�ana.

b) PREVODNA naglu�nost nastane pri boleznih zunanjega u�esa, bobnica in srednjega u�esa; z zdravim u�esom sli�imo ton, ki ga zrak prevaja bolje in dlje casa od tona, ki se prena�a po kosti; pri prevodni naglu�nosti pa je aerotimpanalni prenos tona slab�i od kraniotimpanalnega.

c) KOMBINIRANA naglu�nost
Za dolocitev mesta okvare uporabljamo glasbene vilice nizke frekvence 250 Hz. Odnos med kostnim in zracnim prevajanjem lahko kvalitativno ugotovimo z Rinnejevim in Webrovim preskusom, ki ju lahko dopolnimo �e s Schwabachovim preskusom.

REHABILITACIJA NAGLU�NIH

Z rehabilitacijo naglu�nih in gluhih �elimo po splo�nih medicinskih in psiholo�kih nacelih te invalide pribli�ati ali vkljuciti v svet polnocutnih ljudi. Stopnja, vrsta in trajanje naglu�nosti, v kateri starosti je bolnik postal naglu�en ali gluh - vse to je potrebno upo�tevati pri nacrtovanju rehabilitacijskega postopka. Poglavitna za rehabilitacijo je naglu�nost, ki moti razvoj govora ali pa �e pri razvitem govoru onemogoca stik bolnika z okolico po slu�ni poti. Navadno je to takrat, ko sluh pade v obmocju govornih frekvenc na raven pod 40dB in je bolezen take narave,da sluha ne moremo zbolj�ati z zdravilnimi metodami, ne konservativno ne operativno. V takih primerih moramo bolniku predpisati slu�ni pripomocek.
S slu�nimi pripomocki ne vplivamo na sluh, ne izbolj�amo slu�nega organa, ampak samo okrepimo zvocne impulze iz okolice.
Slu�ni aparati so elektro-akusticni ojacevalci, prilagojeni posebnim potrebam naglu�nega u�esa. Sestavljen je iz mikrofona, ojacevalnika, slu�alke in napajalnega vira. Mikrofon pretvarja ustrezen zvok v elektricni signal, ki ga ojacevalnik okrepi, slu�alka pa ponovno pretvori v zvocni signal. Napajalni vir (baterija, akumulator) daje za delovanje ojacevalnika potrebno energijo. Frekvencno obmocje, v katerem te naprave koristno ojacujejo, se danes pri najbolj�ih aparatih razteza od 100 do 6000 Hz.

Pravilno predpisan in pravilno uporabljen slu�ni aparat ni nikoli vzrok za propadanje sluha , prav tako aparat ne more prepreciti njegovega propadanja, ce bolezen napreduje. Bolnik, kateremu predpi�emo slu�ni pripomocek, potrebuje dalj�o ali kraj�o slu�no vajo � uvajanje v uporabo slu�nega aparata.
Avditorni trening mora voditi za to dejavnost usposobljeni strokovnjak. Privajanje slu�nemu aparatu je tem la�je, cim mlaj�i je bolnik, cim manj je naglu�en in cim kraj�i cas naglu�nost traja. �e posebej zahtevna je habilitacija sluha pri majhnem otroku.
Cimprej ga je potrebno usposobiti za so�itje s tistimi, ki sli�ijo normalno.
Obeti za prihodnost le niso tako crni, kajti danes �e vstavljajo elektrode v notranje uho slu�no prizadetim, ki so oglu�eli zaradi okvar v notranjem u�esu.
-------------

Akutna in kronicna vnetja srednjega usesa

Pri vnetju srednjega u�esa pride do oku�be predela za bobnicem � bobnicne votline. Kadar smo zdravi, je ta napolnjena z zrakom. Ob oku�bi obicajno mikroorganizmi pridejo tja iz �rela in nosa skozi Eustahijevo cev.V srednjem u�esu se razmno�ujejo in predel se napolni s serozno tekocino ali gnojem, ki zacne pritiskati na bobnic. Zato pri vnetju pogosto obcutimo bolecino. Ponavadi je vnetje posledica prehlada.
Dojencki in majhni otroci imajo vnetje srednjega u�esa pogosteje kot odrasli, ker �e nimajo razivte dobre obrambe proti povzrociteljem in ker je pri njih Eustahijeva cev kratka.
____________________________________________________________________________
Lep pozdrav

POMO� - bolnim :: Re: OSNOVE KLINI�NE ANATOMIJE...!!!

14 Mar 2010 09:01 (GMT 1)

Avtor: marjan
Objavljeno: 14 Mar 2010 09:01 (GMT 1)
Odgovorov: 20

PO�KODBE ZAPESTJA

Andrej Rupel , Janez P�enica

Uvod
Zapestje je zapleten sklop kosti, vezivnih vpetij in sklepov. Skupaj z dlan�nicami zapestje sestavlja petnajst kosti med katerimi je petin�tirideset sklepnih povr�in. Posamezni sklepi so med seboj le malo gibljivi, kot sestavljeno sklepno enoto, pa zapestje odlikuje izredna tridemenzionalna gibljivost. Mo�na je gibljivost v �estih razli�nih smereh okrog treh razli�nih osi. Ob po�kodbah lahko pride do zloma zapestnih kosti ali do po�kodbe zapestnih vezi, kar poru�i stabilnost zapestja, ki je pogoj za normalno, mo�no in nebole�o funkcijo roke.

Anatomija zapestja
Anatomsko zapestje sestavljata na proksimalnem koncu distalni radius (ko�eljnica) in ulna (podlahtnica), ki sta povezana med seboj v distalnem radioulnarnem sklepu. Distalno je osem zapestnih ko��ic, ki so razporejene v dve vrsti. V bli�nji vrsti si sledijo z radialne strani scaphoid (�olni�ek), lunatum (lunica) in triquetrum (trivogelnica). Pisiforme (gra�ek), ki anatomsko spada v prvo vrsto, je sezamoidna kost in za delovanje zapestja ni pomemben. V drugi vrsti si iz iste smeri sledijo trapezium (velika mnogovogelnica), trapezoid (mala mnogovogelnica), capitatum (glavatica) in hamatom (kaveljnica). Oblike skepov so take, da brez vezivnega vpetja ne bi niti stale zlo�ene druga ob drugo.

Vezi zapestja delimo na znotrajsklepne in ovojni�ne. Kosti prve vrste povezujejo med seboj znotrajsklepne vezi, ki obenem z gibanjem omogo�ajo stalno u�vrstitev ko��ic med seboj. Ovojni�ne vezi u�vr��ujejo obe vrsti zapestnih kosti med seboj in na kosti distalnega podlakta. Vezi ne potekajo vzdol�no kot smer delovanja sile, pa� pa po�evno v obliki �rke �V�. Na volarni strani imamo dva sklopa take vrste. Proksimalno �V� vez, ki vpenja lunatum med radius in triangularni fibrokartilaginozni kompleks. Ta vez prepre�uje volarno drsenje lunatuma. Druga pa je distalna �V� vez, ki poteka od stiloida radiusa, preko scaphoida na triquetrum (slika 1). Na dorzalni strani imamo mo�no strukturo, ki ve�e lunatum na radius proksimalno in na ulnarni kompleks medialno (dorzalni �V�) (slika 2). V predelu distalnega radioulnarnega sklepa, kjer poteka ve�ina rotacije zapestja okrog vzdol�ne osi je pomemben triangularni fibrokartilaginozni kompleks. Sestoji iz prstanaste vezi (anularni ligament), sklepnega diskusa (homolognega meniskusa) in ulnarne kolateralne vezi (UCL). Njegova vloga je povezava med distalnim radiusom in ulno, UCL pa ve�e lunatum, triquetrum in bazo pete metakarpale na ulno in s tem oblikuje ulnarni kot zapestja.

Slika 1. Volarne vezi zapestja: 1.distalna �V� vez, 2. proksimalna �V� vez, 3. ulnokarpalni kompleks.

Slika 2. Dorzalne vezi zapestja (dorzalni �V�): 1. radiotrikvetralna vez, 2. trikvetroskafoidna vez, 3. trikvetrum.

Vrste po�kodb zapestja
Po�kodbe zapestja delimo na zvine, zlome in izpahe ter na kombinacije teh po�kodb. Glede na starostno obdobje so po�kodbe zapestja razli�ne. Pri enako zahtevnem padcu si bo otrok zlomil ko�eljnico pod periostom (pokostnico) , mlaj�i mo�ki verjetno le zvil zapestje, starej�a �enska pa grdo zlomila ko�eljnico, s premaknitvijo in zdrobitvijo odlomkov. Za razli�na starostna obdobja poznamo zna�ilne po�kodbe zapestja:

OTROCI
-zlomi metafize ko�eljnice pod ohranjenim periostom (subperiostalni zlom)
-zlomi skozi rastno poko - epifiziolize

MLAJ�I ODRASLI
-zvin zapestja
-osamljene po�kodbe vezi zapestja
-zlomi ko�eljnice brez premika
-zahtevni zlomi
-zlomi zapestnih ko��ic
-kombinirane po�kodbe ob hudi po�kodbi

STAREJ�I ODRASLI
-zlomi ko�eljnice z zdrobitvijo metafize
-znotrajsklepni zlomi ob preprostem padcu
-istostranski zlom roke in noge
-veri�ni zlomi na istem udu

Zlomi distalnega dela ko�eljnice
Zlom ko�eljnice na tipi�nem mestu je najpogostej�i zlom kosti �love�ke vrste. Da gre za zlom in ne za izpah zapestja, kot je menil Hipokrat, je ugotovil Abraham Colles leta 1814 in ga po njem imenujemo Collesov zlom. Danes poznamo prek 27 oblik tega zloma. Vsem je skupno mesto po�kodbe, razlikujejo pa se po mehanizmu nastanka, vpletenosti sklepne ploskve, �tevilu in smeri premika odlomkov ter posledi�no na�inu potrebnega zdravljenja.

Zlomi v zapestju so pogosti v vseh starostnih obdobjih, vendar pa pogostnost pojavljanja med spoloma ni podobna. Pri mo�kih je ta zlom pogostej�i v otro�ki in mladostni dobi, pri �enskah pa strmo nara��a po 50- tem letu starosti. To je povezano z razvojem osteoporoze v pomenopavzalnem obdobju, razlog po�kodbe pa je pogosto padec na isti ravni. Pri odraslih mo�kih je povpre�na starost ob zlomu 46 let, pri �enskah pa 62 let. Po 60- tem letu si �enske zlomijo ko�eljnico kar 7- krat pogosteje kot mo�ki iste starosti. V zadnjih letih nara��a odstotek teh zlomov med mlaj�o populacijo, kar je povezano s popularnostjo nekaterih �portov (rolkanje, deskanje).

Zlome distalnega dela zapestja razvr��amo na tiste brez ali s premikom odlomkov, na sklepne in zunajsklepne, na enostavne dvo- ali ve�kosovne zlome, na zaprte in odprte zlome. Pri nas uporabljamo za razvr��anje zlomov AO klasifikacijo, ki je opisna, vendar nam zloma ne le opredeli, temve� nas usmeri tudi pri zdravljenju.

Mehanizem po�kodbe je obi�ajno padec na iztegnjeno, pronirano roko, pri tem pa je zapestje obremenjeno v iztegnjenem polo�aju, med 40 in 90 stopinjami. �e je upogib ve�ji, se zlomi scaphoid ali izpahne zapestje (slika 3).

