<?xml version="1.0" encoding="windows-1250" ?>
<rss version="0.92">
<channel>
	<docs>http://backend.userland.com/rss092</docs>
	<title>   FORUM - NAŠE TEŽAVE </title>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/</link>
	<description>         Zdravje, Ljubezen, Spolnost </description>
	<lastBuildDate>Sat, 20 Mar 2010 11:06:11 GMT</lastBuildDate>
<item>
	<title>K L E P E T A L N I C A  :: ČUDOVITA MUZIKA - 1000 pesmi !</title>
	<pubDate>19 Mar 2010 12:11 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4055#4055</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=2&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;marjan&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Naslov sporočila: ČUDOVITA MUZIKA - 1000 pesmi !&lt;br /&gt;Objavljeno: 19 Mar 2010 12:11 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 0&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 18px; line-height: normal&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: blue&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;ČUDOVITA MUZIKA&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Gor je 1000 čudovitih pesmi 30 - ih let.&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
klikni...!!!
&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.welkestijl.nl/&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;http://www.welkestijl.nl/&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;____________________________________________________________________________&lt;br /&gt;Lep pozdrav&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>Ljubezen in spolnost  / sex / :: Re: Pomoc</title>
	<pubDate>18 Mar 2010 16:09 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4054#4054</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=428&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;Strudl&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Objavljeno: 18 Mar 2010 16:09 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 2&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;Meni je ze nehal rasti pri 14 letih.
&lt;br /&gt;
Mogoce ker mi kozica ne gre dol?&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>BOLEZNI  in VZROKI - zdravstvene težave :: Re: Degenerativna entezopoatija tetive MIS</title>
	<pubDate>18 Mar 2010 09:28 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4053#4053</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=2&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;marjan&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Objavljeno: 18 Mar 2010 09:28 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 1&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;Spoštovani!
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-style: italic&quot;&gt;Degenerativna entezopatija nasadišča tetive MIS; Ob nasadišču v dorzalnem delu glave humerusa diferencirajo v premeru do 10mm velike kostne erozije in psevdociste. 
&lt;br /&gt;
Tetiva dolge glave MBB je normalna. 
&lt;br /&gt;
GH sklep(in labrum) je v mejah normale. 
&lt;br /&gt;
Ni znakov poplne rupture rototarne manžete. &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zaradi obrabe entezopatija nasadišča tetive MIS- pomeni, da je prišlo do vnetja prirastišča mišice ali kite na kosti v ramenu,.. prisotna (okorelost, zmanjšana gibljivost, zvečan mišični tonus...itn ).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Glede na opisane težave vam lahko svetujem le redno opravljanje vaj za krepitev rotatorne manšete in izogibanje gibom, ki povzročajo pokanje in tudi izpah rame. Prav tako pa morate skrbeti za dobro elastičnost mišic ramenskega obroča, kar dosežemo s pravilnim raztezanjem. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Več in bol strokovno vam bo znal razložit vaš ortoped ali ose. zdravnik.&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;____________________________________________________________________________&lt;br /&gt;Lep pozdrav&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>Ljubezen in spolnost  / sex / :: Re: Pomoc</title>
	<pubDate>17 Mar 2010 23:57 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4052#4052</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=2&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;marjan&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Objavljeno: 17 Mar 2010 23:57 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 2&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;&lt;span style=&quot;font-style: italic&quot;&gt;Star sem 18 let 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
dolzina mojega penisa pa je 10 cm. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Zanima me Do katere starosti penis raste in ali obstajajo kaksne metode kako si ga povecati&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Spoštovani !
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Penis raste pri večini fantov od 9. do 16. leta. Rast se prične, ko začnejo moda izdelovati moški spolni hormon testosteron. Penis se najprej podaljša in šele nato zadebeli. Fantje se veliko ukvarjajo z velikostjo svojega spolnega uda in ob različnih priložnostih primerjajo velikost in debelino svojega uda s penisom vrstnikov ali drugih moških.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Pomembno! &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Mnogi fantje so zaradi teh primerjav preveč zaskrbljeni. Vsekakor pa je narobe, da bi iz velikosti penisa sklepali o spolni moči. Razlike med velikostmi penisov, ki jih opažate med seboj, se ob vzburjenju skoraj zabrišejo, saj se majhni udje povečajo bolj kot veliki.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
OPIS:
&lt;br /&gt;
Penis iz sečnice prek sečnega mehurja in urinu pride ven, je končni del poti, v kateri sjemenovodnih sperme med spolnim odnosom, ki prihajajo v nožnico. Pri majhnih otrocih je razvita je čas povečuje, in obliko, v puberteti povprečna velikost penisa odraslih moških v mirovanju je 6 do 10 cm, vendar največ raztezanja je zelo raznolika. Na primer, za belo raso povprečne velikosti penisa v erekcijo je 9-19 cm, in povprečno elastičnost je 14,5 cm, premer 4 cm, obseg in korenom penisa 12 cm. Pri moških, črna vezi dirka, ki podpira penis (v znesku sramno kostjo) labaviji kot bela rasa, in položaj penisa med erekcijo vodoravniji. Pri moških, bela rasa je vezi je močnejša in penis v močno kotom glede na trebuh, ki so le nekoliko skrajša njeno dolžino. Ne glede na neki moški penis v erekcijo in lahko doseže 25-27 cm, potem gre makrofaliji v literaturi je bila zabeležena in velikost 35 cm, vendar ni pojasnilo, ali je patološkoj zdi. Moški med spolnim vzburjenjem z dvema usklajenem neodvisna refleksa razrešnice (show) in nato vbrizgavanja semena (ejakulacija), in mišic v penis redno spremlja zaveda edinstveno doživetje orgazma. Kirurški, sevanje ali odstranitev hormonov ščitnice spola (testisa), se imenuje kastracija, popolna odstranitev penisa imenovane penektomija. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Za povečanje še je dovol časa (operativni poseg ), če bi bilo to nujno potrebno, mislim, da nebo potrebe.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=PqQ0OXA&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s3.postimage.org/Q0OXA.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
1-mehur
&lt;br /&gt;
2-Medenice kosti
&lt;br /&gt;
3-penis
&lt;br /&gt;
4-corpus kavernoznem (gobasto tkivo)
&lt;br /&gt;
5-glans penis (glans)
&lt;br /&gt;
6-Kožico
&lt;br /&gt;
7-uretre (sečnice)
&lt;br /&gt;
8-debelo črevo
&lt;br /&gt;
9-danke
&lt;br /&gt;
10-semena torba
&lt;br /&gt;
11-Semenovod
&lt;br /&gt;
12-prostate
&lt;br /&gt;
13-Cowperova žleze
&lt;br /&gt;
14-anus
&lt;br /&gt;
15-Semenovod
&lt;br /&gt;
16-Obmodek
&lt;br /&gt;
17-Modo
&lt;br /&gt;
18-Modnik
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=PqQ2eKJ&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s3.postimage.org/Q2eKJ.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;____________________________________________________________________________&lt;br /&gt;Lep pozdrav&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>VPRAŠANJA in ODGOVORI :: Re: pritožba glede bolniškega staleža na ZZZS</title>
	<pubDate>17 Mar 2010 22:48 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4051#4051</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=2&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;marjan&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Objavljeno: 17 Mar 2010 22:48 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 1&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;Spoštovani!
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pritožbo obravnava zdravstvena komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 
&lt;br /&gt;
Ne glede na vloženo pritožbo pa se mora zavarovanec ravnati po izreku odločbe imenovanega zdravnika Zavoda.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Če se zavarovanec z odločbo zdravstvene komisije Zavoda ne strinjata, lahko vložita tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, najkasneje v 8 dneh. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Se pa dogaja, da na ZZZS večkrat zamujajo, počakajte še kakšen dan ali jih obiščite osebno, kar bo najbol prav.&lt;br /&gt;____________________________________________________________________________&lt;br /&gt;Lep pozdrav&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>Ljubezen in spolnost  / sex / :: Pomoc</title>
	<pubDate>17 Mar 2010 14:32 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4050#4050</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=428&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;Strudl&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Naslov sporočila: Pomoc&lt;br /&gt;Objavljeno: 17 Mar 2010 14:32 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 2&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;Star sem 18 let
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
dolzina mojega penisa pa je 10 cm.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 &lt;img src=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/images/smiles/BangHead.gif&quot; alt=&quot;Surprised&quot; border=&quot;0&quot; /&gt; 
&lt;br /&gt;
Zanima me Do katere starosti penis raste in ali obstajajo kaksne metode kako si ga povecati&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>VPRAŠANJA in ODGOVORI :: pritožba glede bolniškega staleža na ZZZS</title>
	<pubDate>17 Mar 2010 13:36 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4049#4049</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=427&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;joze57&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Naslov sporočila: pritožba glede bolniškega staleža na ZZZS&lt;br /&gt;Objavljeno: 17 Mar 2010 13:36 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 1&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;Zanima me kaj lahko storim ker do danes 17. 3.še nisem dobila odgovora na pritožbo glede bolniškega staleža od komisije ZZZS, kljub temu da sem že večkrat pri njih  posredovala. Priitožbo so prevzeli  5.2.2010. Oni imajo po ZUP 15. dnevni rok za odgovor. 
&lt;br /&gt;
Hvala za odgovore!&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>BOLEZNI  in VZROKI - zdravstvene težave :: Degenerativna entezopoatija tetive MIS</title>
	<pubDate>17 Mar 2010 13:23 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4048#4048</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=427&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;joze57&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Naslov sporočila: Degenerativna entezopoatija tetive MIS&lt;br /&gt;Objavljeno: 17 Mar 2010 13:23 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 1&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;Pred enim letom sem bila operirana na desn rami . Napravili so rekonstrukcijo rototorne manšete in ekscidirali kalcinat ter opravili akromioplastiko. 
&lt;br /&gt;
Diagnozi: M75.4 Impingement omae.dex.
&lt;br /&gt;
              M75.1 Ruptura m. supraspinati omae dex. degenerativa.. /Kalcinat v supraspinatusu.
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Ker so bolečine po letu dni po posegu še vedno precej velike in zelo težko opravljam svoj poklicv sem ponovno opravila MRI desne rame.
&lt;br /&gt;
Iz izvida MRI sedaj sledi:
&lt;br /&gt;
Zmerna tendioza tetiv MSuSp in MIS
&lt;br /&gt;
Degenerativna entezopatija nasadišča tetive MIS; Ob nasadišču v dorzalnem delu glave humerusa diferencirajo v premeru do 10mm velike kostne erozije in psevdociste.
&lt;br /&gt;
Tetiva dolge glave MBB je normalna.
&lt;br /&gt;
GH sklep(in labrum) je v mejah normale.
&lt;br /&gt;
Ni znakov poplne rupture rototarne manžete.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 Prosila bi Vas za obrazložitev izvida  in  za mnenje kaj mi je storiti in kaj mi priporočate.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Z lepimi pozdravi&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>POMOČ - bolnim :: Re: OSNOVE KLINIČNE ANATOMIJE...!!!</title>
	<pubDate>16 Mar 2010 22:03 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4047#4047</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=2&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;marjan&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Naslov sporočila: Zdravi zobje&lt;br /&gt;Objavljeno: 16 Mar 2010 22:03 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 20&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;Zdravi zobje
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-size: 18px; line-height: normal&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Parodontalna bolezen&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=aVx7t59&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s4.postimage.org/x7t59.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Parodontalna bolezen prizadene obzobna tkiva in je najbolj razširjena bolezen današnjih dni.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Po raziskavah ima praktično vsak odrasel človek eno od oblik te bolezni. O parodontalni bolezni pred nekaj desetletji nismo vedeli veliko in smo jo podcenjevali. Danes vemo, da nezdravljena lahko vodi v izgubo zob. Velikokrat ne ostane omejena samo na ustno votlino. Z njo so pogosto povezane bolezni oddaljenih organov, zato lahko resno ogrozi splošno zdravje in celo življenje. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Večinoma se parodontalna bolezen pojavlja v lažji obliki kot vnetje dlesni (gingivitis). Pri tem je dlesen pordela, otekla in ob dotiku zakrvavi. Vzrok za vnetje dlesni so neodstranjene zobne obloge (plak), ki se nabirajo ob robu dlesni in v medzobnih prostorih. Dodatno zadrževanje plaka povzročijo previsne zalivke in prevleke, ortodontski aparati in zobni kamen. Plak ima mehko in lepljivo strukturo ter je prilepljen na površino zoba in dlesni. V delčku plaka velikosti bucikine glavice je več kot 100 milijonov mikroorganizmov in teh je več kot 400 vrst. Če jih s ščetkanjem ne odstranimo, že po nekaj dneh povzročijo vnetje. Nekatera zdravila (proti epilepsiji, za znižanje krvnega tlaka) povzročajo nabrekanje dlesni in s tem oteženo ščetkanje. Dlesni se vnamejo tudi ob pomanjkanju vitamina C. Pri ženskah se gingivitis pogosteje pojavlja v puberteti, nosečnosti in v menopavzi, ko se spreminja nivo spolnih hormonov (estrogena in progesterona). V nosečnosti je potrebna še posebno skrbna higiena ustne votline, saj parodontalna bolezen lahko vpliva na razvoj ploda. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Vnetje dlesni se da ozdraviti s pravilno ustno higieno in z obiskom zobozdravnika. Z mehko zobno ščetko s čim več ščetinami lahko odstranimo obloge z roba dlesni, z uporabo zobne nitke ali medzobnih ščetk pa očistimo medzobne prostore. Zobozdravnik bo očistil še morebitne ostale obloge, odstranil zobni kamen in popravil zalivke na zobeh. Zobe si moramo ščetkati, kljub temu da vnete dlesni ob tem krvavijo. Prepričanje, da moramo vnete in občutljive dlesni nekaj časa pustiti pri miru, je popolnoma napačno! 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Če ustno higieno zanemarjamo dlje časa, vnetje postane kronično. To lahko ostane omejeno samo na dlesen, ob &amp;quot;ugodnih&amp;quot; pogojih pa se razširi na kost in pozobnico, torej na strukture, ki držijo zob v čeljusti. Ta resnejša oblika parodontalne bolezni se imenuje parodontitis in se najpogosteje razvije med 40. in 50. letom starosti. Bakterije v plaku, ki se nabira pod dlesnijo, in obrambni odgovor organizma s svojimi škodljivimi izločki razkrajajo vez med zobom in čeljustjo. Zobje postanejo majavi in lahko celo izpadejo. Ob zobeh se pojavijo t.i. obzobni žepi, plak v njih in produkti razkroja pa povzročajo zadah. Dlesen se odmakne od zobne krone. Iz obolelih obzobnih tkiv večkrat izteka gnoj. Prizadet je lahko en, le nekaj ali večina zob. Parodontitis se lahko pojavi že v puberteti ali še prej. Takrat so prizadeti večinoma sprednji zobje in šestice, potek bolezni pa je hitrejši. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Parodontalna bolezen se večkrat in v hujši obliki pojavlja pri kadilcih, pri katerih se hitreje nabirajo (trde) zobne obloge, spremenjena je sestava ustne bakterijske flore, oslabljena sta imunski sistem in sposobnost celjenja. Rizična dejavnika sta tudi vsakodnevni stres in oslabljen imunski sistem. Pri nekontroliranih sladkornih bolnikih ima parodontalna bolezen težji potek, hkrati pa nezdravljena parodontalna bolezen poslabša diabetes. Predstavljajte si, da bi imeli na površini telesa rano, površine več kvadratnih centimetrov. Seveda bi si jo takoj oskrbeli ali odšli k zdravniku. Takšna &amp;quot;rana&amp;quot; pri parodontitisu nastane ob zobu, ko se pretrga vez med zobom in obzobnimi tkivi. Na tem mestu lahko škodljive bakterije in snovi, ki se sproščajo ob vnetju, vstopijo v kri že ob minimalni poškodbi, ki jo povzroči ščetkanje zob ali žvečenje hrane. Te poškodbe povzročajo okvare žil in vnetja oddaljenih organov, kar lahko ogrozi splošno zdravstveno stanje obolelega. Dokazano je, da se pri ljudeh, ki imajo parodontalno bolezen, poveča možnost za srčni infarkt, možgansko kap in bolezni pljuč, pri nosečnicah pa za prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenčka. Pomembno je, da ob prvih simptomih parodontitisa čimprej obiščemo osebnega zobozdravnika, ki nam bo očistil zobne obloge nad in pod dlesnijo ter nas napotil k specialistu parodontologu. Pri skoraj polovici prizadete populacije je parodontalna bolezen že tako napredovala, da je potrebna tudi kirurška obravnava. Kljub temu se obzobna tkiva nikoli popolnoma ne obnovijo. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Naj vam na koncu le zaupam, da naj bi na razvoj in resnost parodontalne bolezni precej vplivali dedni dejavniki. Vas že vidim, kako zamahujete z roko, češ: če sem nagnjen k propadu zob, je tako ali tako vsak trud zaman. A naj vas to še bolj motivira, da si redno in skrbno ščetkate zobe, nitkate medzobne prostore in redno obiskujete zobozdravnika. In prenehajte kaditi, za božjo voljo, pa ne samo zaradi zob. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Martin Bradač, dr. dent. med.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=gx4TH4r&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s1.postimage.org/4TH4r.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=aVx9Eh0&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s4.postimage.org/x9Eh0.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=PqMORmS&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s3.postimage.org/MORmS.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Zakaj je bolje izbrati inlay kot navadno plombo ?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Ker ima inlay najdaljšo dobo uporabnosti in odlično estetiko naravnega zoba. 
&lt;br /&gt;
Ker se robovi inlaya natančno prilegajo zobu še po mnogih letih in ne razpokajo. 
&lt;br /&gt;
Ker ne prevaja toplote, zato zob ni občutljiv za temperaturne spremembe pri vnosu toplih ali hladnih pijač. 
&lt;br /&gt;
Ker je trden in odporen na grizne sile, zato zobu zagotavlja najdaljši obstanek v ustih. 
&lt;br /&gt;
Ker je manj možnosti, da pride do zlomov ali pokanja zobovine. 
&lt;br /&gt;
Plomba obstane v zobu samo nekaj let, inlay pa več desetletij.
&lt;br /&gt;
  
&lt;br /&gt;
 Lahko si ogledate tudi slike kliničnih primerov in poteka dela na strani našega zobotehničnega laboratorija.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kontakt
&lt;br /&gt;
Babit d.o.o.,
&lt;br /&gt;
zobozdravstveni center
&lt;br /&gt;
Kolezijska 25
&lt;br /&gt;
1000 Ljubljana
&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;mailto:info@babit.si&quot;&gt;info@babit.si&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
tel:
&lt;br /&gt;
01 / 283 61 70  
&lt;br /&gt;
fax: 01 / 283 61 82 
&lt;br /&gt;
gsm: 031 / 656 341
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Delovni čas
&lt;br /&gt;
pon-pet:  od 8.00 do 19.00
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Povprašajte za nasvet naše zobozdravnike!&lt;br /&gt;____________________________________________________________________________&lt;br /&gt;Lep pozdrav&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>Ljubezen in spolnost  / sex / :: Re: Kontracepcija: svetovanje in pomoč pri izbiri</title>
	<pubDate>14 Mar 2010 21:38 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4046#4046</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=2&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;marjan&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Naslov sporočila: Kontracepcija&lt;br /&gt;Objavljeno: 14 Mar 2010 21:38 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 8&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 18px; line-height: normal&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kontracepcija  &lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;    
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Dandanes, ko se vedno mlajši pari odločajo za prvi spolni odnos, je pomembno poznavanje različnih možnosti in dostopnosti kontracepcije.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Poznamo več metod kontracepcije:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;hormonske metode: &lt;/span&gt;&lt;/span&gt;vplivajo na hormonski cikel ženske in preprečujejo ovulacijo,
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;barierne metode: &lt;/span&gt;&lt;/span&gt;fizično preprečujejo stik sperme z jajčecem in s tem oploditev,
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;intrauterine metode: &lt;/span&gt;&lt;/span&gt;priporočljive za ženske, ki so že rodile in ne načrtujejo otrok,
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;naravne metode:&lt;/span&gt;&lt;/span&gt; pogosto niso dovolj zanesljive,
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;trajne:&lt;/span&gt;&lt;/span&gt; sterilizacija.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Najbolj pogosti izbiri metod kontracepcije med mladostniki sta oralna hormonska kontracepcija in kondom.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Oralna hormonska kontracepcija  &lt;/span&gt;  
&lt;br /&gt;
    
&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Kaj je oralna hormonska kontracepcija in kdo jo lahko uporablja?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
OHK je v obliki tabletk, ki vsebujejo hormona estrogen in progesteron. OHK svetujemo vsem zdravim mladostnicam, ki so imele vsaj 6 rednih menstruacij. Izjemoma lahko ginekolog predpiše tabletke že prej.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kakšna je učinkovitost OHK?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Učinkovitost je visoka, okrog 99,7%. Pri določenih okoliščinah lahko učinkovitost pade.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Ali lahko ženska vseeno zanosi, tudi če jemlje hormoske tabletke?
&lt;br /&gt;
Vedeti moramo, da lahko kljub rednemu jemanju tablet ženska zanosi, npr. v primeru, če se tableta prehitro izloči (bruhanje, driska...) ali pa če sočasno jemlje zdravila, ki zmanjšujejo kontracepcijski učinek hormonov (antibiotiki, zdravila proti epilepsiji, tuberkulozi, revmi, alergiji). Tudi hud stres lahko zmanjša učinkovitost hormonskih tabletk. Po drugi strani pa lahko hormonske tabletke povečajo delovanje drugega zdravila, npr. pomirjevala skupine diazepamov ter zdravila proti depresiji.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kako deluje OHK &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Hormoni v tabletkah delujejo tako, da preprečijo ovulacijo (sprostitev jajčeca iz jajčnika). Delujejo pa tudi na celo telo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kako jemljemo hormonske tabletke?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Od 1. dne menstruacije dalje vzame ženska vsak dan eno tableto. Po 21. dneh sledi 7 dni premora - v tem času se pojavi krvavitev podobna menstruaciji. 8. dan se ponovno začne jemati tablete. Tablete naj se jemlje vsak dan ob isti uri.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kakšni so stranski učinki in kdo ne sme jemati hormonskih tabletk?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Ob začetku jemanja hormonskih tablet se lahko pojavijo prehodni stranski učinki, ki navadno kmalu minejo. Hormonskih tabletk ne smejo jemati nosečnice in ženske z nekaterimi zdravstvenimi težavami.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Stranski učinki&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Prve tri mesece jemanja tablet se organizem prilagaja in skuša vzpostaviti novo ravnovesje. Pojavijo se lahko slabost, glavobol, napete dojke, povečanje teže, ki pa po tem času navadno izginejo, zato jemanja ni treba prekinjati. Sem sodijo tudi vmesne krvavitve. Če je krvavitev majhna ali zelo kratkotrajna, jo lahko zanemarimo. Če je močnejša ali traja dlje kot en dan in je ne spremljajo druge težave (zvišana temperatura, bolečine, slabo počutje) vzamemo naslednje dni po dve tableti (zjutraj in zvečer), ker krvavitev nakazuje premajhno količino hormonov in s tem nezadostno kontracepcijsko delovanje. Če krvavitev po petih dneh še ne preneha, moramo na pregled h ginekologu.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Hormonskih tabletk ne smejo jemati:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
•nosečnice
&lt;br /&gt;
•ženske, ki imajo ali so že imele krvne strdke (tromboze), obolenja plučnih, možganskih in srčnih žil ali krčne žile
&lt;br /&gt;
•ženske z rakastim obolenjem rodil ali dojk
&lt;br /&gt;
•ženske z jetrnimi okvarami in boleznimi
&lt;br /&gt;
•ženske z visokim krvnim pritiskom
&lt;br /&gt;
•ženske, pri katerih je v družini pogosta ateroskleroza
&lt;br /&gt;
•ženske s prekomernim delovanjem ščitnice
&lt;br /&gt;
•tiste, ki imajo migrene
&lt;br /&gt;
•tiste, ki se zdravijo zaradi alergij, epilepsije, revmatičnih obolenj, tuberkuloze in depresije - zaradi medsebojnega delovanja zdravil in hormonskih tabletk
&lt;br /&gt;
•kadilke po 35. letu
&lt;br /&gt;
•ženske po 40. letu
&lt;br /&gt;
Odsvetujemo jih tudi ženskam, ki dojijo, imajo sladkorno bolezen, obolenja žolčnika, miome in srčne, pljučne ali ledvične bolezni.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kdaj moram prenehati jemati hormonske tabletke?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Če se pojavijo glavoboli ali vrtoglavice, motnje vida, porast telesne teže za več kot 5kg, zlatenica, otekanje nog, bolečine v trebuhu ali prsnem košu, težave pri dihanju. V teh primerih je potrebno takoj prenehati z jemanjem tabletk in iti na kontrolni pregled h ginekologu.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Hormonske tabletke naj prenehajo jemati tudi ženske, ki načrtujejo zanostitev, in sicer 3 mesece pred želeno zanositvijo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Jemanje OHK je potrebno prekiniti 6 tednov pred načrtovano operacijo, ne smejo se jemati tudi 6 tednov po operaciji (motnje v strjevanju krvi).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Če želite prenehati z jemanjem hormonskih tabletk, storite to vedno ob koncu ciklusa.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kdaj začnejo delovati tabletke?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
V prvem, začetnem ciklusu jemanja prvih pet do sedem tablet še ne ščiti v zadostni meri. Če po prvi ploščici tablet ni krvavitve, moramo na kontrolo, da izključimo nosečnost. Pri jemanju OHK je potreben reden zdravniški nadzor. Le tako bo metoda varna in uspešna.