Anamneza padca, pri katerem se je po�kodovani lovil na roko, zlasti padec z vi�ine ali ob �portni aktivnosti, padec vznak, pri starej�ih pa �e nedol�en padec v isti ravnini, mora zdravniku vzbuditi sum na po�kodbo zapestja. Klini�ni pregled navadno zadostuje za potrditev ali opravi�en sum, da gre za zlom distalnega dela ko�eljnice. Prisotna je oteklina, bole�ina na pritisk in ob gibanju, zmanj�ana mo� roke ali omejena gibljivost. Pri dislociranem zlomu je prisotno tipi�no vili�asto razobli�enje (slika 4). Zelo diskreten znak je tudi bole�ina ob iztegu palca, saj dolga kita, iztegovalka palca poteka ob zna�ilni gr�i na iztegovalni strani ko�eljnice � �Listrov tuberkel�, ta pa je ob najpogostej�ih zlomih ko�eljnice nalomljen. �e glede na anamnezo in klini�ni pregled sumimo, da je po�kodba huj�a, moramo opraviti vsaj dva rentgenograma zapestja in sicer v anteroposteriorni in stranski projekciji. O bolj prefinjenih in bolj natan�nih preiskovalnih metodah se odlo�i kirurg, �e vrsta po�kodbe �e vedno ni jasna ali �e je to potrebno za predoperativno na�rtovanje. Poleg posebnih projekcij slikanja pri zlomih s sklepno zdrobitvijo potrebujemo tudi CT zapestja, pri po�kodbah vezi pa tudi NMR.

Slika 3. Mehanizem po�kodbe.

Sika 4. Vili�asta deformacija zapestja.

Pri odlo�itvi o na�inu zdravljenja nam je osnovno vodilo kon�ni funkcionalni rezultat. Pri tem je pomembno poznavanje po�kodovanca, njegovih potreb in pri�akovanj. To pomeni, da bo na�in zdravljenja pri mladem ali aktivnem po�kodovancu z mo�no kostnino precej druga�en, kot pri starostniku z osteoporozo, ki ni polno aktiven. Pri prvem bomo na vsak na�in posku�ali dose�i anatomski polo�aj sklepa, metafize in vezi, pri starostniku pa bomo stremeli k takemu na�inu zdravljenja, ki bo �im bolj povrnil zadovoljivo funkcijo roke, �aprav z zmerno neravnino v sklepu ali manj�o prikraj�avo. Obraba v zapestju se ne razvija tako hitro kot na spodnjem udu, zato moramo oceniti smiselnost praviloma zahtevnih operacij pri starostniku, �e te niso res nujno potrebne.

�e gre za zlom ko�eljnice brez razmika, ali za manj�i razmik pri starostnikih zapestje zamav�imo za �tiri do �est tednov. Obi�ajno imobiliziramo zapestje od glavic dlan�nic do komolca (radius mavec). Imobilizacije prstov se izogibamo. Komolec imobiliziramo le, �e sta po�kodovani obe kosti podlakta, ali vezivna povezava med distalno ko�eljnico in ulno. Zapestje je pravilno imobilizirano v nevtralnem ali rahlo iztegnjenem polo�aju, mavec pa ne sme ovirati gibanja prstov, �e to ni nujno potrebno.

Zlom ko�eljnice z ve�jim premikom naravnamo v splo�ni anesteziji. Redkeje uporabljamo regionalno anestezijo, lokalno pa le �e so hudi zadr�ki za splo�no narkozo. Po naravnavi zapestje zamav�imo. �e gre za nestabilen obsklepni zlom pa mavec ne zadr�i naravnave. Pri takih zlomih, po naravnavi s pomo�jo rentgenskega aparata preko ko�e zavrtamo skozi oba glavna odlomka tri Kirschnerjeve igle, ki v treh ravninah elastni�no zadr�ijo odlomke med seboj (slika 5). Dodatno roko za��itimo z radius mavcem, ki ga obi�ajno zaradi mo�nega otekanja vzdol�no prere�emo. Igle skupaj z mavcem odstranimo po �tirih do �estih tednih. Po namestitvi mavca po�kodovanca opozorimo, da se v primeru ti��anja mavca ali pojava mravljin�enja v prstih takoj javi na kontrolo.

Slika 5. U�vrstitev zloma s Kirschnerjevimi iglami.

Zlome, ki so ve�kosovni in segajo v sklep praviloma zdravimo operativno. Obi�ajno preko volarnega pristopa napravimo odprto repozicijo, zlom pa u�vrstimo s plo��ico in vijaki. Danes uporabljamo plo��ice, ki so �e anatomsko oblikovane. Tako oskrbljen zlom je gibalno stabilen in omogo�a zgodnjo razgibavanje zapestja in roke (slika 6).

Volarno premaknjene sklepne zlome zdravimo z odprto metodo tudi pri starostnikih, kajti take vrste zlomov mavec ali zunanji fiksator ne zadr�ita v naravnanem polo�aju. Uporabimo volarno podporno plo��ico, ki s svojo anatomsko obliko podpre dlan�ne odlomke.

V zadnjih letih je bil narejen velik napredek v razvoju kotno stabilnih plo��ic. To so plo��ice, ki so �e anatomsko oblikovane, pri namestitvi vijakov pa se le ti uvijejo ne samo v kost, temve� tudi v plo��o samo. Tako je vijak u�vr��en v plo��ico, kar pove�a stabilnost osteosinteze. Uporaba kotno stabilnih plo��ic je zato omogo�ila uspe�no operativno zdravljene tudi pri osteoporoti�ni kostnini, kar ne velja za star tip plo��ic.

Slika 6. Ve�kosovni zlom distalne ko�eljnice
zdravljen s kotno stabilno plo��o.

Pri zelo kominutivnih zlomih ali mo�no izra�eni osteoporozi uporabljamo tehniko naravnave in u�vrstitve zloma z zunanjim fiksatorjem (slika 7). Zunanji fiksator naravna in u�vrsti kostne odlomke z vlekom ovojni�nih vezi (ligamentotaksa). Pri nas zdravimo zlome distalnega dela ko�eljnice z odprto metodo v pribli�no �estih odstotkih, medtem ko v zahodni Evropi ta na�in zdravljenja uporabljajo tudi v �estdesetih odstotkih. Zato pri�akujemo, da se bo �tevilo po�kodovancev, zdravljenih na ta na�in, pri nas v naslednjih letih pove�alo.

Slika 7. Zlom distalne ko�eljnice zdravljen z zunanjim fiksatorjem.

Po operaciji ali naravnavi in zamav�enju sta za dober funkcionalni rezultat zelo pomembni zadostna analgezija in zgodnja rehabilitacija. Po�kodovanca moramo �e neposredno po po�kodbi seznaniti o pri�akovanem poteku zdravljenja, o nevarnostih, mo�nih zapletih in na kaj naj bo pozoren. Predpisati mu moramo ustrezen analgetik. �e se bole�ina kljub analgetiku ne umiri, je to razlog za pred�asno kontrolo.

Zaplet, ki se lahko pojavi po zdravljenju zloma zapestja je infekt okrog vstopi�� Kirschnerjevih igel ali vijakov zunanjega fiksatorja, na kar nas opozori predvsem bole�ina in lokalni znaki vnetja. Eden najhuj�ih zapletov po zlomu ko�eljnise na tipi�nem mestu je kroni�ni regionalni bole�inski sindrom (KRBS). To je nov izraz za Mb. Sudeck. Prej ko jo ugotovimo, odpravimo vzroke in zdravimo, bla�ji bo potek. Nenavadno huda bole�ina nekaj dni po naravnavi in zamav�enju je najpogostej�i znak pri�etka te bolezni, za katero je zna�ilen zve�an tonus simpatikusa. Kadar zamudimo prve znake te bolezni, ali pa se ti poka�ejo �ele ob odvzemu mavca, lahko pri�akujemo �est in ve� mesecev rehabilitacije. Pomemben na�in prepre�evanja te bolezni je tudi aktivno gibanje prstov po�kodovane roke.
Zlomi zapestnih kosti
Med zlomi zapestnih kosti je najpogostej�i zlom �olni�ka (scaphoida), sledi pa mu zlom trivogelnice (triquetruma). Zlomi ostalih zapestnih kosti so redki (slika .

Zlom �olni�ka se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, bolj pogost pa je pri mlaj�ih mo�kih.

Najpogostej�i so zlomi srednje tretjine �olni�ka (70%), sledijo zlomi proksimalne tretjine (20%), redki pa so zlomi distalne tretjine (10%). Celjenje zlomov �olmi�ka je kot pri drugih kosteh odvisno od prekrvljenosti njihovih odlomkov. Prav zaradi anatomskih zna�ilnosti polo�aja o�ilja, pa je celjenje teh zlomov lahko te�avno. �ile, ki oskrbujejo �olni�ek so veje a. radialis in vstopajo vanj v narasti��ih ligamentov, ti pa so v njegovem distalnem delu. Proksimalni del je tako slab�e prekrvljen in celjenje bolj proksimalnih zlomov je dalj�e, verjetnost nezara��anja ali celo asepti�ne nekroze pa ve�ja (slika 9).

Slika 8. Pogostnost zlomov zapestnih kosti,

Slika 9. Zlom �olni�ka,

Mehanizem po�kodbe je sila, ki deluje na dorzflektirano zapestje 90 stopinj in ve�. Kadar je dorzifleksiji pridru�ena �e radialna deviacija in sila deluje prete�no na radialno stran dlani, je zlom �olni�ka �e bolj verjeten. Tipi�en je padec vznak nazaj. Za razliko od zloma distalne ko�eljnice je podlakt supinirana. .

Pri klini�nem pregledu moramo biti natan�ni, ker zlom �olni�ka nasprotno lahko spregledamo. Prisotna je bole�ina in omejena gibljivost, ni pa razobli�enja in otekline zna�ilne za zlom distalne ko�eljnice. Vedna je prisoten znotrajsklepni izliv krvi. Tega opazimo tako, da primerjamo med sabo toba�ni jamici. V primeru izliva je toba�na jamica izpoljnena in na pritisk bole�a. Izliv krvi lahko povzro�i tudi moten ob�utek po prstih, saj sklepni hematom od spodaj pritiska na kite in srednji �ivec v zapestnem prehodu.

Rentgenolo�ka diagnostika naj bi pri prvem pregledu obsegala vsaj anteroposteriorno in stransko projekcijo, ob nejasnostih pa dodatno opravimo ciljne posnetke �olni�ka s pove�avo. Uporabljamo lahko tudi CT, ki prika�e �olni�ek v sagitalni projekciji.

Pomembno pa je, da vsako po�kodbo zapestja s sumom za znotrajsklepni izliv krvi in normalnim rentgenogramom, rentgenolo�ko kontroliramo po dveh tednih. Do takrat po�kodovanec obi�ajno prejme dokomol�no longeto, z vklju�eno proksimalno falango palca. Ve�krat sve�a poka �olni�ka ni vidna, po dveh tednih pa se gostota kosti na mestu zloma zmanj�a (osteoliza), kar napravi poko bolj vidno.