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;color: darkblue&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kondom  &lt;/span&gt;&lt;/span&gt;      
&lt;br /&gt;
Obstajajo različne vrste kondomov. Ko govorimo o kondomu, navadno mislimo na moški kondom, ki se natakne na penis. Poleg moškega kondoma obstaja tudi ženski kondom, ki se vstavi v vagino. V nadaljevanju bomo govorili o moškem kondomu.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kako učinkovit je kondom?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Kondom mehanično prepreči izliv semena v nožnico. Ob uporabi kondoma v enem letu zanosi dvanajst od stotih žensk (88% učinkovitost). Verjetnost zanositve na en spolni odnos je 1 : 2500.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Danes postaja vse bolj pomembna t.i. dvojna zaščita, kombinacija kontracepcijskih tablet (zaščita pred neželeno nosečnostjo) in kondoma (zaščita pred neželeno nosečnostjo in SPB). Zagotovo je dvojna zaščita metoda izbora &amp;quot;danes&amp;quot; in &amp;quot;jutri&amp;quot;.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Materiali, iz katerih so kondomi&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Kondomi so kontracepcijski pripomočki, ki so narejeni iz lateksa, plastičnih mas ali živalskega tkiva in imajo obliko tulca. Najbolj učinkoviti pri zaščiti proti okužbi s SPB in virusom HIV so lateksni kondomi, ki so tudi najlažje dostopni. Ljudje, ki so alergični na lateks lahko uporabljajo kondome iz poliuretana. Takšni kondomi so tanjši in povečajo občutljivost, zato jih uporabljajo tudi nekateri pari, ki niso alergični na lateks. Slaba stran teh kondomov pa je, da se hitreje pretrgajo kot drugi kondomi.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;color: blue&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Vrste kondomov&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Poznamo različne oblike kondomov in večina jih ima na koncu nekakšen žepek oz. &amp;quot;rezervoar&amp;quot; za spermo. Kondomi so lahko gladki, nagubani oz. rebrasti, različnih barv in celo okusov. Na voljo so okusi breskve, pomaranče, limone, čokolade, vanilije, mentola, jagode, banane, češnje, pasijonke, manga, sladkega korena, maline…
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Večina kondomov je prekritih z lubrikanti (silikonske snovi, lubrikanti na osnovi vode…), ki olajša natikanje kondoma in njegovo uporabo. Mnogim kondomov je dodan spermicid, ki nudi dodatno zaščito.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kdaj uporabo kondoma priporočamo?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Kondom je neškodljiv kontracepcijski pripomoček. Primeren je za vse pare, tako za dolgotrajno in stalno uporabo kot za občasno uporabo. Kondom varuje pred okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi (aids, genitalni herpes, papiloma virus, gonoreja…), zato ga posebno priporočamo osebam, ki menjavajo spolne partnerje in mladim na začetku spolnega življenja. Lahko ga kupite v lekarnah, drogerijah, na bencinskih črpalkah in še v nekaterih drugih prodajalnah.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;color: darkred&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Pogosta vprašanja&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Ali je potrebno med spolnim odnosom uporabljati kondome?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Da, ker uporaba kondoma zaščiti oba partnerja pred spolno prenosljivimi boleznimi in zanositvijo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kako naj prepričamo mojega partnerja, da uporabi kondom?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Včasih je težko govoriti o kondomih, ampak naj to ne bo ovira, ko gre za vaše zdravje. Oseba, s katero bi želeli imeti spolni odnos, zna sprva nasprotovati uporabi kondoma z izgovori, ki so navedeni spodaj. Mi vam na te izgovore ponujamo možne rešitve, ki jih lahko uporabite.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Ali mi ne zaupaš?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Stvar ni v zaupanju, lahko si okužen pa niti ne veš.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Če uporabljam kondom, ne čutim nič.
&lt;br /&gt;
Mogoče se bo z uporabo kondoma spolni odnos podaljšal in bo tako občutek boljši.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Če začnem natikati kondom, penis ne otrdi.
&lt;br /&gt;
Jaz ti bom pomagal-a natakniti kondom in tako ne boš imel težav.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Nimam kondoma s seboj.
&lt;br /&gt;
Jaz ga imam.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Jemljem tabletke, tako da ti ni treba uporabljati kondoma.
&lt;br /&gt;
Vseeno ga bi rad uporabil. Tako se zaščitiva pred infekcijami, za katere sploh ne veva, da jih imava.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Ampak jaz te ljubim.
&lt;br /&gt;
No potem boš pomagal, da se zaščitiva.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
ampak samo tokrat…
&lt;br /&gt;
Samo enkrat je že dovolj za infekcijo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kolikšna je zaščita s kondomi pred nosečnostjo? Kolikšne so možnosti za zanositev, če se kondom poškoduje?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Kondom je zelo dobra zaščita pred nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi, če se pravilno uporablja. Če kondom poči in če se ne uporablja nobeno drugo kontracepcijsko sredstvo, potem obstaja možnost, da ženska zanosi.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Običajni kondomi niso prave velikosti zame. Kaj naj naredim?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Vsi kondomi so standardne dolžine, ampak obstajajo kondomi, ki variirajo v širini (ožji, širši).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Ali uporaba dveh kondomov naenkrat zmanjša možnost zanositve?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Posledica uporaba dveh kondomov (ženskih ali moških) naenkrat je lahko trenje med kondomoma in tako poškodba kondoma. Če se želite dodatno zaščititi pred zanositvijo, je bolje, da uporabite poleg kondoma še neko drugo obliko kontracepcije (npr. kontracepcijske tablete).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Ob uporabi kondoma izgubim erekcijo…&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Preden imate spolni odnos poskusite natakniti kondom in to večkrat ponoviti, saj se boste tako lahko znebili mogočih neprijetnih občutkov in boste ob naslednji uporabi kondoma pred spolnim odnosom bolj sproščeni in verjetno ne boste izgubili erekcije.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Ali se lahko kondom uporablja v vodi?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Če boste uporabljali kondom v vodi, je pomembno, da ga nataknite preden greste v vodo. Poleg tega morate paziti, ali voda vsebuje določene snovi, ki lahko poškodujejo lateks (npr. klor, mila, šamponi…).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kje dobim kondome?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
V Sloveniji lahko kondom dobiš v lekarnah, nekaterih trgovinah, avtomatih v nekaterih javnih straniščih…
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;So kondomi in spermicidi dovolj dobra zaščita?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Ob pravilni uporabi je kondom učinkovita zaščita pred nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi. Uporaba spermicidov s kondomom še zniža možnost zanositve in prenosa spolno prenosljivih bolezni.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Navodila za uporabo moškega kondoma&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
•kondom uporabljaj ob vsakem spolnem odnosu.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
•natančno preberi navodila.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
•preveri, če je ovojnica nepoškodovana.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
•preveri rok uporabe. Če je le-ta pretekel, kondom brez pomislekov zavrzi. Varnost je tu na prvem mestu.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
•zavojček s kondomom odpri previdno, tako da kondoma ne poškoduješ. Ne uporabljaj škarij ali ostrih predmetov! Pazi tudi na nohte! Ovitka kondoma prav tako ne odpiraj z zobmi.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
•kondom previdno vzemi iz ovojnice.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
•preveri, da je kondom pravilno obrnjen. Kondom je kot nogavica; ima svojo pravo in napačno stran. Najprej ga malo odvij, da vidiš, v kateri smeri se odvija. Če se kondom noče odviti, je obrnjen narobe!
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
•preden ga natakneš na otrdel penis, s prsti iztisni zrak iz vrhnjega dela kondoma. Če tega ne storiš, kondom med spolnim odnosom lahko poči. Medtem ko vrh kondoma stiskaš s prsti, odvijaj kondom do konca po celi dolžini nabreklega uda.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
•in čez nekaj časa... Po izlivu semena odstrani kondom še preden nabreklost uda popusti. Izvleci spolni ud iz nožnice, tako da pritisneš kondom ob bazo uda in pazi, da semenska tekočina ne uide iz kondoma.
&lt;br /&gt;
Zaščita pred neželeno zanositvijo bo večja, če se poleg kondoma uporablja še spermicide (krema Delfen, C-film), zlasti v plodnih dnevih.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Ne dodajaj vazelina, olj ali mastnih krem, ker kondom neposredno poškodujejo. Uporabljaj le nemastne želeje (npr. K-Y žele) ali spermicidne kreme (Delfen).
&lt;br /&gt;
Za analni spolni odnos je obvezna uporaba večje količine lubrikantov in močnejših kondomov. Lubrikant dodaj potem, ko si že nataknil kondom in ne prej. Lubrikant večkrat dodajaj.
&lt;br /&gt;
Vsak kondom lahko uporabiš le enkrat. Nikoli ne uporabljaj istega kondoma za vaginalni in analni spolni odnos. Nikoli ne uporabljaj kondoma, ki ga je uporabljal že nekdo drug. V isti kondom ne ejakuliraj več kot enkrat.
&lt;br /&gt;
Fantje, vadite natikanje kondoma v prijetnem okolju, kjer imate veliko časa zase. Dekleta, natikanje kondoma lahko vadite na banani. Vaja dela mojstra in tako lahko prijetno presenetite svojega partnerja.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;PA ŠE TO:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Kondome shranjujte na primernem mestu: ne na vročini (soncu) ali na mestih, kjer se lahko poškodujejo (v zadnjih hlačnih žepih).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Ženski kondom - femidom&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Ženski kondom je novost. Je iz enakih materialov kot moški kondom in predstavlja enako visoko zaščito tako pred neželeno nosečnostjo kot spolno prenosljivimi boleznimi. Žal se jih v Sloveniji še ne dobi, njihova slabost pa je tudi v tem, da so razmeroma dragi.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
In kako femidom izgleda? Podobno kot moški kondom, le da ima na obeh koncih &amp;quot;obroček&amp;quot;. Zanji obroček predstavlja odprtino v femidom, na drugem koncu pa je notranji obroček, ki je zaprt z lateksom. Slednjega ženska vstavi na maternični vrat, odprti del pa je zunaj vagine.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
-----
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Maternični vložek z dodatkom bakra   &lt;/span&gt;&lt;/span&gt;   
&lt;br /&gt;
  
&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kaj je maternični vložek in kako deluje?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Maternični vložek je kontracepcijski pripomoček, ki ga vstavimo v maternico. Mehko, prožno plastiko (običajno v obliki črke T) ovija baker. Maternični vložek deluje na maternico in semenčice, tako da prepreči oploditev in kontracepcijsko deluje do 8 let. V enem letu uporabe materničnega vložka z njim zanosi manj kot ena od stotih žensk (99% učinkovitost). Maternični vložek vloži in odstrani ginekolog.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Katerim ženska maternični vložek priporočamo?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Maternični vložek je enostavno, zanesljivo sredstvo za ženske, ki ne morejo uporabljati hormonske ali druge kontracepcije ter še dlje časa ne želijo ponovno zanositi.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Katerim ženskam maternični vložek odsvetujemo?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Maternični vložek odsvetujemo ženskam, ki še niso rodile. Ni primeren za ženske, ki imajo več spolnih partnerjev, kar pomeni večje tveganje za spolno prenosljive bolezni in vnetja rodil. O primernosti vložka odloči ginekolog po pregledu in izključitvi morebitnih bolezni, zaradi katerih uporaba vložka ni mogoča.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kdaj vlagamo maternični vložek?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Maternični vložek običajno vložimo ob menstruaciji. Lahko se vloži tudi po porodu, med dojenjem ali po prekinitvi nosečnosti. Vložek takoj zaščiti pred zanositvijo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kako pogosto so potrebni ginekološki pregledi?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Ginekološki pregled je potreben tri mesece in eno leto po vložitvi in nato enkrat letno. Pravilno lego vložka lahko tudi sami preveriti z otipavanjem 2 cm dolgih nitk, ki visijo iz materničnega vratu. Takojšnji pregled je nujen (pri vašem ginekologu oz. če ta ni dosegljiv, pri dežurnem ginekologu v urgentni ambulanti Kliničnega centra), če imate enega ali več od spodaj navedenih znakov:
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
•izvenciklične krvavitve
&lt;br /&gt;
•bolečine v trebuhu
&lt;br /&gt;
•gnojni izcedek iz nožnice
&lt;br /&gt;
•povišana temperatura
&lt;br /&gt;
•izostanek menstruacije
&lt;br /&gt;
Kdaj je potrebno odstraniti maternični vložek?