Zdravljenje zlomov �olni�ka je odvisno od mesta, oblike in stabilnosti zloma. Konservativno zdravimo pre�ne zlome, ki so brez premika in stabilni ter ne zajemajo proksimalne tretjine. Zapestje imobiliziramo z dokomol�nim mavcem, ki vklju�uje �e pal�evo proksimalno falango v abdukciji in opoziciji. Mavec odstranimo po �estih tednih, �e gre za zlom distalne tretjine, �e pa je lomna poka bolj proksimalno je imobilizacija dalj�a. Konservativno zdravljenje je nepredvidljivo.
Operacijsko zdravimo primarno vse zlome proksimalne tretjine, vse dislocirane zlome, zlome kjer je lomna poka po�evna ali navpi�na in zlome, s pridru�eno perilunarno luksacijo. Zlom najprej odprto reponiramo in nato stabiliziramo s priteznim vijakom. Po operaciji zapestje imobiliziramo z mavcem.

Najpogostej�i zaplet zloma �olni�ka je nezara��anje zloma (pseudoartroza) in asepti�na nekroza proksimalnega odlomka.

Zlom trivogelnice (triquetruma) je redkej�i, kot zlom �olni�ka, mehanizem po�kodbe pa je podoben. Redko gre za zlom telesa trivogelnice, pogosti pa so odkru�ki na dorzalni strani ob narasti��u dorzalnega �V� ligamenta. To se ka�e z najve�jo bole�nostjo nad trivogelnico ob palpaciji in radialni deviaciji. Ob taki klini�ni sliki moramo biti pozorni ob od�itavanju stranske projekcije rentgenograma, kjer je taka po�kodba obi�ajno dobro vidna. Za zdravljenje zadostuje radius mavec za �est tednov.
Po�kodbe vezi zapestja

Osamljene po�kodbe zapestnih vezi so zna�ilne za mlaj�e �ivljensko obdobje in so redke, med tem ko kombinirane po�kodbe tako kostnine kot vezi enakomerno prizadanejo ljudi vseh starosti. Gre lahko za po�kodbo izvensklepnih in/ali znotrajsklepnih vezi, pogosto pa gre za nepopolno perilunarno luksacijo. Po�kodbe zapestnih vezi so lahko posledica ene po�kodbe, ali pa posledica ve� manj�ih, ponavljajo�ih po�kodb. Veliko takih po�kodb je v akutni fazi spregledanih, kar je lahko posledica dodatnih "bolj pomembnih" po�kodb, ali po�kodb v neposredni bli�ini zapestja (npr. zlom distalne ko�eljnice z skafo-lunatno disociacijo). Zato je pri po�kodbah roke, povzro�enih z visoko energijo, pri od�itavanju rentgenogramov potrebno usmeriti pozornost poleg kosti tudi na normalna razmerja med zapestnimi ko��icami.

Pri pregledu po�kodovanca nas zanima polo�aj roke ob po�kodbi, posebno �e gre za hiperekstenzijsko po�kodbo. Ugotavljamo mesto najve�je bole�nosti in morebitni izliv v sklep, s pasivnim in aktivnim gibanjem zapestja, pa omejitve pri gibanju in bole�nost.

S pomo�jo dveh standardnih rentgenskih projekcij napravljenih v nevtralnem polo�aju, lahko potrdimo ali izklju�imo ve�ino stati�nih (izra�ene tudi v mirovanju) in disociativnih (gre za razmik med zapestnimi ko��icami, ki so normalno povezane z znotrajsklepnimi vezmi) nestabilnosti. Bolj zahtevna je rentgenolo�ka diagnostika pri dinami�nih nestabilnostih (izra�ene le pri gibanju in/ali obremenjevanju).

Uspeh zdravljenja je predvsem odvisen od �asa, ki je minil od po�kodbe do zdravljenja. Znotrajsklepni zlomi in raztrganine vezi zara��ajo le, �e so stabilno u�vr��eni. Operacijsko oskrbimo nestabilne zlome zapestnih kosti, raztrganine proksimalnega in distalnega "V" ligamenta ter raztrganine znotrajsklepnih vezi (skafo-lunatne in lunato-trikvetralne). Odla�anje pri prepoznavi in zdravljenju takih po�kodb je usodno, saj rekonstrukcije vezi ve� kot �est tednov po po�kodbi ne dajo zadovoljivih uspehov.

Izpahi v zapestju
Izpahi zapestja brez zloma zapestnih kosti so zelo redki in se �esto spregledajo. Najpogostej�i je izpah lunice, ki se premakne volarno in je posledica padca na roko z iztegnjenim zapestjem (slika 10). Ob pregledu je prisotna lokalna bole�nost. Na stranskem rentgenskem posnetku je lunica pomaknjena volarno in ima jasno obliko luninega krajca. Kljub temu se tak izpah ve�krat spregleda. �e je po�kodba sve�a, zaprta repozicija v splo�ni anesteziji obi�ajno ni te�avna. Po repoziciji zapestje imobiliziramo z mavcem. �e se tak izpah spregleda, zaprta repozicija �e po enem tednu ni ve� mogo�a. Potrebna je odprta repozicija in dodatna u�vrstitev s Kirschnerjevimi iglami. Ob spregledanem izpahu lunice je mo�nost razvoja avaskularne nekroze lunice zelo velika.

Med izpahi zapestja, je mo�en perilunarni izpah, ki pa je redek. Gre za izpah, kjer lunica ostane v stiku s ko�eljnico na svojem mestu, distalna vrsta zapestnih kosti in del kosti proksimalne vrste pa se pomaknejo dorzalno (slika 11). �e redkeje je ena od zapestnih kosti proksimalne vrste ob tem zlomljena in del kosti ostane skupaj z lunico neizpahnjen. Izpah se na rentgenogramu dobro vidi. Tak izpah predstavlja urgentno stanje in potrebna je odprta naravnava z notranjo u�vrstitvijo. Radiokarpalni in karpometakarpalni izpah sta zelo redka.

Slika 10. Izpah lunice.

Slika 11. Shema perilunarnih izpahov.

Sklep
Po�kodbe zapestja so pogoste v vseh starostnih skupinah. Med njimi je najve� zlomov distalnega dala ko�eljnice, ki je najpogostej�i zlom nasploh. Sum na tako po�kodbo poda �e dokaj jasna klini�na slika, ki ji sledi rentgenolo�ka diagnostika. Na�in zdravljenja prilagodimo ne samo tipu zloma, temve� tudi pacientovim potrebam, cilj pa je �im bolj�i funkcionalni rezultat in nebole�a roka. Danes predstavljajo velik napredek kotno stabilne plo��e, ki omogo�ajo uporabo notranje u�vrstitve tudi pri osteoporoti�ni kosti in s tem bolj�e funkcionalne rezultate pri populaciji po�kodovancev, pri kateri je ta zlom najpogostej�i.

Kadar imamo po�kodovanca z anamnezo huj�ega padca in bole�nostjo v zapestju ter morebitnimi znaki znotrajsklepnega izliva, moramo diagnostiko nadaljevati vsaj s standardnimi rentgenskimi posnetki. Klub negativnemu rentgenolo�kemu izvidu moramo rentgenolo�ko diagnostiko ponoviti �ez dva tedna, da tako izklju�imo zlom �olni�ka, ki je najpogosteje zlomljena zapestna kost. Proksimalen ali nestabilni zlom �olni�ka je indikacija za operacijsko terapijo. Tudi sum na izpah v zapestju zahteva rentgenolo�ko diagnostiko, saj taka po�kodba zahteva urgentno obravnavo.

Po kirur�ki oskrbi ne smemo pozabiti na zadostno analgezijo in zgodnjo fizioterapijo, ki zmanj�ujeta mo�nost komplikacij in pripomoreta k bolj�emu rezultatu zdravljenja.

PO�KODBE ZAPESTJA

Andrej Rupel , Janez P�enica

Uvod
Zapestje je zapleten sklop kosti, vezivnih vpetij in sklepov. Skupaj z dlan�nicami zapestje sestavlja petnajst kosti med katerimi je petin�tirideset sklepnih povr�in. Posamezni sklepi so med seboj le malo gibljivi, kot sestavljeno sklepno enoto, pa zapestje odlikuje izredna tridemenzionalna gibljivost. Mo�na je gibljivost v �estih razli�nih smereh okrog treh razli�nih osi. Ob po�kodbah lahko pride do zloma zapestnih kosti ali do po�kodbe zapestnih vezi, kar poru�i stabilnost zapestja, ki je pogoj za normalno, mo�no in nebole�o funkcijo roke.
Anatomija zapestja
Anatomsko zapestje sestavljata na proksimalnem koncu distalni radius (ko�eljnica) in ulna (podlahtnica), ki sta povezana med seboj v distalnem radioulnarnem sklepu. Distalno je osem zapestnih ko��ic, ki so razporejene v dve vrsti. V bli�nji vrsti si sledijo z radialne strani scaphoid (�olni�ek), lunatum (lunica) in triquetrum (trivogelnica). Pisiforme (gra�ek), ki anatomsko spada v prvo vrsto, je sezamoidna kost in za delovanje zapestja ni pomemben. V drugi vrsti si iz iste smeri sledijo trapezium (velika mnogovogelnica), trapezoid (mala mnogovogelnica), capitatum (glavatica) in hamatom (kaveljnica). Oblike skepov so take, da brez vezivnega vpetja ne bi niti stale zlo�ene druga ob drugo.

Vezi zapestja delimo na znotrajsklepne in ovojni�ne. Kosti prve vrste povezujejo med seboj znotrajsklepne vezi, ki obenem z gibanjem omogo�ajo stalno u�vrstitev ko��ic med seboj. Ovojni�ne vezi u�vr��ujejo obe vrsti zapestnih kosti med seboj in na kosti distalnega podlakta. Vezi ne potekajo vzdol�no kot smer delovanja sile, pa� pa po�evno v obliki �rke �V�. Na volarni strani imamo dva sklopa take vrste. Proksimalno �V� vez, ki vpenja lunatum med radius in triangularni fibrokartilaginozni kompleks. Ta vez prepre�uje volarno drsenje lunatuma. Druga pa je distalna �V� vez, ki poteka od stiloida radiusa, preko scaphoida na triquetrum (slika 1). Na dorzalni strani imamo mo�no strukturo, ki ve�e lunatum na radius proksimalno in na ulnarni kompleks medialno (dorzalni �V�) (slika 2). V predelu distalnega radioulnarnega sklepa, kjer poteka ve�ina rotacije zapestja okrog vzdol�ne osi je pomemben triangularni fibrokartilaginozni kompleks. Sestoji iz prstanaste vezi (anularni ligament), sklepnega diskusa (homolognega meniskusa) in ulnarne kolateralne vezi (UCL). Njegova vloga je povezava med distalnim radiusom in ulno, UCL pa ve�e lunatum, triquetrum in bazo pete metakarpale na ulno in s tem oblikuje ulnarni kot zapestja.

Slika 1. Volarne vezi zapestja: 1.distalna �V� vez, 2. proksimalna �V� vez, 3. ulnokarpalni kompleks.

Slika 2. Dorzalne vezi zapestja (dorzalni �V�): 1. radiotrikvetralna vez, 2. trikvetroskafoidna vez, 3. trikvetrum.

Vrste po�kodb zapestja
Po�kodbe zapestja delimo na zvine, zlome in izpahe ter na kombinacije teh po�kodb. Glede na starostno obdobje so po�kodbe zapestja razli�ne. Pri enako zahtevnem padcu si bo otrok zlomil ko�eljnico pod periostom (pokostnico) , mlaj�i mo�ki verjetno le zvil zapestje, starej�a �enska pa grdo zlomila ko�eljnico, s premaknitvijo in zdrobitvijo odlomkov. Za razli�na starostna obdobja poznamo zna�ilne po�kodbe zapestja:
OTROCI
-zlomi metafize ko�eljnice pod ohranjenim periostom (subperiostalni zlom)
-zlomi skozi rastno poko - epifiziolize
MLAJ�I ODRASLI
-zvin zapestja
-osamljene po�kodbe vezi zapestja
-zlomi ko�eljnice brez premika
-zahtevni zlomi
-zlomi zapestnih ko��ic
-kombinirane po�kodbe ob hudi po�kodbi
STAREJ�I ODRASLI
-zlomi ko�eljnice z zdrobitvijo metafize
-znotrajsklepni zlomi ob preprostem padcu
-istostranski zlom roke in noge
-veri�ni zlomi na istem udu
Zlomi distalnega dela ko�eljnice
Zlom ko�eljnice na tipi�nem mestu je najpogostej�i zlom kosti �love�ke vrste. Da gre za zlom in ne za izpah zapestja, kot je menil Hipokrat, je ugotovil Abraham Colles leta 1814 in ga po njem imenujemo Collesov zlom. Danes poznamo prek 27 oblik tega zloma. Vsem je skupno mesto po�kodbe, razlikujejo pa se po mehanizmu nastanka, vpletenosti sklepne ploskve, �tevilu in smeri premika odlomkov ter posledi�no na�inu potrebnega zdravljenja.

Zlomi v zapestju so pogosti v vseh starostnih obdobjih, vendar pa pogostnost pojavljanja med spoloma ni podobna. Pri mo�kih je ta zlom pogostej�i v otro�ki in mladostni dobi, pri �enskah pa strmo nara��a po 50- tem letu starosti. To je povezano z razvojem osteoporoze v pomenopavzalnem obdobju, razlog po�kodbe pa je pogosto padec na isti ravni. Pri odraslih mo�kih je povpre�na starost ob zlomu 46 let, pri �enskah pa 62 let. Po 60- tem letu si �enske zlomijo ko�eljnico kar 7- krat pogosteje kot mo�ki iste starosti. V zadnjih letih nara��a odstotek teh zlomov med mlaj�o populacijo, kar je povezano s popularnostjo nekaterih �portov (rolkanje, deskanje).

Zlome distalnega dela zapestja razvr��amo na tiste brez ali s premikom odlomkov, na sklepne in zunajsklepne, na enostavne dvo- ali ve�kosovne zlome, na zaprte in odprte zlome. Pri nas uporabljamo za razvr��anje zlomov AO klasifikacijo, ki je opisna, vendar nam zloma ne le opredeli, temve� nas usmeri tudi pri zdravljenju.

Mehanizem po�kodbe je obi�ajno padec na iztegnjeno, pronirano roko, pri tem pa je zapestje obremenjeno v iztegnjenem polo�aju, med 40 in 90 stopinjami. �e je upogib ve�ji, se zlomi scaphoid ali izpahne zapestje (slika 3).

Anamneza padca, pri katerem se je po�kodovani lovil na roko, zlasti padec z vi�ine ali ob �portni aktivnosti, padec vznak, pri starej�ih pa �e nedol�en padec v isti ravnini, mora zdravniku vzbuditi sum na po�kodbo zapestja. Klini�ni pregled navadno zadostuje za potrditev ali opravi�en sum, da gre za zlom distalnega dela ko�eljnice. Prisotna je oteklina, bole�ina na pritisk in ob gibanju, zmanj�ana mo� roke ali omejena gibljivost. Pri dislociranem zlomu je prisotno tipi�no vili�asto razobli�enje (slika 4). Zelo diskreten znak je tudi bole�ina ob iztegu palca, saj dolga kita, iztegovalka palca poteka ob zna�ilni gr�i na iztegovalni strani ko�eljnice � �Listrov tuberkel�, ta pa je ob najpogostej�ih zlomih ko�eljnice nalomljen. �e glede na anamnezo in klini�ni pregled sumimo, da je po�kodba huj�a, moramo opraviti vsaj dva rentgenograma zapestja in sicer v anteroposteriorni in stranski projekciji. O bolj prefinjenih in bolj natan�nih preiskovalnih metodah se odlo�i kirurg, �e vrsta po�kodbe �e vedno ni jasna ali �e je to potrebno za predoperativno na�rtovanje. Poleg posebnih projekcij slikanja pri zlomih s sklepno zdrobitvijo potrebujemo tudi CT zapestja, pri po�kodbah vezi pa tudi NMR.

Slika 3. Mehanizem po�kodbe.

Sika 4. Vili�asta deformacija zapestja.

Pri odlo�itvi o na�inu zdravljenja nam je osnovno vodilo kon�ni funkcionalni rezultat. Pri tem je pomembno poznavanje po�kodovanca, njegovih potreb in pri�akovanj. To pomeni, da bo na�in zdravljenja pri mladem ali aktivnem po�kodovancu z mo�no kostnino precej druga�en, kot pri starostniku z osteoporozo, ki ni polno aktiven. Pri prvem bomo na vsak na�in posku�ali dose�i anatomski polo�aj sklepa, metafize in vezi, pri starostniku pa bomo stremeli k takemu na�inu zdravljenja, ki bo �im bolj povrnil zadovoljivo funkcijo roke, �aprav z zmerno neravnino v sklepu ali manj�o prikraj�avo. Obraba v zapestju se ne razvija tako hitro kot na spodnjem udu, zato moramo oceniti smiselnost praviloma zahtevnih operacij pri starostniku, �e te niso res nujno potrebne.

�e gre za zlom ko�eljnice brez razmika, ali za manj�i razmik pri starostnikih zapestje zamav�imo za �tiri do �est tednov. Obi�ajno imobiliziramo zapestje od glavic dlan�nic do komolca (radius mavec). Imobilizacije prstov se izogibamo. Komolec imobiliziramo le, �e sta po�kodovani obe kosti podlakta, ali vezivna povezava med distalno ko�eljnico in ulno. Zapestje je pravilno imobilizirano v nevtralnem ali rahlo iztegnjenem polo�aju, mavec pa ne sme ovirati gibanja prstov, �e to ni nujno potrebno.

Zlom ko�eljnice z ve�jim premikom naravnamo v splo�ni anesteziji. Redkeje uporabljamo regionalno anestezijo, lokalno pa le �e so hudi zadr�ki za splo�no narkozo. Po naravnavi zapestje zamav�imo. �e gre za nestabilen obsklepni zlom pa mavec ne zadr�i naravnave. Pri takih zlomih, po naravnavi s pomo�jo rentgenskega aparata preko ko�e zavrtamo skozi oba glavna odlomka tri Kirschnerjeve igle, ki v treh ravninah elastni�no zadr�ijo odlomke med seboj (slika 5). Dodatno roko za��itimo z radius mavcem, ki ga obi�ajno zaradi mo�nega otekanja vzdol�no prere�emo. Igle skupaj z mavcem odstranimo po �tirih do �estih tednih. Po namestitvi mavca po�kodovanca opozorimo, da se v primeru ti��anja mavca ali pojava mravljin�enja v prstih takoj javi na kontrolo.

Slika 5. U�vrstitev zloma s Kirschnerjevimi iglami.

Zlome, ki so ve�kosovni in segajo v sklep praviloma zdravimo operativno. Obi�ajno preko volarnega pristopa napravimo odprto repozicijo, zlom pa u�vrstimo s plo��ico in vijaki. Danes uporabljamo plo��ice, ki so �e anatomsko oblikovane. Tako oskrbljen zlom je gibalno stabilen in omogo�a zgodnjo razgibavanje zapestja in roke (slika 6).

Volarno premaknjene sklepne zlome zdravimo z odprto metodo tudi pri starostnikih, kajti take vrste zlomov mavec ali zunanji fiksator ne zadr�ita v naravnanem polo�aju. Uporabimo volarno podporno plo��ico, ki s svojo anatomsko obliko podpre dlan�ne odlomke.

V zadnjih letih je bil narejen velik napredek v razvoju kotno stabilnih plo��ic. To so plo��ice, ki so �e anatomsko oblikovane, pri namestitvi vijakov pa se le ti uvijejo ne samo v kost, temve� tudi v plo��o samo. Tako je vijak u�vr��en v plo��ico, kar pove�a stabilnost osteosinteze. Uporaba kotno stabilnih plo��ic je zato omogo�ila uspe�no operativno zdravljene tudi pri osteoporoti�ni kostnini, kar ne velja za star tip plo��ic.

Slika 6. Ve�kosovni zlom distalne ko�eljnice
zdravljen s kotno stabilno plo��o.

Pri zelo kominutivnih zlomih ali mo�no izra�eni osteoporozi uporabljamo tehniko naravnave in u�vrstitve zloma z zunanjim fiksatorjem (slika 7). Zunanji fiksator naravna in u�vrsti kostne odlomke z vlekom ovojni�nih vezi (ligamentotaksa). Pri nas zdravimo zlome distalnega dela ko�eljnice z odprto metodo v pribli�no �estih odstotkih, medtem ko v zahodni Evropi ta na�in zdravljenja uporabljajo tudi v �estdesetih odstotkih. Zato pri�akujemo, da se bo �tevilo po�kodovancev, zdravljenih na ta na�in, pri nas v naslednjih letih pove�alo.

Slika 7. Zlom distalne ko�eljnice zdravljen z zunanjim fiksatorjem.

Po operaciji ali naravnavi in zamav�enju sta za dober funkcionalni rezultat zelo pomembni zadostna analgezija in zgodnja rehabilitacija. Po�kodovanca moramo �e neposredno po po�kodbi seznaniti o pri�akovanem poteku zdravljenja, o nevarnostih, mo�nih zapletih in na kaj naj bo pozoren. Predpisati mu moramo ustrezen analgetik. �e se bole�ina kljub analgetiku ne umiri, je to razlog za pred�asno kontrolo.

Zaplet, ki se lahko pojavi po zdravljenju zloma zapestja je infekt okrog vstopi�� Kirschnerjevih igel ali vijakov zunanjega fiksatorja, na kar nas opozori predvsem bole�ina in lokalni znaki vnetja. Eden najhuj�ih zapletov po zlomu ko�eljnise na tipi�nem mestu je kroni�ni regionalni bole�inski sindrom (KRBS). To je nov izraz za Mb. Sudeck. Prej ko jo ugotovimo, odpravimo vzroke in zdravimo, bla�ji bo potek. Nenavadno huda bole�ina nekaj dni po naravnavi in zamav�enju je najpogostej�i znak pri�etka te bolezni, za katero je zna�ilen zve�an tonus simpatikusa. Kadar zamudimo prve znake te bolezni, ali pa se ti poka�ejo �ele ob odvzemu mavca, lahko pri�akujemo �est in ve� mesecev rehabilitacije. Pomemben na�in prepre�evanja te bolezni je tudi aktivno gibanje prstov po�kodovane roke.
Zlomi zapestnih kosti
Med zlomi zapestnih kosti je najpogostej�i zlom �olni�ka (scaphoida), sledi pa mu zlom trivogelnice (triquetruma). Zlomi ostalih zapestnih kosti so redki (slika .

Zlom �olni�ka se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, bolj pogost pa je pri mlaj�ih mo�kih.