&lt;br /&gt;
Ob nepričakovani zanositvi moramo maternični vložek odstraniti takoj, ker morebitno delovanje bakra, ki ga vsebuje maternični vložek, na plod ni dovolj raziskano. Maternični vložek odstranimo tudi tri mesece pred načrtovano zanositvijo ter po osmih do desetih letih neprekinjene uporabe.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Maternični vložek ne varuje pred spolno prenosljivimi boleznimi!
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
-----
&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;color: blue&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Naravne metode kontracepcije        &lt;/span&gt;&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Se opirajo na ugotovitev, da pride v vsakem menstruacijskem ciklusu samo enkrat do ovulacije (sprostitve jajčeca iz jajčnika) in je samo v tem času mogoče, da pride do oploditve. Tako v vsakem ciklusu obstajajo plodni in neplodni dnevi. Z vso gotovostjo lahko rečemo, da jajčece 24 ur po ovulaciji ni več sposobno za oploditev, za semenčico je ta čas 48-72 ur. Torej so v vsakem ciklusu štirje plodni dnevi: trije pred ovulacijo in en po njej. Pri teh metodah vedno skušamo ugotoviti, kdaj bo prišlo do ovulacije. Določanje plodnih in neplodnih dni ni tako enostavno. Ženske, ki se odločajo za te metode, naj bi imele redne menstruacije in stabilen ciklus.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Prekinjen odnos (coitus interruptus)&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Pri prekinjenem odnosu moški prekine spolni odnos tako, da odmakne spolni ud iz nožnice pred izlivom semenske tekočine. Na ta način se semenčice ne srečajo z jajčecem in oploditev ni mogoča. Prekinjeni odnos je manj zanesljiva kontracepcijska metoda, saj v povprečju zanosi devetnajst od stotih žensk v enem letu uporabe (81% učinkovitost), v idealnih pogojih pa štiri od stotih žensk (96% učinkovitost).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Prekinjeni odnos je enostavna metoda brez stranskih učinkov, ki je na voljo v vsaki situaciji. Primerna je za pare, ki ne morejo ali ne želijo uporabljati drugih metod kontracepcije in so pripravljeni prevzeti tveganje nenačrtovane nosečnosti.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Slabost metode je, da lahko zmoti spolno vzburjenje in zmanjša spolno zadovoljstvo ter zahteva samoobvladovanje. V predsemenski tekočini, ki se izloča pred izlivom semenske tekočine, se lahko nahajajo semenčice od prejšnjega odnosa, zato naj gre moški pred spolnim odnosom na vodo, da izpere morebitne semenčice iz sečnice.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Klaus in Oginova metoda&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Temeljita na ugotovitvi, da je pri vsaki ženski, ki ima redno menstruacijo in dokaj stabilen ciklus, ovulacija 14. (12.-16.) dan pred naslednjo menstruacijo. Glede na to, da semenčice živi največ tri dni in jajčece en dan, bi bili plodni dnevi od 11. do 19. dne v mesecu pred naslednjo menstruacijo (kot 1. dan ciklusa štejemo 1. dan zadnje menstruacije). Čim bolj se dolžina ciklusa spreminja, tem manj je varnih dni in tem manj je metoda zanesljiva.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Merjenje bazalne temperature&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Temelji na tem, da se 24-72 ur po ovulaciji zaradi hormonskih sprememb dvigne temperatura za tri ali več desetink stopinje Celzija. Tu moramo izključiti vse druge možne vzroke za dvig temperature (bolezni, neprespanost...). Bazalno temperaturo je potrebno meriti zjutraj pred vstajanjem in vsakršno aktivnostjo vsak dan skozi ves ciklus. Šele po več mesečnem merjenju z določeno večjo ali manjšo verjetnostjo predvidimo čas naslednje ovulacije, ali pa štejemo kot plodne dneve vse dni od 1. dne zadnje menstruacije do porasta temperature in še tri dni po njej. Ženske morajo imeti redne menstruacije in stabilen ciklus, moramo pa upoštevati, da se ob porodih, splavih, ob težjih boleznih in raznih drugih stresih ta fiziološki ritem poruši.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Ugotavljanje cervikalne sluzi&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Cervikalna sluz je sluzasta tekočina, ki se izloča iz materničnega vratu (cerviksa). Takoj po menstruaciji je sluzi malo, največ jo je tik pred ovulacijo, ko je tudi najredkejša, prozorna in najbolj vlecljiva. Po ovulaciji se količina sluzi zmanjša, postane gosta in motnja.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Varni dnevi naj bi bili v začetku ciklusa, dokler sluzi še ni opaziti v nožnici; v drugi polovici ciklusa štejemo 4. dan po višku sluzi kot začetek varnega obdobja, ki traja do naslednje menstruacije.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Metoda je zelo subjektivna, količina sluzi pa je povečana tudi ob vnetjih nožnice, kar je dokaj pogost pojav.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Na tržišču je tudi komercialni pripomoček za ugotavljanje plodnih dni. Sestavlja ga objektno stekelce in povečalo. Sluz v tankem sloju nanesemo na stekelce, posušimo (10-20 min) in če vidimo obliko &amp;quot;praproti&amp;quot; ovulacija je, če pa praproti ni, OSTAJA NEGOTOVOST.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
-----
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;color: brown&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Sterilizacija ženske&lt;/span&gt;&lt;/span&gt; 
&lt;br /&gt;
       
&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kaj je sterilizacija?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Sterilizacija je operativni poseg s katerim pacientki omogočimo trajno zaščito pred nezaželeno nosečnostjo. Med sterilizacijo prekinemo prehodnost obeh jajcevodov in tako onemogočimo srečanje jajčeca s semenčico. Ustrezno narejena sterilizacija velja za eno najbolj zanesljivih vrst zaščite, saj so zanositve po sterilizaciji zelo redke.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Katerim ženskam sterilizacijo priporočamo?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Sterilizacijo priporočamo ženskam, ki so trdno odločene, da si otrok ne želijo več. Vsem tistim, ki o tem še dvomijo priporočamo druge vrste zaščite pred nezaželeno nosečnostjo. Naša zakonodaja dovoljuje sterilizacijo ženskam, ki zanjo zaprosijo in so dopolnile 35 let. Mlajšim jo dovoljuje le takrat, kadar bi druge vrste zaščite oziroma nezaželena nosečnost predstavljale znatno tveganje za zdravje ženske.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kje zaprositi za sterilizacijo?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Sterilizacijo lahko odobri le komisija za umetno prekinitev nosečnosti. Pri njej lahko vloži prošnjo vsaka ženska, ki izpolnjuje pogoje. Ko komisija prošnjo odobri, prične teči šestmesečni rok, po katerem je sterilizacijo dovoljeno opraviti. Izjemoma komisija dovoli takojšen postopek, kadar druge vrste zaščite zaradi zdravstvenih vzrokov niso priporočljive. Sterilizacijo lahko opravijo v ustrezno opremljenih ustanovah na osnovi napotnice, ki jo izda izbrani ginekolog.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kakšen poseg je sterilizacija?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Sterilizacija je danes praviloma laparoskopski poseg. Med operacijo, ki poteka v splošni anesteziji, z bipolarno pinceto jajcevoda koaguliramo (zakrknemo), nanj postavimo sponke ali zanko. Poseg traja le nekaj minut, pacientka pa lahko odide domov že naslednji dan po posegu. Bolniški stalež tako trja le teden dni.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kakšni so stranski učinki sterilizacije?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Stranskih učinkov sterilizacije praktično ni. S sterilizacijo ne povzročimo nikakršnih hormonskih sprememb. Menstruacije se ne spremenijo, želja po spolnosti in občutki ob njej ostanejo nespremenjeni. Sterilizacija tudi ne pospeši sprememb, značilnih za menopavzo. Zapleti sterilizacije so redki. Lahko so posledica anestezije ali pa samega postopka (npr. krvavitev, poškodba notranjih organov). Da bi možnost zapletov čimbolj zmanjšali, vsako pacientko pred posegom pregleda ginekolog in internist, razložimo pa ji tudi možnost in pogostnost zapletov.&lt;br /&gt;____________________________________________________________________________&lt;br /&gt;Lep pozdrav&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>POMOČ - bolnim :: Re: OSNOVE KLINIČNE ANATOMIJE...!!!</title>
	<pubDate>14 Mar 2010 10:25 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4045#4045</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=2&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;marjan&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Naslov sporočila: Uho, nos in obnosne votline,&lt;br /&gt;Objavljeno: 14 Mar 2010 10:25 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 20&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 18px; line-height: normal&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: darkblue&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Področja otorinolaringologije = Uho, nos in obnosne votline, usta in žrelo , grlo, vrat,  sapnik in požiralnik.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Uho delimo na: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;- Zunanje uho: &lt;/span&gt;uhelj, zunanji sluhovod
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;- Srednje uho:&lt;/span&gt; bobnična votlina, evstahijeva tuba, pnevmatični sistem temporalne kosti
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;- Notranje uho:&lt;/span&gt; zgrajeno iz votlinic in kanalčkov
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Zunanje uho &lt;/span&gt;(auris externa): sestavljata uhelj in zunanji sluhovod, razvije v 20. embrio tednu iz prve škržne brazde, zunanji sluhovod dolg 3,5cm s premerom  do 1cm, obliko uhlju daje hrustanec prekrit s kožo, na vhodu v sluhovod so dlačice, lojnice, mastilke izločajo ušesno maslo (cerumen: holesterinski estri, cefalin, pigment, voda)
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Srednje uho: &lt;/span&gt;se razvije iz prvega škržnega žepa, koščice pa iz prvega in drugega škržnega loka, sestavlja ga bobnična votlina, evstahijeva tuba, antrum in preostale celice pnevmatičnega sistema temporalne kosti. Bobnična votlina(cavum tympani) je prekrita s sluznico (enoslojni ploščati epitelij). Meja med bobnično votlino in zunanjim ušesom je bobnič (membrana tympani).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Slušne koščice (ossicula auditus):&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- povezujejo bobnič z notranjim ušesom
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- kladivce(maleus), nakovalce(inkus), stremence(stapes) ročaj kladivca je vrasel v bobnič
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Mišici srednjega ušesa = m.stapedius, m. tenzor tympani. Mišici tvorita zaščitni mehanizem pred močnimi zvočnimi dražljaji, da ne pride do okvare notranjega ušesa.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Eustahijeva tuba (tuba pharyngotympanica):&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- povezuje bobnično votlino in žrelo (3.5cm)
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- sestavljata jo koščeni in hrustančni del
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- koščeni del izhaja iz prednje stene bobnične votline in je odprt
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- odpiralka tube je mišica napenjalka mehkega neba
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- tuba je prekrita v kostnem delu z enoskladnim prizmatičnim epitelijem z migetalkami v hrustančnem pa z  večskladnim visokoprizmatičnim ep. zz migetalkami
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Pnevmatični sistem senčnice:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- v senčnici je sistem votlin, ki so med seboj povezane – do kraja je razvit pri 14 letih
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- stopnja pnevmatizacije in velikost različna pri različnih ljudeh
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- na stopnjo pnevmatizacije vplivajo predvsem vnetja srednje ušesa v otroški dobi
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- pnevmatične celice prekriva sluznica enoskladnega izoprizmatičnega epitelija
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Notranje uho:&lt;/span&gt; koščeni in kožasti labirint:
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- kožasti labirint se prične razvijati v 4. embrionalnem tednu iz ektoderma in razvoj se konča v 25. tednu
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- koščeni labirint se razvije iz mezenhimalnega tkiva
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- vestibularni in kohlearni del, notranje uho leži v piramidi med bobnično votlino in notranjim sluhovodom
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Notranje uho: &lt;/span&gt;v sredini labirinta je preddvor, spredaj je polžek, zadaj polkrožni kanali.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kožasti labirint je izpolnjen z endolimfo, prostor med kožastim labirintom in koščenim labirintom je izpolnjen s perilimfo. V kožastem labirintu je čutilo za sluh in ravnotežje. V sprednjo steno preddvora se odpira polžek v zadnjo pa 5 odprtin polkrožnih kanalčkov. Vestibulum ima dve vdolbinici, spredaj za vrečko in zadaj za mešiček.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;FAZE SLUŠNEGA PROCESA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- Mehanično prevajanje zvočnih dražljajev iz okolja do notranjega ušesa
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- V čutnicah Cortijevega organa se mehanična energija spreminja v energijo živčnega vzburjenja (bioelektrična)
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- Bioelektrični dražljaji se prevajajo po slušnem živcu do centra za sluh v možganski skorji temporalnega režnja
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- Zavestna obdelava zvočnega dražljaja
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;TEMELJI FIZIOLOGIJE RAVNOTEŽJA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Ravnotežje je nasledek skladnega delovanja ravnotežnega aparata, vida in globoke senzibilitete. Iz čutnic ravnotežnega aparata izvirajo bioelektrični dražljaji, ki po živcu in vestibularnih jedrih prehajajo na motorična jedra mišic trupa, udov in oči. Tako se uravnava tonus mišičja, ki omogoča ohranitev ravnotežja.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri linearnih pospeških se zdražijo čutnice v makulah, pri spreminjanju gibalnega stanja pa čutnice v ampulah polkrožnih kanalov.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri draženju otolitskega aparata je subjektivni občutek negotovosti pri draženju polkrožnih kanalov pa človek občuti vrtoglavico. Subjektivni občutek vrtoglavice lahko spremlja še slabost in objektivno znamenje nystagmus, to je ritmično gibanje zrkel v eni ravnini.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;RAZVOJNE NEPRAVILNOSTI UHLJA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- Štrleči uhelj, nenormalno velik uhelj, nenormalno majhen uhelj, ušesni priveski, spuščeni uhelj, prirojena ušesna fistula
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;MEHANIČNE POŠKODBE UHLJA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Odrgnine, raztrganine, zmečkanine, delna ali popolna amputacija, vbodnine. Hematom uhlja (izliv krvi v prostor med hrustancem in pohrustančnico)
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;TERMIČNE POŠKODBE UHLJA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Opekline uhlja (epidermalne, dermalne in subdermalne), omrzline uhlja.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;VNETJA KOŽE UHLJA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Navadno vnetje kože uhlja (dermatitis auriculae simplex), Ekcem kože uhlja (eccema auriculae) senzibilizacija kože na določene snovi (rdečina, mehurčki).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zdravljenje: Odstraniti agens, kortikosteroidi, če je pristen še mikroben infekt tudi antibiotiki.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Vnetja so: Gnojni dermatitis, Navadni herpes uhlja, Pasovec, Vnetje uheljne pohrustančnice..
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;TUMORJI UHLJA: &lt;/span&gt;Benigni (fibromi, lipomi, ateromi, hemangiomi) in Maligni (karcinom najpogosteje bazocelularni, melanom.. )
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;BOLEZNI ZUNANJEGA SLUHOVODA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Razvojne nepravilnosti (atrezija, stenoza), Poškodbe (raztrganine kože je potrebno oskrbeti in preprečiti infekcijo ter obdržati svetlino sluhovoda), Obstruirajoče tvorbe (eksostoze zunanjega sluhovoda, ceruminalni zamašek), Tujki (izpiranje).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;VNETJE ZUNANJEGA SLUHOVODA:&lt;/span&gt; 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Difuzno vnetje zunanjega sluhovoda (otitis externa difuza), Lokalizirano vnetje (tvor ali furunkel), Glivično vnetje, Ekcem sluhovoda, Hemoragično vnetje sluhovoda.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;RAZVOJNE NEPRAVILNOSTI SREDNJEGA UŠESA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Bobnična votlina ni razvita, Anomalija koščic, Nepravilna lega ali dehiscenca obraznega živca, Posledica razvojne nepravilnosti v srednjem ušesu je navadno prevodna naglušnost!
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;POŠKODBE SREDNJEGA UŠESA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Raztrganina bobniča nastane zaradi mehanične poškodbe, preloma senčnice, hitra sprememba zračnega tlaka ob slabem delovanju tube, strela, potapljanje.. Primarna oskrba z adaptacijo robov raztrganine, preprečiti nastanek vnetja. Poškodba koščic in obraznega živca, Barotravma srednjega ušesa.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Poškodbe slušnih koščic: Nastanejo pri rupturi bobniča, pri nespretnem odstranjevanju tujka iz sluhovoda, pri prelomih senčnične kosti. Največkrat je prizadet sklep med inkusom in nakovalcem.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;VNETJE SREDNJEGA UŠESA (otitis media):&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Vnetje mukoperiostalnega epitela votline srednjega ušesa (Evstahijeva tuba, bobnična votlina, pnevmatične celice mastoida)
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;BOLEZENSKA ZNAMENJA VNETJA SREDNJEGA UŠESA IN POTEK SO ODVISNA OD:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Mesta, kjer so bolezenske spremembe najhujše, od vrste in virulence povzročitelja, imunološkega stanja organizma, individualne anatomske zgradbe organa, dejavnikov, ki vnetje pogojujejo, pravilnega zdravljenja.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;BAKTERIJE IZOLIRANE IZ SREDNJEGA UŠESA PRI OTROCIH Z AKUTNIM VNETJEM:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Streptococcus pneumoniae 38%, Haemophilus influenzae 27%, Moraxella catharrhalis 12%, Staphilococcus aureus 2%…
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;VNETJE SREDNJEGA UŠESA = Akutno ali Kronično&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Akutno:  Akutno kataralno vnetje srednjega ušesa in Gnojno akutno vnetje srednjega ušesa
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;KATARALNO AKUTNO VNETJE SREDNJEGA UŠESA (Otitis media acuta catarrhalis)&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Sluznica v vsem srednjem ušesu je dematozna, hiperemična, infiltrirana z belimi krvničkami. Bobnič je moten ali pordel, Subjektivno je prisotna naglušnost, občutek napetosti, šumenje in bolečina.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;GNOJNO AKUTNO VNETJE SREDNJEGA UŠESA (Otitis media acuta suppurativa):&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Subjektivni znaki: Slabo počutje, glavobol, bolečina v ušesu, sluh je oslabljen, šumenje v ušesu, palpatorno občutljiv bradavičnik.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Objektivni znaki: Bobnič je zadebeljen, močno pordel, izobčen, skozi perforacijo izteka gnoj, zvišana je TT, levkocitoza, v krvi so zvišani vnetni parametri.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;MEHANIZEM NASTANKA PERFORACIJE pri AKUTNEM GNOJNEM VNETJU: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Nastane zaradi zvišanega tlaka in vnetja, Encim hialuronidaza, katerega izločajo številne bakterije dezintegrirajo bobnično membrano. Perforacija nastane navadno na mestu, kjer majhne žile penetrirajo lamino proprijo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;MED AKUTNA VNETJA SREDNJEGA UŠESA UVRŠČAMO ŠE:&lt;/span&gt; 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Otitis media acuta haemorrhagica, Otitis media mucosa (Pneumococus mucosus)
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;ZDRAVLJENJE AKUTNEGA VNETJA SREDNJEGA UŠESA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Antibiotiki s širokim spektrom delovanja, nato po antibiogramu. Kapljice z antibiotičnim delovanjem, če je bobnič predrt. Včasih naredimo paracentezo(predrtje bobniča). Kapljice v nos za anemizacijo nosne sluznice, Analgetiki.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;KRONIČNO VNETJE SREDNJEGA UŠESA DELIMO NA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Serozno kronično vnetje srednjega ušesa in Kronično kostno gnojno vnetje srednjega ušesa.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;SEROZNO KRONIČNO VNETJE: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Vnetje prizadene le sluznico, kosti stene votline srednjega ušesa in slušne koščice so prizadete. V sluznici je celularna infiltracija, včasih se tvori granulacijsko tkivo. Na bobniču je večja ali manjša perforacija. Prisoten je gnojno serozni izcedek iz sluhovoda in naglušnost.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;KRONIČNO KOSTNO GNOJNO VNETJE SREDNJEGA UŠESA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Bolezenske spremembe niso omenjene samo na sluznico, širijo se na koščene stene bobnične votline, slušne koščice. Perforacija bobniča je navadno v zadnjem zgornjem kvadrantu, pogosto je bobnična votlina izpostavljena s polipi, ki se širijo v zunanji sluhovod. Prisoten je gnojav izcedek, bolnik je naglušen.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;ZDRAVLJENJE KRONIČNEGA VNETJA SREDNJEGA UŠESA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Operativno – timpanoplastika (odstranitev bolezenskih sprememb, rekonstrukcija koščic, zaprtje perforacije bobniča) Pogoj za uspešnost operativnega zdravljenja je normalna funkcija Evstahijeve tube!
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;HOLESTEATOM SREDNJEGA UŠESA (posebna oblika kroničnega vnetja):&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Holesteatom tvori matriks in holesteatomska gmota. Matriks je grajen enako kot vrhnjica kože. Odluščene celice ploščatega epitelija predstavljajo holesteatomsko gmoto. Nastane verjetno z vraščanjem vrhnice iz sluhovoda s perforacijo. Zdravimo operativno!