Najpogostej�i so zlomi srednje tretjine �olni�ka (70%), sledijo zlomi proksimalne tretjine (20%), redki pa so zlomi distalne tretjine (10%). Celjenje zlomov �olmi�ka je kot pri drugih kosteh odvisno od prekrvljenosti njihovih odlomkov. Prav zaradi anatomskih zna�ilnosti polo�aja o�ilja, pa je celjenje teh zlomov lahko te�avno. �ile, ki oskrbujejo �olni�ek so veje a. radialis in vstopajo vanj v narasti��ih ligamentov, ti pa so v njegovem distalnem delu. Proksimalni del je tako slab�e prekrvljen in celjenje bolj proksimalnih zlomov je dalj�e, verjetnost nezara��anja ali celo asepti�ne nekroze pa ve�ja (slika 9).

Slika 8. Pogostnost zlomov zapestnih kosti,

Slika 9. Zlom �olni�ka,

Mehanizem po�kodbe je sila, ki deluje na dorzflektirano zapestje 90 stopinj in ve�. Kadar je dorzifleksiji pridru�ena �e radialna deviacija in sila deluje prete�no na radialno stran dlani, je zlom �olni�ka �e bolj verjeten. Tipi�en je padec vznak nazaj. Za razliko od zloma distalne ko�eljnice je podlakt supinirana. .

Pri klini�nem pregledu moramo biti natan�ni, ker zlom �olni�ka nasprotno lahko spregledamo. Prisotna je bole�ina in omejena gibljivost, ni pa razobli�enja in otekline zna�ilne za zlom distalne ko�eljnice. Vedna je prisoten znotrajsklepni izliv krvi. Tega opazimo tako, da primerjamo med sabo toba�ni jamici. V primeru izliva je toba�na jamica izpoljnena in na pritisk bole�a. Izliv krvi lahko povzro�i tudi moten ob�utek po prstih, saj sklepni hematom od spodaj pritiska na kite in srednji �ivec v zapestnem prehodu.

Rentgenolo�ka diagnostika naj bi pri prvem pregledu obsegala vsaj anteroposteriorno in stransko projekcijo, ob nejasnostih pa dodatno opravimo ciljne posnetke �olni�ka s pove�avo. Uporabljamo lahko tudi CT, ki prika�e �olni�ek v sagitalni projekciji.

Pomembno pa je, da vsako po�kodbo zapestja s sumom za znotrajsklepni izliv krvi in normalnim rentgenogramom, rentgenolo�ko kontroliramo po dveh tednih. Do takrat po�kodovanec obi�ajno prejme dokomol�no longeto, z vklju�eno proksimalno falango palca. Ve�krat sve�a poka �olni�ka ni vidna, po dveh tednih pa se gostota kosti na mestu zloma zmanj�a (osteoliza), kar napravi poko bolj vidno.

Zdravljenje zlomov �olni�ka je odvisno od mesta, oblike in stabilnosti zloma. Konservativno zdravimo pre�ne zlome, ki so brez premika in stabilni ter ne zajemajo proksimalne tretjine. Zapestje imobiliziramo z dokomol�nim mavcem, ki vklju�uje �e pal�evo proksimalno falango v abdukciji in opoziciji. Mavec odstranimo po �estih tednih, �e gre za zlom distalne tretjine, �e pa je lomna poka bolj proksimalno je imobilizacija dalj�a. Konservativno zdravljenje je nepredvidljivo.
Operacijsko zdravimo primarno vse zlome proksimalne tretjine, vse dislocirane zlome, zlome kjer je lomna poka po�evna ali navpi�na in zlome, s pridru�eno perilunarno luksacijo. Zlom najprej odprto reponiramo in nato stabiliziramo s priteznim vijakom. Po operaciji zapestje imobiliziramo z mavcem.

Najpogostej�i zaplet zloma �olni�ka je nezara��anje zloma (pseudoartroza) in asepti�na nekroza proksimalnega odlomka.

Zlom trivogelnice (triquetruma) je redkej�i, kot zlom �olni�ka, mehanizem po�kodbe pa je podoben. Redko gre za zlom telesa trivogelnice, pogosti pa so odkru�ki na dorzalni strani ob narasti��u dorzalnega �V� ligamenta. To se ka�e z najve�jo bole�nostjo nad trivogelnico ob palpaciji in radialni deviaciji. Ob taki klini�ni sliki moramo biti pozorni ob od�itavanju stranske projekcije rentgenograma, kjer je taka po�kodba obi�ajno dobro vidna. Za zdravljenje zadostuje radius mavec za �est tednov.
Po�kodbe vezi zapestja
Osamljene po�kodbe zapestnih vezi so zna�ilne za mlaj�e �ivljensko obdobje in so redke, med tem ko kombinirane po�kodbe tako kostnine kot vezi enakomerno prizadanejo ljudi vseh starosti. Gre lahko za po�kodbo izvensklepnih in/ali znotrajsklepnih vezi, pogosto pa gre za nepopolno perilunarno luksacijo. Po�kodbe zapestnih vezi so lahko posledica ene po�kodbe, ali pa posledica ve� manj�ih, ponavljajo�ih po�kodb. Veliko takih po�kodb je v akutni fazi spregledanih, kar je lahko posledica dodatnih "bolj pomembnih" po�kodb, ali po�kodb v neposredni bli�ini zapestja (npr. zlom distalne ko�eljnice z skafo-lunatno disociacijo). Zato je pri po�kodbah roke, povzro�enih z visoko energijo, pri od�itavanju rentgenogramov potrebno usmeriti pozornost poleg kosti tudi na normalna razmerja med zapestnimi ko��icami.

Pri pregledu po�kodovanca nas zanima polo�aj roke ob po�kodbi, posebno �e gre za hiperekstenzijsko po�kodbo. Ugotavljamo mesto najve�je bole�nosti in morebitni izliv v sklep, s pasivnim in aktivnim gibanjem zapestja, pa omejitve pri gibanju in bole�nost.

S pomo�jo dveh standardnih rentgenskih projekcij napravljenih v nevtralnem polo�aju, lahko potrdimo ali izklju�imo ve�ino stati�nih (izra�ene tudi v mirovanju) in disociativnih (gre za razmik med zapestnimi ko��icami, ki so normalno povezane z znotrajsklepnimi vezmi) nestabilnosti. Bolj zahtevna je rentgenolo�ka diagnostika pri dinami�nih nestabilnostih (izra�ene le pri gibanju in/ali obremenjevanju).

Uspeh zdravljenja je predvsem odvisen od �asa, ki je minil od po�kodbe do zdravljenja. Znotrajsklepni zlomi in raztrganine vezi zara��ajo le, �e so stabilno u�vr��eni. Operacijsko oskrbimo nestabilne zlome zapestnih kosti, raztrganine proksimalnega in distalnega "V" ligamenta ter raztrganine znotrajsklepnih vezi (skafo-lunatne in lunato-trikvetralne). Odla�anje pri prepoznavi in zdravljenju takih po�kodb je usodno, saj rekonstrukcije vezi ve� kot �est tednov po po�kodbi ne dajo zadovoljivih uspehov.
Izpahi v zapestju
Izpahi zapestja brez zloma zapestnih kosti so zelo redki in se �esto spregledajo. Najpogostej�i je izpah lunice, ki se premakne volarno in je posledica padca na roko z iztegnjenim zapestjem (slika 10). Ob pregledu je prisotna lokalna bole�nost. Na stranskem rentgenskem posnetku je lunica pomaknjena volarno in ima jasno obliko luninega krajca. Kljub temu se tak izpah ve�krat spregleda. �e je po�kodba sve�a, zaprta repozicija v splo�ni anesteziji obi�ajno ni te�avna. Po repoziciji zapestje imobiliziramo z mavcem. �e se tak izpah spregleda, zaprta repozicija �e po enem tednu ni ve� mogo�a. Potrebna je odprta repozicija in dodatna u�vrstitev s Kirschnerjevimi iglami. Ob spregledanem izpahu lunice je mo�nost razvoja avaskularne nekroze lunice zelo velika.
Med izpahi zapestja, je mo�en perilunarni izpah, ki pa je redek. Gre za izpah, kjer lunica ostane v stiku s ko�eljnico na svojem mestu, distalna vrsta zapestnih kosti in del kosti proksimalne vrste pa se pomaknejo dorzalno (slika 11). �e redkeje je ena od zapestnih kosti proksimalne vrste ob tem zlomljena in del kosti ostane skupaj z lunico neizpahnjen. Izpah se na rentgenogramu dobro vidi. Tak izpah predstavlja urgentno stanje in potrebna je odprta naravnava z notranjo u�vrstitvijo. Radiokarpalni in karpometakarpalni izpah sta zelo redka.

Slika 10. Izpah lunice.

Slika 11. Shema perilunarnih izpahov.

Sklep
Po�kodbe zapestja so pogoste v vseh starostnih skupinah. Med njimi je najve� zlomov distalnega dala ko�eljnice, ki je najpogostej�i zlom nasploh. Sum na tako po�kodbo poda �e dokaj jasna klini�na slika, ki ji sledi rentgenolo�ka diagnostika. Na�in zdravljenja prilagodimo ne samo tipu zloma, temve� tudi pacientovim potrebam, cilj pa je �im bolj�i funkcionalni rezultat in nebole�a roka. Danes predstavljajo velik napredek kotno stabilne plo��e, ki omogo�ajo uporabo notranje u�vrstitve tudi pri osteoporoti�ni kosti in s tem bolj�e funkcionalne rezultate pri populaciji po�kodovancev, pri kateri je ta zlom najpogostej�i.

Kadar imamo po�kodovanca z anamnezo huj�ega padca in bole�nostjo v zapestju ter morebitnimi znaki znotrajsklepnega izliva, moramo diagnostiko nadaljevati vsaj s standardnimi rentgenskimi posnetki. Klub negativnemu rentgenolo�kemu izvidu moramo rentgenolo�ko diagnostiko ponoviti �ez dva tedna, da tako izklju�imo zlom �olni�ka, ki je najpogosteje zlomljena zapestna kost. Proksimalen ali nestabilni zlom �olni�ka je indikacija za operacijsko terapijo. Tudi sum na izpah v zapestju zahteva rentgenolo�ko diagnostiko, saj taka po�kodba zahteva urgentno obravnavo.

Po kirur�ki oskrbi ne smemo pozabiti na zadostno analgezijo in zgodnjo fizioterapijo, ki zmanj�ujeta mo�nost komplikacij in pripomoreta k bolj�emu rezultatu zdravljenja.

____________________________________________________________________________
Lep pozdrav

POMO� - bolnim :: Re: OSNOVE KLINI�NE ANATOMIJE...!!!

13 Mar 2010 22:39 (GMT 1)

Avtor: marjan
Naslov sporo�ila: KAJ JE REFLEKSOTERAPIJA
Objavljeno: 13 Mar 2010 22:39 (GMT 1)
Odgovorov: 20

KAJ JE REFLEKSOTERAPIJA

Refleksoterapija je terapevtska metoda, ki s pritiskanjem na posamezne cone stopala ali dlani sprosti in harmonizira celotno telo in tako ugodno vpliva na �lovekovo zdravje in po�utje.

Izhaja iz predpostavke, da so dlani in stopala mikrokozmos v katerem se odra�a celotno telo. Posamezne to�ke na dlaneh in stopalih so torej povezane z dolo�enimi deli telesa (organi, organskimi sistemi) in odra�ajo stanje posameznih delov. Bole�e ali spremenjene cone navadno odra�ajo blokado pripadajo�ega organa, ki je sprva zgolj energetska in ne pomeni nujno �e manifestirane bolezni. S pritiskom na posamezne cone spro�imo odziv (refleks) v ustreznih telesnih delih in uravnote�imo njihovo delovanje, posledi�no pa delovanje celotnega organizma.