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;ADHEZIVNI PROCES KOT POSLEDICA VNETIJ V SREDNJEM UŠESU (Adhezivni otitis):&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Adhezije nastanejo zaradi nepopolne resorbcije sekreta v srednjem ušesu. Tvori se vezivo, ki fiksira slušne koščice. Bobnič je močno retrahiran, brazgotinast, lahko je kalciniran, včasih je videti dolgi krak nakovalca in celo stremence.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;TIMPANOSKLEROZA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Je fibro-hijalina regeneracija lamine proprije sluznice srednjega ušesa z ohranjenimi zračnimi prostori srednjega ušesa. Sluznica srednjega ušesa je čvrsta, neelastična in daje videz, kot da je prelita s sladkorjem. Etiologija ni povsem razjasnena, večina avtorjev je mnenja, da je posledica vnetij srednjega ušesa.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Lahko zajema posamezne predele srednjega ušesa ali pa difuzno. Ima več faz. Proces je dolgotrajen – več let. Funkcionalne posledice so odvisne od lokalizacije procesa. Pogosto je lokaliziran v atiku.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;IZLIVNO VNETJE SREDNJEGA UŠESA ( Otitis secretoria )&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Timpanalni hidrops, Sekretorni otitis, Seorzni otitis, Tubotimpanitis, Katar srednjega ušesa, Glue Ear.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;ETIOPATOGENEZA IZLIVNEGA OTITISA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Ključno vlogo za nastanek izlivnega otitisa ima moteno delovanje Evstahijeve tube.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Vzroki: Povečane adenoidne vegetacije, akutno ali kronično vnetje sluznice tube, oslabljeno delovanje m.tensor veli palatini, razcepi neba, alergija, tumor, operacije ali obsevanje v področju nosnega žrela.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;ZAPORA E. TUBE POVZROČI: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Znižan zračni tlak v votlini srednejga ušesa. Iz sluznice srednjega ušesa se pojavi izcedek. Sluznica bobnične votline postane edematozna, ploščati epitelij postane višji, razširijo se krvne žilice, okoli žil najdemo mikrocelularno infiltracijo. V začetnem stadiju prevladuje serozni izliv. Mukoza ali submukoza kažeta znake vnetja.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;SPREMEMBE V SLUZNICI BOBNIČNE VOTLINE:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
V sluznici bobnične votline se poveča število čašastih in ciliarnih celic. V njej se pričnejo tvoriti žlezam podobni elementi, ki pričnejo izločati mukus. V izlivu najdemo zmes eksudata in mukoze. Porušeno ravnotežje med eksudacijo, resorbcijo seroznega sekreta in produkcijo mukusa.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;BOLEZENSKI ZNAKI in POSLEDICE IZLIVNEGA OTITISA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Glavni bolezenski znak je prevodna naglušnost. Dolgo časa trajajoča bolezen lahko povzroči ireverzibilne spremembe v bobnični votlini in na bobnični membrani:
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- bobnična membrana postane atrofična
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- v membrani se lahko pričnejo tvoriti kalcinacije
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- vbočen bobnič lahko pritiska na sklep – prekinitev slušne verige
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
- atrofični bobnič se lahko priraste na medialno steno bobnične votline (adhezivni otitis)
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;PREPOZNAVA IZLIVNEGA OTITISA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Natančna anamneza, otomikroskopija, pnevmatična otoskopija, timpanometrija, avdiometrija.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;ZDRAVLJENJE IZLIVNEGA OTITISA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zdravljenje z antihistaminiki in kortikosteroidi. Adenoidektomija, paracenteza in evakuacija izliva iz bobnične votline, vstavitev timpanalne cevke v bobnično membrano.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;KOMPLIKACIJE VNETJA SREDNJEGA UŠESA so eksokranialne in endokranialne.&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Eksokranialne: Akutno vnetje bradavičnika, Širnjenje vnetja proti vrhu piramide, Pareza ali paraliza obraznega živca, Vnetje labirinta.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Endokranialne: Ekstraduralni absces, Subduralni absces, Vnetje ali tromboza sigmoidnega sinusa, Gnojni meningitis, Absces velikih in malih možgan.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;MASTIDITIS ACUTA: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Je akutno vnetje pokostnice in kosti pnevmatičnih celic mastoida. Kadar proces napreduje se razvije absces na planumu mastoida in nad zigomatično kostjo. Značilna je bolečina v predelu mastoida, naglušnost, gnojav izcedek iz zunanjega sluhovoda, zadnja stena sluhovoda je spuščena.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;PRIKRIT MASTOIDITIS: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Bolezenski znaki niso tako izraziti. Bolezen se pojavi navadno po navideznem ozdravljenju akutnega vnetja srednjega ušesa. Zvišana TT po prenehanju znakov akutnega vnetja srednjega ušesa pomeni, da je vnetni proces samo navidezno ozdravljen. Pomembna je RTG diagnostika.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;ZDRAVLJENJE MASTOIDITISA: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kirurško – mastiodektomija, odstranimo vse celice mastoida, nastalo votlino dobro dreniramo, antibiotiki vsaj 10 dni. Sluh je po operaciji tak, kot je bil pred pričetkom bolezni.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;OTOGENA OHROMITEV OBRAZNEGA ŽIVCA: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Nastane lahko kot komplikacija akutnega ali kroničnega vnetja srednjega ušesa. Pri akutnem vnetju srednjega ušesa se ohromitev lahko pojavi zaradi toksičnega nevritisa ali zaradi edema živca. Pri ostitični obliki kroničnega vnetja ali pa pri holesteatomu je živec lahko razkrit in zajet v granulacije.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;ZDRAVLJENJE OHROMITVE OBRAZNEGA ŽIVCA: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Antibiotik, mastoidektomija, V kolikor v treh tednih ni izboljšanja je potrebno narediti dekopresijo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;BEZOLDOV ABSCES:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kadar se gnoj širi proti notranji strani apeksa mastoida se razvije absces na notranji strani dela m.s.c.m
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;VNETJE LABIRINTA:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Po obliki (serozni, gnojni, nekrotični), Po razsežnosti (cirkumskriptni, difuzni). Zdravljenje je kirurško. Potrebno je odstraniti vzroke nastanka abscesa in absces drenirati.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=gxQu9dS&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s1.postimage.org/Qu9dS.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=aVoFer9&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s4.postimage.org/oFer9.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=PqCAfa0&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s3.postimage.org/CAfa0.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 &lt;span style=&quot;font-size: 18px; line-height: normal&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Gluhost in naglušnost&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;1. DEFINICIJA &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zvok je longitudinalno mehansko valovanje, ki ga pri frekvencah od 16 do približno 20.000 nihajev na sekundo zaznavamo s sluhom. Razširja se v plinih, tekocinah in trdnih snoveh. Hitrost širjenja zvoka po zraku na višini morske gladine znaša približno 330 m/s, pri vecjih nadmorskih višinah pa je hitrost manjša (zaradi manjše gostote medija, po katerem se zvok širi). Je eden izmed najpomembnejših nacinov sporazumevanja med ljudmi. 
&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;GLUHOST &lt;/span&gt;(SURDITAS) je stanje, pri katerem clovek zvoka ne sliši ter ga ne more posnemati oziroma ponoviti, tako da socialni stik z njim ni mogoc. Gluhost otroka pred šestim letom starosti, ko ta še ne razvije artikuliranega govora, je vzrok temu, da takšen otrok težje napreduje pri razvoju govora. Lahko ga kljub temu naucimo pomanjkljivega govora ali branja govora z ustnic ter sporazumevanja s kretnjami, pod pogojem, da je otrok sicer normalno razvit. Vzrok nemosti torej ni v govornem aparatu, ki je anatomsko in funkcionalno docela razvit, ampak je posledica gluhosti 
&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;NAGLUŠNOST &lt;/span&gt;(HYPACUSIS) je stanje, pri katerem je zaznavanje zvoka nepravilno ali pomanjkljivo. Socialni stik z naglušnim clovekom je mogoc, vendar pa je otežen. 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 2. Razdelitev in etiologija: 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;GLUHOST &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
prirojena (kongenitalna) - vnetna in degenerativna dogajanja v labirintu in poškodbe nastale med porodom 
&lt;br /&gt;
· intrauterini labirintitis (influenca, mumps, rdec· ke) 
&lt;br /&gt;
· razlic· en Rh staršev 
&lt;br /&gt;
· fetalna eritroblastoza 
&lt;br /&gt;
· intralabirintne krvavitve, hipoksije med porodom, zastrupitve z zdravili, ki jih je mati jemala med nosec· nostjo 
&lt;br /&gt;
· podedovana (podedovana gluhost se lahko izrazi tudi kasneje v življenju – v takšnem primeru ni prirojena) 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
pridobljena (akvirirana) 
&lt;br /&gt;
· vnetne bolezni ušes 
&lt;br /&gt;
· nalezljive bolezni v prvih letih življenja (meningitis, encefalitis, mumps, ošpice, škrlatinka, oslovski kašelj, davica) 
&lt;br /&gt;
· kraniocerebralne poškodbe in poškodbe labirinta 
&lt;br /&gt;
· zdravljenje z ototoksic· nimi zdravili (aminoglikozidni AB) 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
podedovana (hereditarna) – zasnovana genetsko 
&lt;br /&gt;
1. recesivna: spremembe v kožastem delu notranjega ušesa 
&lt;br /&gt;
2. dominantna: spremembe v kostnem delu polžka 
&lt;br /&gt;
*razne kombinacije obeh sprememb 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;NAGLUŠNOST &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
kvantitativna delitev 1. ni naglušnosti: 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
sliši glasen govor v oddaljenosti 6 m 
&lt;br /&gt;
2. rahlo naglušen: sliši glasen govor v oddaljenosti 4 m 
&lt;br /&gt;
3. srednje naglušen: sliši glasen govor v oddaljenosti 4–1m 
&lt;br /&gt;
4. hudo naglušen: sliši glasen govor v oddaljenosti manj kot 1m 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
kvalitativna delitev 1. konduktivna – pri boleznih zunanjega ušesa, bobnica, srednjega ušesa, kostno prevajanje je boljše kot zracno 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
2. senzorinevralna – okvara kjerkoli od cutnic spiralnega organa 
&lt;br /&gt;
do možganske skorje, okvarjeno je 
&lt;br /&gt;
zaznavanje 
&lt;br /&gt;
odnos med kostnim in zracnim prevajanjem 
&lt;br /&gt;
enak kot pri zdravem, a oba sta skrajšana 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
3. kombinirana – okvara prevodnega aparata in cutnic 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;3. Slušne preiskave:&lt;/span&gt; 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kvantitativne preiskave 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Namen preiskave je dolociti, kolikšna je izguba sluha. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Izvedba: Bolnik sedi na stolu, obrnjen s preiskovanim ušesom proti preiskovalcu, od njega oddaljenim približno 6m. Ob bolniku stoji pomocnik, ki mu izkljuci drugo uho tako, da ga zamaši z vato in pritiska na tragus, hkrati pa bolniku zakriva oci, da ne vidi oddaljenosti preiskovalca ter da mu ne bere z ustnic. 
&lt;br /&gt;
Preiskavo zacnemo s šepetom. Izgovarjamo dvomestne številke in se hkrati približujemo bolniku, dokler nas ta ne sliši razlocno in lahko ponavlja izgovorjene številke. Ce jih ne sliši niti, kadar jih izgovarjamo tik ob ušesu, preiskavo ponovimo, le da jih zdaj izgovarjamo glasno. V tem primeru moramo izlociti drugo uho z Baranyevo ropotuljo. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Izvid preiskave: 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
D L 
&lt;br /&gt;
2m v 6m 
&lt;br /&gt;
4m V 6m 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Podamo metre oddaljenosti, v katerih bolnik sliši šepet ali govor. Z v oznacimo šepet, glasni govor pa z V (vox magna). Ce bolnik sliši številke le ob ušesu, oznacimo to z ac (ad concham). Kot normalni sluh oznacujemo, kadar bolnik sliši glasni govor na 6m, rahlo naglušnost kadar je ta razdalja 4m, hudo naglušnost pa z razdaljo manj kot 1m. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Kvalitativna preiskava sluha &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Namen je dolociti vrsto naglušnosti oz. dolociti mesto okvare. Kot pripomocek uporabljamo glasbene vilice, z njimi pa lahko preiskujemo na dva nacina: 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
a) s pomocjo osmih glasbenih vilic, ki proizvajajo tone v razmerju oktav od 32 Hz do 4096 Hz, lahko okvirno ugotovimo, v katerem obmocju se nahaja najvecja izguba sluha ter ali slišna krivulja narašca ali pada; 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
b) zracno (aerotimpanalno) prevajanje primerjamo s kostnim (kraniotimpalnim). Pri zdravem ušesu je zracno prevajanje boljše kot kostno, pri prevodni naglušnosti je kostno prevajanje boljše od zracnega, pri senzorinevralni naglušnosti pa je zracno prevajanje boljše kot kostno, vendar sta obe prevajanji skrajšani. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Izvedba: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
a) Webrov preskus: 
&lt;br /&gt;
z njim primerjamo kostno prevajanje obeh ušes. Bolniku postavimo držalo glasbenih vilic na sredino temena, nato ga vprašamo, na katero uho sliši zvok bolje: 
&lt;br /&gt;
ton sliši na obe strani enako: sluh je v redu, ali pa sta enako okvarjeni obe ušesi 
&lt;br /&gt;
na eno uho sliši ton bolje ali dlje: temu pravimo, da lateralizira na desno ali levo. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Izvid: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
pomagamo si z Webrovim pravilom: 
&lt;br /&gt;
pri prevodni okvari bolnik lateralizira ton na okvarjeno uho, pri obojestranski pa na uho, ki je mocneje okvarjeno (kostno prevajanje je boljše od zracnega) 
&lt;br /&gt;
pri senzorinevralni okvari bolnik lateralizira na zdravo uho oz. na uho, ki je manj okvarjeno (zracno prevajanje je boljše od kostnega). 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
b) Rinnejev preskus: 
&lt;br /&gt;
primerjamo kostno kostno prevajanje v primerjavi z zracnim na istem ušesu. Test je podoben Webrovemu, le da testiramo vsako uho posebej. Najprej vilice držimo ob bolnikovem ušesu, potem pa še vedno zvenece postavimo na mastoid. Bolnika vprašamo, kdaj ton bolje sliši: 
&lt;br /&gt;
ton bolje sliši ob uhlju: test je pozitiven (zracno prevajanje je boljše od kostnega). Bodisi je sluh normalen ali pa je okvara senzorinevralna; 
&lt;br /&gt;
ton bolje sliši na mastoidu: test je negativen (kostno prevajanje je boljše od zracnega), okvara je prevodna; 
&lt;br /&gt;
tona ob uhlju sploh ne sliši, pac pa ga sliši na mastoidu: test je neskoncno negativen. Gre za hudo prevodno ali hudo kombinirano naglušnost. 