Refleksoterapija ni metoda s katero bi postavljali diagnoze, niti ni metoda s katero bi lahko nadomestili medicinsko zdravljenje.

KAKO POTEKA REFLEKSOCONSKA MASA�A STOPAL
(postopek refleksoconske masa�e je enak tudi za dlani)
Pogovor med stranko in terapevtom
Terapevt s pogovorom dobi prve informacije o strankinem po�utju in morebitnih te�avah (dolo�ena bolezenska stanja terjajo od terapevta previdnej�e ravnanje!!) ter hkrati stranki pojasni kaj refleksoterapija je, kako deluje, kako poteka, kak�ne so mo�ne reakcije...

No�na kopel
Terapija se pri�ne z no�no kopeljo, ki osve�i in sprosti stopala ter poskrbi za bolj�o prekrvavitev. V no�ni kopeli se glede na psihofizi�no po�utje posameznika uporabijo eteri�na olja, ki z zdravilnimi rastlinskimi esencami u�inkujejo na organizem.

Refleksoconska masa�a (trajanje: 45 do 55 min)
Ko se stranka udobno namesti, refleksoterapevt stopala nahrani z ustrezno me�anico osnovnega in eteri�nega olja ter se z njimi seznani; ogleda si jih tako z o�mi kot z dotikom. Z uporabo tehnik za spro��anje �e dodatno sprosti in prekrvavi stopalo ter ga pripravi na refleksoconsko masa�o. Glavna tehnika refleksoconske masa�e je pali�ni hod (slika), ki jo terapevt poljubno kombinira z drugimi tehnikami (gnetenje, o�emanje, raztezanje, kro�enje...). Terapevt pri svojem delu zaznava spremembe na stopalih (kristal�ke, zatrdline, otekline), ki so pokazatelj, da energija v pripadajo�em telesnem delu ali organskem sistemu zastaja. S pritiskom na te to�ke se spro�i odziv v ustreznih telesnih delih in znova vzpostavlja enakomeren pretok energije. Stranka ob pritisku na dolo�ene refleksne cone lahko �uti tudi bole�ino, ki ni nekaj negativnega, temve� je le pokazatelj neuravnote�enega delovanja tega predela. Z uravnalnim pritiskom na take to�ke terapevt spro�i sprostitev in tudi bole�ina ob pritisku postopno poneha. Masa�a spodbudi samozdravilne sposobnosti organizma - telo se pri�ne zdraviti samo ter se ponovno vra�a v ravnote�no stanje. Refleksoterapevt je v tem procesu le posrednik.

U�INKI REFLEKSOCONSKE MASA�E SO:
pospe�uje krvni obtok in s tem oskrbo s kisikom

spodbuja delovanje limfati�nega sistema (limfa je pomembna pri odplavljanju �kodljivih snovi in pri obrambi organizma)

pospe�i odplavljanje strupenih snovi (�ez limfo, ledvica, �revesje, ko�o) in s tem spodbuja �i��enje telesa

spodbuja delovanje imunskega sistema

pomirja avtonomni �iv�ni sistem, ki deluje brez na�e volje (ob stresu namre� adrenalin spremeni naravne ritme: pospe�i bitje srca, zo�i �ile,...). Ve� o stresu.

spodbuja ustvarjalnost, produktivnost in koncentracijo

ugodno vpliva na na�e odnose navzven (bla�i hiperaktivnost in agresijo)

pomirja bole�ino idr.

REFLEKSOTERAPIJA JE PREVENTIVNA in KURATIVNA METODA

Refleksoterapija lahko predstavlja obliko preventive, ki v dinami�nem nihanju na�ega po�utja ohranja ravnovesje na strani zdravja. Na�e zdravje bi te�ko ponazorili z ravno �rto, saj tudi �e nimamo kak�nih posebnih zdravstvenih te�av na�e stanje niha od bolj do manj zdravega in je odvisno predvsem od usklajenosti delovanja celotnega telesa. Vsakodnevna naglica, obveznosti, nepravilna prehrana, premalo gibanja, ... povzro�ajo negativen stres, ki neugodno vpliva na celoten �love�ki organizem, ga me�e iz ravnote�ja in tako �kodljivo deluje na na�e zdravje in dobro po�utje. Stres in napetost namre� povzro�ata vi�ji sr�ni utrip, za�asno blokado prebavnega sistema, zo�enje krvnih �il in s tem pretoka krvi. Telo tako ne dobi dovolj kisika in drugih hranilnih sredstev. Dlje �asa trajajo�i stres pa je tudi eden izmed pomembnih dejavnikov bolezni. RCM vodi v sprostitev, pospe�i krvni obtok in s tem oskrbo celic s hrano in kisikom. Ve� o stresu.

Refleksoterapija lahko predstavlja tudi obliko kurative, ki bla�i na�e manj�e vsakodnevne tegobe (utrujenost, nespe�nost, slabo prebavo, bole�ine v mi�icah, ...) in/ali dopolnjuje medicinsko zdravljenje pri kroni�nih in akutnih obolenjih (pomaga k hitrej�emu okrevanju, bla�i bole�ine,...).

VE� O STRESU

Stres ni izum sodobnega �asa, temve� mehanizem, ki �loveku omogo�a prilagoditev zunanjim spremembam. Je reakcija na�ega organizma na spremembe v okolju (vpliva na delovanje simpati�nega �iv�evja, �lez z notranjim izlo�anjem, vedenje). V prazgodovini je bil stres tisti, ki je �loveku omogo�il pre�ivetje, saj je spodbudil beg ali boj. Danes se mehanizem stresa spro�i, tudi ko nam ne gre za �ivljenje, npr. pred pomembnim sestankom. Ta stres je lahko pozitiven, �e se nam zdi, da okoli��ine obvladujemo ali negativen, �e ocenimo, da razmer ne obvladujemo dobro.

Pozitiven stres nas naredi bolj budne, osredoto�ene, motivirane, samozavestne ter ugodno vpliva na komunikacijo z okoljem. Navadno ga zaznamo kot prijetno vznemirjenost.
Negativen stres zni�uje tako na�e intelektualne sposobnosti kot sposobnosti komuniciranja z okolico, zvi�uje krvni pritisk, pospe�i utripanje srca in dihanja, ki postane bolj plitko. V nas budi ob�utek negotovosti, neugodja, strahu. Lahko povzro�a tudi �elod�ne te�ave, nespe�nost, glavobole, motnje v prehranjevanju, razdra�ljivost, slab�a odpornost organizma... Je eden izmed pomembnih dejavnikov �tevilnih bolezni, predvsem, �e smo mu izpostavljeni dlje �asa.

OKVIREN SEZNAM INDIKACIJ

RIEN (Reflexology in Europe Network)- evropsko zdru�enje refleksoterapevtov in I.C.R. (International Council Refleksologists) so na podlagi izku�enj, spoznanj in raziskovanj pripravili okviren seznam idikacij:

Alergije
Bronhitis
Senen nahod
Glavoboli in migrene
Limfni zastoji
Motnje v delovanju ��itnice
Vnetje obnosnih votlin
Vnetje mandeljnov in �relnice
Zobobol
Kap
Bole�ine v rokah
Bole�ine v nogah
Artritis
Artroze
Periferne prekrvavitvene motnje in motnje v delovanju srca in o�ilja
Nizek in povi�an krvni tlak
Obolenja sklepov
Revma
Sladkorna bolezen
Epilepsija in podobna stanja
Multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen
Bolezni �ol�nika
�elod�na obolenja
Sindrom vratne hrbtenice
Ishialgije
Lumbago
Mened�erski sindrom
Te�ave pri menstruaciji
Neplodnost
Nose�nost
Te�ave s prostato
Razdra�ljiv mehur
Vnetje mehurja
Nespe�nost
Vegetativna distonija
Ledvi�ne bolezni
Zaprtje (spasti�no ali atoni�no)
Inkotinenca
Hiperaktivnost pri otrocih

KONTRAINDIKACIJE

Kljub vsem pozitivnim u�inkom refleksoconske masa�e pa le-ta ni re�itev za vse zdravstvene te�ave. V dolo�enih primerih je lahko izvajanje refleksoterapije �kodljivo, zato dolo�ena stanja organizma predstavljajo kontraindikacijo:

infekcijske bolezni in vro�inska stanja
akutna vnetja venskega ali limfnega sistema
bolezni, pri katerih je potrebna operacija
postoperativna stanja
razjede na stopalu
gangrena
tvegana nose�nost
akutna depresivna stanja in psihiatri�na obolenja
gljivi�na obolenja na podro�ju refleksnih con
zlomi kosti, zvini, kr�ne �ile in odprte in druge po�kodbe na podro�ju masa�e
V primerih, ko so z dolo�enim obolenjem ali po�kodbo prizadeta stopala (glej predzadnjo in zadnjo alinejo), se lahko refleksoconska masa�a izvaja na dlaneh.

Dolo�ena previdnost pa je potrebna tudi pri drugih bolezenskih stanjih; npr. pri sr�nih boleznih, �ol�nih kamnih, sladkornih bolnikih, ..., zato je NUJEN odkrit pogovor med stranko in terapevtom.

MO�NE REAKCIJE

Med refleksoconsko masa�o:

potenje stopal in dlani
potenje posameznih delov telesa ali celega telesa
notranji ob�utek mrazenja, ki se za�ne v okon�inah in se lahko raz�iri po trupu
glavobol
potla�ena �ustva, se lahko izra�ajo na razli�ne na�ine; jok, smeh, jeza � - pustite jim prosto pot
Refleksoterapevt mora biti na te reakcije pozoren, zmanj�ati pritisk, sprostiti stopalo, �

>> Po refleksoconski masa�i

spro��ujo�a utrujenost (pogosto se po masa�i prile�e po�itek)
spanec je v no�i po masa�i lahko bolj nemiren
pove�a se potenje, vonj pota postane ostrej�i
pove�a se izlo�anje urina, ki lahko postane moten in mo�nej�ega vonja
izlo�anje blata je lahko pogostej�e, blato je lahko bolj smrde�e in sluzasto
napenjanje
glavobol
pri �enskah se lahko pove�a iztok iz no�nice, vonj lahko postane mo�nej�i
povi�ana telesna temperatura
�i��enje nosne, �relne in bronhialne sluznice,
aktiviranje starih, ne popolnoma ozdravljenih stanj, ki se na tak na�in dokon�no izte�ejo
aktivirajo se lahko stara zobna �ari��a
stare brazgotine lahko pri�no boleti ali pa se pojavi izcedek
Vse te reakcije predstavljajo odziv telesa na masa�o. Ne smemo jih jemati negativno, saj ka�ejo, da se je zbudil �lovekov samouravnalni - ozdravitveni mehanizem. Reakcije so lahko kratkotrajne ali trajajo nekje do dva dni, potem pa izginejo.

Ker po refleksoconski masa�i pride do pospe�enega izlo�anja strupenih snovi �ez razne telesne teko�ine (limfa, urin, blato, pot, razni izcedki...) refleksoterapevti svetujemo, da se po masa�i pije ve�je koli�ine teko�ine, ki pomaga telesu pri razstrupljanju.

TEHNIKE REFLEKSOCONSKE MASA�E

Glavna masa�na tehnika je pali�ni hod, ki ga terapevt subjektivno uporablja �e z drugimi tehnikami kot so npr. raztezanje, o�emanje, glajenje, gnetenje, kro�enje, s katerimi zagotavlja dodatno sprostitev stopala. Sama se � odvisno od potreb posameznika � ob�asno odlo�im tudi za uporabo akupresure, limfne drena�e in /ali nekaterih tehnik tajske masa�e, ki se jih izvaja tudi na drugih delih telesa in ne le na stopalu.