&lt;br /&gt;
ton sliši ob uhlju, na mastoidu pa ne: test je neskoncno pozitiven. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Izvid: 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&amp;#8722; R + na levi je boljše kostno prevajanje, na desni pa zracno 
&lt;br /&gt;
&amp;#8722; R &amp;#8722; kostno prevajanje je boljše na obeh ušesih 
&lt;br /&gt;
+ R + zracno prevajanje je boljše na obeh ušesih 
&lt;br /&gt;
R ± kostno prevajanje je na enem ušesu enako zracnemu 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
c) Schwabachov preskus: 
&lt;br /&gt;
je pomemben predvsem pri preiskavi obojestranske naglušnosti, kjer je Webrov test nezanesljiv. Kostno prevajanje ušesa primerjamo s kostnim prevajanjem zdravega ušesa, ponavadi zdravnikovim. Vilice postavimo na bolnikov mastoid in ko ta tona vec ne sliši, si jih na mastoid postavi preiskovalec: 
&lt;br /&gt;
preiskovalec sliši ton dlje kot bolnik: preskus je skrajšan, bolnik ima senzorinevralno naglušnost ali pa je pri kombinirani naglušnosti ta mocneje izražena; 
&lt;br /&gt;
bolnik sliši dlje kot preiskovalec: preskus je podaljšan, gre za prevodno naglušnost. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;4. Avdiometricne preiskave: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri zgoraj omenjenih testih je šlo le za grobo oceno funkcije sluha. Za natancnejše preiskave pa moramo uporabiti posebno napravo, imenovano avdiometer. To je proizvajalec tonov v razponu od 125 do 12000 Hz, z dolocanjem frekvence dolocamo višino tona. Nihanje zraka s frekvenco do 16 Hz je infrazvok, ki ga cutimo kot vibracijo, nihanje nad 20000 Hz pa spada v obmocje ultrazvoka. Vmesnemu obmocju (16 – 20000 Hz) pravimo slišno obmocje, razpon 500 – 4000 Hz pa oznacujemo kot govorno obmocje, ki je za razumevanje govora najpomembnejše. Dolocamo pa tudi jakost tona, in sicer od 0 do 120 dB. Fiziološko je decibel tista razlika jakosti dveh tonov iste višine (okoli 1000 Hz, tam je cloveško uho najobcutljivejše), ki jo cloveško uho še lahko zazna. 
&lt;br /&gt;
Izvid preiskave je avdiogram. To je graf, pri katerem so na abscisi nanešene frekvence, na ordinati pa jakosti tona. Za posamezni ton z vecanjem njegove jakosti dolocamo njegov slušni prag. Ce dobljene pragove povežemo, dobimo spodnjo slušno mejo. Pri jakostih tonov nad 120 dB že nastopi bolecina, zato je to zgornja slušna meja, obe meji pa zamejujeta slušno polje. Pri preiskavi dolocamo tako kostno kot zracno prevajanje. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;TONSKA PRAŽNA AVDIOMETRIJA&lt;/span&gt; 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Dolocamo slušni prag posameznih tonov pri kostnem in zracnem prevajanju. Pri normalnem sluhu se krivulji kostnega in zracnega prevajanja prakticno pokrivata in ležita v obmocju 0 – 20 dB (slika 1). 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 normalni sluh 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
S križci je oznaceno zracno prevajanje, s pušcicami pa kostno prevajanje. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kadar se krivulji prakticno ujemata pod nivojem 20 dB, govorimo o senzorinevralni naglušnosti 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 senzorinevralna naglušnost 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kadar je krivulja kostnega prevajanja normalna, krivulja zracnega prevajanja pa pod nivojem 20 dB, govorimo o prevodni naglušnosti 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;prevodna naglušnost &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kadar je krivulja kostnega prevajanja nad krivuljo zracnega prevajanja, obe pa sta pod obmocjem 20 dB, je to mešana naglušnost 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;mešana naglušnost &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Potrebno je poudariti, da je za cloveka najpomembnejša izguba sluha v govornem obmocju in da potrebna minimalna jakost 40 dB za razumevanje že otežuje socialni stik bolnika. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;TONSKA NADPRAŽNA AVDIOMETRIJA &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Uporabljamo jo za razlikovanje posameznih oblik zaznavne naglušnosti, torej ali gre za okvaro cutnic polža ali okvaro osrednjega živcevja. Pri tem ne ugotavljamo slušnega praga, ampak odziv ušesa na tonske stimulacije nad slušnim pragom v slušnem polju. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;GOVORNA AVDIOMETRIJA &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Preiskava je podobna klasicni avdiometriji, le da namesto tonov uporabljamo govor, izvid preiskave pa imenujemo govorni avdiogram. Preiskujemo razumljivost skupine dolocenih besed ob postopnem jacanju intenzitete. Na ordinatno os nanašamo odstotek razumljivosti dolocenih besed, na absciso pa intenziteto (dB). Pri normalnem sluhu je slušna meja 20 dB. Pri prevodni naglušnosti je krivulja pomaknjena proti višjim jakostim (za popolno razumevanje so potrebne višje jakosti), pri senzorinevralni naglušnosti pa z narašcanjem jakosti razumljivost nekaj casa narašca, nato pa doseže plato, kjer tudi mocnejši stimulus ne poveca razumljivosti. 
&lt;br /&gt;
Lahko dolocamo tudi dva parametra: SRT, prag prepoznavanja besed (speech recognition treshold), pri katerem dolocamo jakost govora, kjer bo razumevanje 50, ter odstotek razumljenih besed pri 40 dB vecji jakosti od SRT (SRS – speech recognition score). 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;OBJEKTIVNA AVDIOMETRIJA &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Da bi se izognili subjektivnosti bolnika pri podajanju odgovorov uporabljamo dve dodatni objektivni preiskavi. Prva je elektrokohleografija, s katero neposredno merimo elektricne potenciale na posameznih nivojih polžka, druga pa avditorni evocirani potenciali možganskega debla (auditory brainstem evoked potential). Pri tej uho stimuliramo z zvocnim signalom, elektrode na skalpu pa merijo posledicno elektricno aktivnost. Ker je odziv relativno majhen glede na ostalo možgansko aktivnost, moramo izvesti veliko število ponovitev in signale racunalniško obdelati. Preiskava je posebej uporabna zaradi njene objektivnosti. Njena omejitev je možnost zaznavanja le v frekvencnem obmocju od 1000 do 4000 Hz. Pri senzorinevralni naglušnosti so odstopanja od normale posledica okvare slušnega živca ali možganskega debla  
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Slika 5. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Val I: akcijski potencial, avditorni živec 
&lt;br /&gt;
Val II: nucleus cochlearis 
&lt;br /&gt;
Val III: oliva, superiorni del 
&lt;br /&gt;
Val IV,V: colliculus inferior 
&lt;br /&gt;
Val VI,VII: nejasno 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;MERJENJE AKUSTICNE IMPEDANCE &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Timpanometrija je posredno merjenje podajnosti bobnica in košcic srednjega ušesa pri pozitivnem, normalnem in negativnem zracnem tlaku. Podobna preiskava je tudi prag kohleostapedialnega refleksa, pri cemer z mocnim akusticnim stimulusom vzdražimo uho ter zaznavamo refleksni odziv – kontrakcijo m. stapedius, ki povzroci zmanjšano podajnost timpanicne membrane. Hitra ugaslost refleksa nakazuje lezijo n. acusticus (ali lezijo n.trigeminus, ki mišico stapedius oživcuje). 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;5. Rehabilitacija naglušnih: &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Odvisna je od stopnje, vrste in trajanja naglušnosti, starosti, ko je nastopila, ter poklica bolnika. Ce sluha ne moremo izboljšati z zdravilnimi metodami, konzervativno ali operativno, potem mu je treba predpisati slušni aparat. 
&lt;br /&gt;
To je naprava, s katero okrepimo zvocne impulze iz okolice. Sestavljena je iz mikrofona, ki pretvori zvok v elektricni signal, ojacevalnika, ki signal okrepi, slišalke, ki ga ponovno pretvori v zvocni signal in napajalnega vira, ki daje energijo ojacevalniku. Ko predpišemo slušni aparat, je treba bolnika prej uvesti v njegovo uporabo. To je tem lažje, cim mlajši je bolnik, cim manj je naglušen in cim krajši cas naglušnost traja. Še posebej je to zahtevno pri otroku. Treba je še opozoriti, da se naglušnim, ki imajo težave z razumevanjem besed, pri uporabi aparata na dolocenih jakostnih nivojih razumljivost celo zmanjša. V zadnjem casu se pojavljajo novejše tehnike odpravljanja težav s sluhom, kot je npr. vstavljanje elektrode v notranje uho. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;GLUHOST (SURDITAS) IN GLUHONEMOST &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Clovek je gluh, kadar je percepcija sluha v govornem podrocju tako motena, da ne sliši in ne more posnemati ali ponoviti govornih elementov in nobenih zvokov, tako da socialni stik z njim ni mogoc. 
&lt;br /&gt;
Ce se to zgodi otroku pred razvojem artikuliranega govora, to je pred šestim letom starosti, ne bo razvil govora. To se danes zgodi le redko, saj lahko tudi gluhega otroka, ki je sicer normalno razvit, naucimo vsaj pomanjkljivo govoriti ali brati sobesednikov govor iz ustnic. Prav tako ga lahko naucimo komunikacije s kretnjami. Vzrok nemosti torej ni v govornem aparatu, ki je anatomsko in funkcionalno docela razvit, ampak je posledica gluhosti. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;ETIOPATOGENEZA &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Gluhost je posledica sprememb v polžku, slušnih poteh ali jedrih. 
&lt;br /&gt;
Delitav glede na etiopatogenezo: 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
a) PODEDOVANA (hereditarna) gluhost: dedne degenerativne nepravilnosti pri starših ali daljnih prednikih; gre torej za genetsko napako, ki se kaže v recesivni obliki - spremembe v kožastem delu notranjega ušesa, in v dominantni obliki - spremembe na kostnem delu polžka. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
b) PRIROJENA (kongenitalna) gluhost: intrauterina vnetna ali degeneracijska dogajanja v labirintu in poškodbe med porodom (intrauterini labirintitis zaradi influence, mumpsa in rdeck matere v prvih treh mesecih nosecnosti, razlicni Rh faktor staršev, fetalna eritroblastoza, intralabirintne krvavitve in hipoksije med porodom ter zastrupitve z razlicnimi zdravili, ki jih je mati dobivala med nosecnostjo) 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
c) PRIDOBLJENA (akvirirana) gluhost: zaradi nalezljivih bolezni v prvih letih življenja - meningitis, encefalitis, ošpice, škrlatinka, mumps, oslovski kašelj, davica; vzrok so lahko tudi kraniocerebralne poškodbe ali poškodbe labirinta in zdravljenja z ototoksicnimi zdravili - aminoglikozidni antibiotiki. Pomembna so tudi vnetja (predvsem srednjega) ušesa. 
&lt;br /&gt;
Patološke spremembe skupne vsem trem oblikam so: 
&lt;br /&gt;
- degenerativne spremembe nevroepitelija 
&lt;br /&gt;
- aplazije, hiperplazije posameznih sestavin polžka 
&lt;br /&gt;
- osteoidno in fibrozno tkivo kot ostanek vnetja v kožastem ali kostnem delu labirinta 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;KLINICNA SLIKA&lt;/span&gt; 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
V zgodnjem otroštvu je malo znakov gluhosti. Razlike v vedenju zdravega in gluhega otroka se zacnejo kazati po prvem letu starosti. Otrok, ki se je rodil gluh ali oglušel v prvem letu, ne bo zmožen zaznavati ali razlocevati zvocnih dražljajev, ne bo mogel oponašati in ponoviti zacetnih govornih elementov. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Tudi otrok, ki ogluši pozneje, ko je že zacel govoriti in je prepušcen samemu sebi, bo kmalu pozabil tudi govor, ki ga je že obvladal. Ravno tako postane govor starejše osebe slabši, ce se mu ta ne posveca potem, ko ogluši. Govor gluhih je sekan, trd in enolicen, stik z okolico se razvija na vidnih in tipnih zaznavah. 