Skupaj z refleksoconsko masa�o se lahko uporabi tudi terapijo �iv�nih to�k, �eprav gre za popolnoma samostojno tehniko, ki deluje protibole�insko. To je terapija pri kateri s stimuliranjem nevrolo�kih to�k, spro�imo mehanizem, ki deluje protibole�insko.

Kot popolnoma samostojno metodo � lo�eno od refleksoconske masa�e stopal - pa se lahko uporabi tudi metamorfno tehniko, ki je priporo�ljiva za vse, ki bi radi odpravili omejujo�e vzorce, pridobljene tekom �ivljenja ali �e v fazi spo�etja. Z masa�o notranjega stopalnega loka posegamo v te vzorce, jih spreminjamo in tako dose�emo notranje spremembe, ki spremenijo na�e �ivljenje. Ta metoda je primerna za vsakogar, ki si �eli spremeniti sebe.

Sama kot terapevtsko tehniko ob�asno uporabljam tudi klini�no aromaterapijo, ki prav tako prinese sprostitev telesa in duha. Priporo�am jo kot samostojno tehniko vsem strankam, pri katerih na stopalu zaznam ve�je mi�i�ne napetosti.

Klini�na aromaterapija je kombinacija razli�nih masa�nih tehnik, kot so masa�a akupresurnih to�k, refleksna masa�a, limfna drena�a, klasi�na masa�a. Obsega masa�o celega telesa, kratko refleksno masa�o stopal in masa�o obraza. Tudi ta masa�a se izvaja z aromati�nimi olji, ki dopolnjujejo njene u�inke.

POGOSTA VPRA�ANJA

Kak�no je obi�ajno po�utje takoj po refleksoconski masa�i?

Po�utje je lahko razli�no. Refleksoconska masa�a stopal navadno prinese tako globoko relaksacijo telesa, ki ugodno vpliva tudi na sprostitev psihi�ne napetosti kot bolj�o prekrvavitev telesa, ki omogo�a, da se celice napolnijo s kisikom. Zato so nekateri ljudje po masa�i rahlo utrujeni in se jim prile�e malce po�itka, spet drugi pa polni energije in pripravljeni, da energi�no opravijo vse vsakodnevne dol�nosti (slednji imajo lahko v prvi no�i po masa�i tudi bolj nemiren spanec � sploh, �e je bila masa�a izvedena v poznem popoldnevu). Vendar so to le prve reakcije. Refleksoconska masa�a je namre� eden od na�inov s katerim uspe�no premagujemo tako utrujenost kot nespe�nost.

Ker je te�ko napovedati kako se bo posameznik po masa�i po�util svetujem, da si po prvi refleksoconski masa�i vzamete �as zase in si ne natrpate urnika s �tevilnimi obveznostmi.

Kako pogosto k refleksoterapevtu?

Na terapijo lahko hodimo redno, predvsem pri laj�anju kroni�nih te�av in bla�enju stresa, ali ob�asno, ko imamo kak dolo�en problem. V slednjem primeru obiskujemo terapevta, dokler se na�e stanje ne izbolj�a. Obiski pa ne smejo biti prepogosti, saj telo potrebuje svoj �as, da se v miru odzove na procese, ki se spro�ijo v njem. Najbolje je, �e prisluhnemo sebi, ocenimo, koliko nam terapija pomaga, in se na podlagi tega odlo�imo.

Ali naj se odlo�im za refleksnoconsko masa�o stopal ali dlani?

Obi�ajno je bolj spro��ujo�a masa�a stopal. Morda zato, ker so stopala ve�ja, imajo ve� �iv�nih to�k ali zato ker so mo�no obremenjena (nosijo na�o celotno te�o), mi pa na njih vseeno pogosto pozabljamo. Dlani so bolj navajene ne�nosti, saj se z njimi dotikamo sebe in drugih, jih pogosteje nama�emo s kremo, jih uporabljamo v medosebni komunikaciji, medtem ko so stopala utesnjena v raznih �evljih neprimernih oblik, obuta v nogavice iz umetnih vlaken, redko se jih dotikamo ali nahranimo s kremo ali oljem.

Zato masa�o dlani uporabimo v primerih, ko masa�a stopal ni mogo�a. To je predvsem ob kakr�nihkoli po�kodbah stopal ali v primeru bolezenskih znakov, odra�enih na stopalu (gljivice, razjede, kr�ne �ile, ...).

Ali lahko refleksoconsko masa�o izvajamo sami doma?

Doma lahko sebi ali dru�inskim �lanom zmasiramo stopala ali pa se mi pustimo zmasirati drugim. Take masa�e sicer ne moremo jemati kot terapevtsko metodo, je pa dobrodo�la tehnika, s katero izbolj�amo prekrvavitev stopal in celega telesa ter se sprostimo. Masa�a v dru�inskem krogu pa ugodno vpliva tudi na na�e medosebne odnose.

Priporo�ila za samomasa�o.

ZGODOVINA REFLEKSOTERAPIJE

Masa�a kot nadpomenka refleksoterapije sega dale� v zgodovino in se je razvijala so�asno z razvojem �love�tva. V vseh kulturah se je pojavljala kot ena izmed oblik zdravljenja. �e danes se z roko intuitivno dotaknemo predela v katerem �utimo bole�ino, ga ogrejemo ali masiramo.

Prvi zgodovinski vir o obstoju refleksoterapije v na�i daljni zgodovini, lahko bi rekli prazgodovini, je slika najdena v egip�anski grobnici iz leta 2300 p.n.�.. Ta slika prikazuje zdravljenje z reflesoconsko masa�o stopal in dlani.

Refleksoconska masa�a se je razvijala na razli�nih koncih sveta. Kot obliko prepre�evanja in zdravljenja bolezni jo navajajo stari kitajski, indijski in egip�anski spisi, omenjena pa je tudi v starogr�ki literaturi. V daljni zgodovini namre� niso poznali tehni�no-medicinskih mo�nosti za postavljanje diagnoze in zdravljenje, zato so se ljudje opirali na svoja �utila in s tipom, vonjem in okusom pridobivali spoznanja o soodvisnosti med na�o zunanjostjo in notranjostjo. Na Kitajskem se je tako razvil nauk o omre�ju poti, razvejanem po celem telesu, skozi katere potekajo vitalne substance in ki povezujejo notranje organe s povr�ino telesa (to omre�je poznamo pod imenom �meridiani�). Kanali tako te�ejo tudi po povr�ini telesa in zari�ejo �tevilne akupunkturne in akupresurne to�ke, ki jih kitajska tradicionalna medicina �e stoletja uspe�no uporablja pri zdravljenju. Pred pri�etkom zdravljenja z akupunkturo ali akupresuro pa so kitajski zdravilci pogosto ugotavljali stanje telesa s pritiskanjem na to�ke stopala.

V srednjem veku je znanje na�ih pametnih prednikov po�asi tonilo v pozabo. Samo Kitajci in nekatera indijanska plemena so �e poznala in uporabljala koncept refleksne povezanosti zunanjosti z organi v notranjosti telesa in to znanje prena�ala iz roda v rod.

Ponovno rojstvo je refleksoterapija do�ivela v 20. stoletju, ko je ameri�ki zdravnik William Fitzgerald (1872 � 1942) pri�el v stik z akupresuro. Navdu�ilo ga je dejstvo, da je v �asu pred na�im �tetjem obstajalo vedenje kako s pritiskom na dolo�ene to�ke zdraviti telo. Ponovno je pri�el v praksi (na svojih pacientih) prou�evati povezave med to�kami na dlaneh, stopalih ter celotnim organizmom ter razvil consko terapijo, ki jo je skupaj z dr. Bowersom opisal v knjigi Zone Therapy. Metodo je posku�al obrazlo�iti v medicinskem jeziku ter hkrati podati napotke za delo zdravni�kega osebja ob posameznih obolenjih, a kljub temu medicinska stroka ni pokazala posebnega zanimanja za metodo. Izjema sta bila zakonca Riley � oba zdravnika, ki sta terapevtsko metodo vklju�ila v svojo prakso.

Rileyeva sta z metodo seznanila fizioterapevtko Eunice Ingham (1879 � 1974), ki je ne samo postala njena zvesta zagovornica, temve� je na podlagi lastnega raziskovanja naredila �e korak naprej. Ugotovila je namre�, da je oblika stopala podobna obliki telesa in da stopalo ponuja zemljevid vseh telesnih delov in organov ter izoblikovala tehniko, ki jo �tejemo za pri�etek sodobne refleksoterapije. S to tehniko je tako uspe�no zdravila svoje paciente, da se je odlo�ila metodo predstaviti �ir�i javnosti. Javnost je bila navdu�ena in mnogi fizioterapevti, osteopati, kiropraktiki, pa tudi ljudje, ki poklicno niso bili povezani z medicino ali zdravljenjem so se nau�ili njene tehnike. Napisala je dve knjigi: prvo �Zgodbe, ki jih lahko povedo stopala�, kasneje pa �e �Zgodbe, ki so jih povedala stopala�.

V Evropo sta metodo Eunice Ingham v �estdesetih letih 19 stoletja pripeljali njeni �tudentki, in sicer Doreen Bayley v Veliko Britanijo (leta 1960) in Hanne Marquardt v Nem�ijo. Slednja je metodo iz za�etka 20. stoletja prilagodila �asu ter jo preko refleksoterapevtskih te�ajev in svoje �ole raz�irila po vsej Evropi.

RAZVOJ REFLEKSOTERAPIJE V SLOVENIJI

Refleksoterapija je pri�ela prodirati tudi v Slovenijo. V devetdesetih letih je na na�em podro�ju delovalo �e kar nekaj refleksoterapevtov, ki so si znanje nabirali prete�no v tujini. V �elji po povezovanju, ki bi vzpodbujalo tudi razvoj dejavnosti in kvalitetno izvajanje storitev so refleksoterapevti leta 1996 ustanovili Dru�tvo refleksoterapevtov Slovenije, leto dni kasneje pa so se pod okriljem GZS povezali �e v Sekcijo refleksoterapevtov. Preko sekcije so refleksoterapevti med drugim �eleli predvsem urediti svoj status ter postaviti pogoje in merila za izobra�evanje, ki bi omogo�ilo pridobitev listine usposobljenosti za delo refleksoterapevta (prve listine so bile izdane v marcu 2000). Dokon�no se je poklic refleksoterapevt uredil �ele v letu 2005, ko je bila januarja, v skladu z Zakonom o nacionalni poklicni kvalifikaciji, sprejeta Nacionalna poklicna kvalifikacija refleksoterapevt / refleksoterapevtka (v nadaljevanju NPK).

Sprejeta sta bila zakonska akta:

Poklicni standard - dolo�a klju�ne naloge pri refleksoconski masa�i in na podlagi le-teh tudi poklicne kompetence za poklic refleksoterapevta.
Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti - ki dolo�a tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki �eli pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo, na�ine preverjanja strokovnih zmanj in spretnosti, merila preverjanja....
To je prva komplementarna metoda, urejena na tak na�in.

KAKO POSTATI REFLEKSOTERAPEVT?

�e �eli� postati refleksoterapevt mora� v skladu s Katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti izpolnjevati dolo�ene pogoje:

Posedovati mora� ustrezna strokovna znanja in spretnosti, ki jih dolo�a Poklicni standard refleksoterapevt /refleksoterapevtka
Posedovati mora� strokovna znanja in spretnosti na nivoju srednjega poklicnega izobra�evanja s podro�ja zdravstva.

�e pogoja iz druge to�ke ne izpolnjuje�, pa mora� na Srednji zdravstveni �oli opraviti preizkus iz treh sklopov zdravstvenih vsebin, ki so dolo�ene z izobra�evalnim programom Bolni�ar � negovalec.

To so: Vzgoja za zdravje in higiena, Osnove anatomije in fiziologije ter Kontaktna kultura.
____________________________________________________________________________
Lep pozdrav

POMO� - bolnim :: Re: OSNOVE KLINI�NE ANATOMIJE...!!!

13 Mar 2010 22:22 (GMT 1)

Avtor: marjan
Naslov sporo�ila: Deformacija no�nega palca
Objavljeno: 13 Mar 2010 22:22 (GMT 1)
Odgovorov: 20

Deformacija no�nega palca

Gre za nenormalen odmik no�nega palca navzven proti malim prstom stopala (hallux valgus) in kostno zadebelitev ob osnovnem sklepu palca na notranji starani stopala (bunion). Obe deformaciji ve�inoma nastopata skupaj in sta zelo pogosta te�ava s katero se sre�a v �ivljenju tretjina �ensk in pet procentov mo�kih. Pogosto se tej deformaciji pridru�i �e deformacija na drugem prstu, redkeje tudi na drugih malih prstih. Deformacija na drugem prstu zgleda kot v sklepu �vrsto prepognjen prst, ki ga ni mogo�e ve� iztegniti.

VZROK

Osnovni vzrok je dedna predispozicija, tako, da opa�amo, da je pri dolo�enih dru�inah deformacija bistveno bolj pogosta. �e imate deformacijo to �e ne pomeni, da jo bo zagotovo imel tudi va� potomec, saj na razvoj deformacije bistveno bolj vpliva neprimerna obutev.

Predvsem so to trdi �evlji, v sprednjem delu za�iljeni, nepravilne velikosti in z previsokimi petami. Tipi�no se ob rednem no�enju neprimerne obutve palec s�asoma vse bolj umika vstran, ob notranjem delu stopala ob palcu, pa se zaradi pritiska obutve najprej pojavita oteklina in rde�ina, sledi pa zadebelitev kosti in mehkih tkiv, ter postopno vse huj�a bole�ina in postopno omejena gibljivost.

Pritisk �evlja sili male prste v vse ve�ji prepogib, razvijejo se deformacije na malih prstih in bole�i oti��anci. �e deformacija mo�no napreduje se lahko palec in drugi ter tretji prst tudi zakri�ata, tako, da deformiran drugi in/ali tretji prst jahata preko deformiranega palca.

JE OPERACIJA NUJNA?

Z leti postaja stopalo spredaj vse �ir�e, palec vse bolj rine pod druge prste, na podplatu se zaradi spremembe obremenitve razvijejo oti��anci.

Na za�etku si lahko pomagamo z primerno �irokimi, udobnimi �evlji iz naravnih materialov (usnje, platno). Lahko uporabljamo ortopedske pripomo�ke (opornice, distan�niki�), ki postavljajo palec v normalen polo�aj. Za laj�anje bole�in lahko uporabljamo nesteroidne antirevmatike v obliki zunanjih mazil ali gelov ali v obliki tablet.Po nekaj letih pa vam lahko ustrezno pomagamo le �e z operacijo.

Operacija pa ni nujna nikoli!!! �e te�ave niso tako hude, da bi bile prizadete �ivljenjske aktivnosti operacija ni potrebna.

OPERACIJA HALLUX VALGUSA IN MALIH PRSTOV

Operativni poseg opravimo v regionalni ali splo�ni anesteziji.

Obstaja mnogo operativnih tehnik, katera tehnika je najbolj primerna za vas je odvisno od stopnje deformacije palca in drugih prstov in stopnje okvare pal�evega sklepa. Operacija traja od trideset do devetdeset minut. Pri ve�ini operativnih tehnik pre�agamo pal�evo kost (osteotomija), zamaknemo glavico tako, da korigiramo deformacijo in fiksiramo palec v normalen polo�aj. Za fiksacijo uporabljamo resorbilne (razgradljive) pine, �ice, vijake ali plo��ice.

Pred operacijo morate obvezno sanirati vse morebitne kroni�ne bolezni, predoperativno pri osebnem zdravniku opravite standardne predoperativne preiskave (to�no katere predoperativne preiskave so potrebne je odvisno od starosti in morebitnih pridru�enih bolezni). Pred operacijo je potrebna natan�na higiena stopal, v primeru vnetnih procesov na stopalu operacija ne pride v po�tev. Dva tedna pred operacijo morate biti popolnoma zdravi, brez prehladnih obolenj. Obi�ajno je hospitalizacija po operaciji dan ali dva.

KOMPLIKACIJE

Vsak operativni poseg je povezan z dolo�enim tveganjem. Da bi bilo to tveganje �im manj�e je potrebno seznaniti ortopeda in anesteziologa z vsemi dodatnimi zdravstvenimi te�avami, ki bi lahko privedle do zapletov.

Po operaciji je v izogib zapletom potrebno natan�no upo�tevati navodila zdravnika in drugega medicinskega osebja.

Najpogostej�e komplikacije pa so:

Oku�ba � redek (1%), vendar zelo resen zaplet. Povr�inske oku�be zdravimo z antibiotiki, globoke oku�be pa zahtevajo dodatne kirur�ke posege.
Globoka venska tromboza � pomemben razlog za nastanek je premajhna telesna aktivnost po operaciji. Pri nekaterih bolnikih je tveganje za razvoj tromboze pove�ano, v tem primeru se odlo�imo preventivno za injekcije nizkomolekularnega heparina, ki si jih boste doma sami aplicirali po predhodni edukaciji v bolni�nici.
Po�kodbe �ivcev � zelo redek zaplet s katerim se obi�ajno sre�amo pri korekciji zelo hudih deformacij. Ve�krat opa�amo po operaciji po�kodbe ko�nih �ivcev, ki se ka�ejo s spremenjenim ob�utkom za dotik v okolici brazgotine � navadno se ti drobni �ivci opomorejo in se ob�utek za dotik povrne, lahko pa to traja tudi do dve leti.

PO OPERACIJI

Po operaciji boste po�ivali v postelji, vzno�je postelje bo dvignjeno, operirano stopalo bomo hladili z ledom. Za laj�anje bole�in boste dobivali analgetike. Po operaciji boste imeli operativno mesto povito �vrsto z povojem ali pa imobilizirano z mavcem in/ali opornico.

Prvi pooperativni dan bomo rano previli, opravili RTG slikanje. S pomo�jo fizioterapevta vas bomo mobilizirali, namestili poseben pooperativni �evelj ali mavec ter vas nau�ili pravilne hoje z berglami.

�e se boste dobro po�utili boste prvi pooperativni dan odpu��eni v doma�o oskrbo.

Doma boste po�ivali, prejemali analgetike in hladili operirano stopalo. Hodili boste po operaciji �im manj, v naslednjih dnevih in tednih pa postopno �edalje ve�. Pri hoji boste uporabljali pooperativni �evelj, po potrebi tudi bergle in boste pri tem striktno obremenjevali le peto. Prstov �tiri do osem tednov po operaciji ne smete obremenjevati.

V bolni�nico boste hodili na redne preveze in kontrole, nau�ili vas bomo pravilnega povijanja palca, ki ga boste nato po odstranitvi �ivov sami izvajali doma.

Ko bomo na kontrolnem pregledu �tiri do osem tednov po operaciji po predhodni rentgenski kontroli ugotavljali dobro zara��anje kosti vam bomo odstranili �evelj ali drugo imobilizacijo ter morebitno �ico. Za tem boste postopno pri�eli obremenjevati tudi prste in boste postopno pre�li na normalno obutev. Po dveh do treh mesecih je ve�inoma mo�na normalna hoja v normalni konfekcijski obutvi. Mesec ali dva za tem je obi�ajno mo�no tudi visoko stopanje na prste in �portne aktivnosti. Modne, damske �evlje boste ve�inoma lahko uporabljali �est mesecev po operaciji.

�as bolni�kega stale�a je obi�ajno 2 do 4 mesece, odvisno seveda tudi od tega, kak�no delo opravljate.

Izbira �evljev po operaciji

Svetujemo, da �evlje kupujete v popoldanskem �asu, ko so stopala �e nekoliko otekla. Na�eloma mora biti pred najdalj�im prstom �e 1 cm prostora, tako, da lahko z vsemi prsti prosto gibljete. Obris stopala na papirju v sprednjem delu nikakor ne sme biti �ir�i od �evlja. Opetnik naj bo mo�an, pro�en, peta naj ne bo vi�ja od 3 do 4 cm. Ob uporabi manj udobnih, bolj modnih �evljev (kar sicer na�eloma odsvetujemo), se izogibajte dalj�e hoje ali stoje, nosite jih �im kraj�i �as, nato pa stopalo zmasirajte in dobro razgibajte.

Za dober kon�ni rezultat je potrebno dobro sodelovanje in medsebojno zaupanje med bolnikom in zdravnikom ter drugim medicinskim osebjem. Informacije naj vam bodo vzpodbuda za va�a dodatna vpra�anja na katera vam bomo posku�ali z veseljem odgovoriti.

�elimo vam �im uspe�nej�e zdravljenje.

____________________________________________________________________________
Lep pozdrav

Vse o partnerstvo :: Re: ob�utek zapostavljenosti

13 Mar 2010 14:08 (GMT 1)

Avtor: marjan
Naslov sporo�ila: Odgovor:
Objavljeno: 13 Mar 2010 14:08 (GMT 1)
Odgovorov: 1

Odgovor:

Spo�tovani !
Lepo pozdravljeni na forumu.

To pa res ni lepo, �e vas fant zapostavlja, mogo�e vas ne ljubi dovol.
Priporo�am, da se lepo ob eni kavici iskreno pogovorita in zaupata drug, drugemu vajino te�avo.
Pregledat morata obe strani in ugotovit kaj dela kdo narobe...itn.

Vsakdo izmed nas si izbere svojo pot �ivljenja in nih�e ne po�ne stvari zaradi nekoga drugega, pa� pa zato, ker si tako izbere.

Tudi ti ima� svoje potrebe, ki pa jih gotovo uresni�uje� na svojstven na�in. Posku�aj razmisliti, kdaj si pri zadovoljevanju svojih potreb,... potrebe po ljubezni, pripadnosti, svobodi, mo�i, zabavi...itd. .. zadovoljna in kdaj ne ?

Posku�aj si odgovoriti na vpra�anje:
Kaj si pravzaprav �elim ?
Kaj lahko jaz naredim za to, da dobim, kar �elim ?
Ali sem ljubosumna ?
Ali je on ljubosumen ?
Kdaj in komu sem nevo��ljiva ?
Ima on kak�ne te�ave sam sabo ?
Ali se midva resni�no ljubiva ?
ITD.......?

Lepo bi bilo predelati ta vpra�anja z nekom, ki bi mu zaupala, ki bi te razumel, poslu�al in z veseljem sprejel tako kot si, dvaindvajset letnico, ki �ele stopa na pot �ivljenja.
____________________________________________________________________________
Lep pozdrav