&lt;br /&gt;
Obravnava otroka, ki pride zaradi zapoznelega govora vkljucujejo delo avdiologa, psihologa, pediatra, avdiopedagoga, defektologa (logopeda in surdopedagoga) in socialnega delavca, ki ugotovijo stopnjo naglušnosti in pomagajo bolniku pri govornem usposabljanju. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;NAGLUŠNOST (HYPACUSIS) &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Naglušen clovek pomanjkljivo ali nepravilno sliši govor oz. zvoke v okolju. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Razdelimo jo na prevodno, zaznavno in kombinirano. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri patologiji zunanjega sluhovoda, srednjega ušesa in bobnica imamo prevodno naglušnost. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;PATOLOGIJA ZUNANJEGA SLUHOVODA &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Poškodbe, obstruirajoce tvorbe, tujki, vnetja in tumorji zunanjega sluhovoda povzrocijo naglušnost, kadar je obstrukcija sluhovoda popolna. Atrezija zunanjega sluhovoda. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;PATOLOGIJA SREDNJEGA UŠESA IN BOBNICA &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Sem prištevamo razvojne nepravilnosti, raztrganino bobnica, poškodbe slušnih košcic (predvsem inkudostapedicnega sklepa), nagle in velike spremembe zracnega pritiska, barotravmo in vnetja srednjega ušesa ter adhezivne procese po njih. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;PRI PATOLOGIJI NOTRANJEGA UŠESA &lt;/span&gt;je naglušnost zaznavna. 
&lt;br /&gt;
Poznamo: razvojne nepravilnosti (Waardenburgova bolezen), prelome sencnice (vzdolžni vodijo v prevodno naglušnost, precni v zaznavno), pretres labirinta (lahko tudi gluhost!), barotravmo, kesonsko bolezen (lahko tudi gluhost!), akutno in kronicno akusticno travmo (kronicna nad 85 dB, obojestransko, zaznavno, nepovratno, najprej frekvence nad 4000 Hz), mastoiditis, labirintitis, labirintopatije (infekcije, nevrohormonalne, presnovne in cirkulatorne motnje, zdravila (aminoglikozidi, kinin, salicilati), kemikalije (etanol, Pb, CO)). 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;Menierova bolezen&lt;/span&gt; je hidrops kožastega labirinta, verjetno zaradi motene resorpcije ali pretiranega izlocanja endolimfe. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;Menierov sindrom je lahko posledica:&lt;/span&gt; ateroskleroticnih sprememb žilja, multiple skleroze vestibulokohlearnega živca, tumorja pontocerebelarnega kota, cervikalnega sindroma (pritisk na vertebralno arterijo ali draženje simpatika, najpogosteje zaradi poškodb vratne hrbtenice), akutne oglušelosti (prekrvavitvene motnje v polžku – spazem, tromb, embolija). 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
STAROSTNA NAGLUŠNOST (PRESBYACUSIS) 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Je fiziološka napredujoca somerna naglusnost, ki se razvija s staranjem in jo vedno spremlja šumenje v ušesih. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
ETIOLOGIJA: Vzroki in dogajanja še niso docela pojasnjeni, vsekakor pa pomembno vlogo igra arterioskleroza ali druge spremembe v organizmu, ki povzrocajo slabšo prekrvavitev ušesnega ustroja. Vzroki šumenja so lahko razlicni (tumor, sladkorna bolezen...). 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
PATOLOGIJA: Pri starejših nastanejo degenerativne spremembe spiralnega organa, zlasti v bazalem delu (visoke frekvence!); najdemo atrofijo ganglijskih celic in propadanje živcnih vlaken. Atroficne spremembe se pojavljajo tudi v centralnih živcnih poteh. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
KLINICNA SLIKA: slabši sluh, šumenje v ušesih. Naglušnost je vedno obojestranska, somerna. Zacne se neopazno. Sluh je najprej oslabljen za visoke tone, zato se clovek s starostno naglušnostjo navadno najprej pritožuje, da ne sliši tiktakanja ure, telefona, predvsem pa ne more slediti pogovorom v družbi in hrupu. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
DIAGNOSTIKA: Na avdiogramu se kostna in zracna krivulja prekrivata; obe sta znižani, predvsem v predelu visokih frekvenc. Pri Webrovem testu bolnik ne lateralizira, Rinne je pozitiven. Ravnotežni aparat bolniku ne dela težav. 
&lt;br /&gt;
Presbiakuzi podobne težave lahko imajo tudi sorazmerno mladi ljudje, po drugi strani pa nekateri tudi v pozni starosti še vedno dobro slišijo. Pomembne so torej individualne posebnosti - telesni ustroj, prebolele bolezni ušes, dolgotrajna izpostavljenost hrupu in ropotu. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
ZDRAVLJENJE: Prezbiakuza je fiziološki pojav, zato zdravljenje ni uspešno; vprašanje je ali je sploh potrebno. Pri hujši naglušnosti predpisujemo zdravila, ki delujejo proti arteriosklerozi, vitamin A ter hormone. 
&lt;br /&gt;
Vcasih je šumenje hujša nadloga kot naglušnost; v tem primeru bolnik dobi pomirjevala, izogiba naj se kajenju ter pitju vecjih kolicin kave in alkoholnih pijac. Skušamo ga prepricati, da šumenje v ušesih ni bolezen, zaradi katere bo oglušel ali umrl, ampak proces staranja, ki ga mora sprejeti. 
&lt;br /&gt;
Je pa huda starostna naglušnost resna težava, ki stare ljudi vcasih mocno osami. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;DIAGNOSTIKA NAGLUŠNOSTI &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Stopnjo naglušnosti dolocamo s kvantitativno preiskavo sluha, pri kateri preiskovanec sedi 6 m od preiskovalca tako, da je z ušesom, ki ga preiskujemo, obrnjen proti zdravniku. Preiskavo zacnemo s šepetom dvomestnih številk. Bolniku se približujemo do oddaljenosti, na kateri nas dobro sliši in razlocno ponovi izgovorjene številke. Kadar ne sliši šepeta ob ušesu, preiskavo ponovimo z glasno govorjenimi številkami. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kvantitativno locimo tri stopnje naglušnosti:
&lt;br /&gt;
- rahla naglušnost (glasni govor sliši iz razdalje 4 m) 
&lt;br /&gt;
- srednja naglušnost (sliši iz razdalje 4-1 m) 
&lt;br /&gt;
- huda naglušnost (sliši na razdalji manj kot 1 m) 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kvalitativno pa locimo tri vrste naglušnosti: 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
a) SENZORINEVRALNA naglušnost, kjer je okvara na enem ali vec mestih, kjerkoli od cutnic spiralnega organa do možganske skorje; motena sta zaznavanje in/ali prevajanje akusticnih dražljajev; odnos med kostnim in zracnim prevajanjem je enak kot pri zdravem ušesu, le da sta oba skrajšana. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
b) PREVODNA naglušnost nastane pri boleznih zunanjega ušesa, bobnica in srednjega ušesa; z zdravim ušesom slišimo ton, ki ga zrak prevaja bolje in dlje casa od tona, ki se prenaša po kosti; pri prevodni naglušnosti pa je aerotimpanalni prenos tona slabši od kraniotimpanalnega. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
c) KOMBINIRANA naglušnost 
&lt;br /&gt;
Za dolocitev mesta okvare uporabljamo glasbene vilice nizke frekvence 250 Hz. Odnos med kostnim in zracnim prevajanjem lahko kvalitativno ugotovimo z Rinnejevim in Webrovim preskusom, ki ju lahko dopolnimo še s Schwabachovim preskusom. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;REHABILITACIJA NAGLUŠNIH &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Z rehabilitacijo naglušnih in gluhih želimo po splošnih medicinskih in psiholoških nacelih te invalide približati ali vkljuciti v svet polnocutnih ljudi. Stopnja, vrsta in trajanje naglušnosti, v kateri starosti je bolnik postal naglušen ali gluh - vse to je potrebno upoštevati pri nacrtovanju rehabilitacijskega postopka. Poglavitna za rehabilitacijo je naglušnost, ki moti razvoj govora ali pa že pri razvitem govoru onemogoca stik bolnika z okolico po slušni poti. Navadno je to takrat, ko sluh pade v obmocju govornih frekvenc na raven pod 40dB in je bolezen take narave,da sluha ne moremo zboljšati z zdravilnimi metodami, ne konservativno ne operativno. V takih primerih moramo bolniku predpisati slušni pripomocek. 
&lt;br /&gt;
S slušnimi pripomocki ne vplivamo na sluh, ne izboljšamo slušnega organa, ampak samo okrepimo zvocne impulze iz okolice. 
&lt;br /&gt;
Slušni aparati so elektro-akusticni ojacevalci, prilagojeni posebnim potrebam naglušnega ušesa. Sestavljen je iz mikrofona, ojacevalnika, slušalke in napajalnega vira. Mikrofon pretvarja ustrezen zvok v elektricni signal, ki ga ojacevalnik okrepi, slušalka pa ponovno pretvori v zvocni signal. Napajalni vir (baterija, akumulator) daje za delovanje ojacevalnika potrebno energijo. Frekvencno obmocje, v katerem te naprave koristno ojacujejo, se danes pri najboljših aparatih razteza od 100 do 6000 Hz. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pravilno predpisan in pravilno uporabljen slušni aparat ni nikoli vzrok za propadanje sluha , prav tako aparat ne more prepreciti njegovega propadanja, ce bolezen napreduje. Bolnik, kateremu predpišemo slušni pripomocek, potrebuje daljšo ali krajšo slušno vajo – uvajanje v uporabo slušnega aparata. 
&lt;br /&gt;
Avditorni trening mora voditi za to dejavnost usposobljeni strokovnjak. Privajanje slušnemu aparatu je tem lažje, cim mlajši je bolnik, cim manj je naglušen in cim krajši cas naglušnost traja. Še posebej zahtevna je habilitacija sluha pri majhnem otroku. 
&lt;br /&gt;
Cimprej ga je potrebno usposobiti za sožitje s tistimi, ki slišijo normalno. 
&lt;br /&gt;
Obeti za prihodnost le niso tako crni, kajti danes že vstavljajo elektrode v notranje uho slušno prizadetim, ki so oglušeli zaradi okvar v notranjem ušesu. 
&lt;br /&gt;
-------------
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;color: red&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Akutna in kronicna vnetja srednjega usesa&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri vnetju srednjega ušesa pride do okužbe predela za bobnicem – bobnicne votline. Kadar smo zdravi, je ta napolnjena z zrakom. Ob okužbi obicajno mikroorganizmi pridejo tja iz žrela in nosa skozi Eustahijevo cev.V srednjem ušesu se razmnožujejo in predel se napolni s serozno tekocino ali gnojem, ki zacne pritiskati na bobnic. Zato pri vnetju pogosto obcutimo bolecino. Ponavadi je vnetje posledica prehlada. 
&lt;br /&gt;
Dojencki in majhni otroci imajo vnetje srednjega ušesa pogosteje kot odrasli, ker še nimajo razivte dobre obrambe proti povzrociteljem in ker je pri njih Eustahijeva cev kratka.&lt;br /&gt;____________________________________________________________________________&lt;br /&gt;Lep pozdrav&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>POMOČ - bolnim :: Re: OSNOVE KLINIČNE ANATOMIJE...!!!</title>
	<pubDate>14 Mar 2010 09:01 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4044#4044</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=2&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;marjan&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Objavljeno: 14 Mar 2010 09:01 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 20&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 18px; line-height: normal&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: green&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;POŠKODBE ZAPESTJA&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Andrej Rupel , Janez Pšenica 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Uvod&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Zapestje je zapleten sklop kosti, vezivnih vpetij in sklepov. Skupaj z dlančnicami zapestje sestavlja petnajst kosti med katerimi je petinštirideset sklepnih površin. Posamezni sklepi so med seboj le malo gibljivi, kot sestavljeno sklepno enoto, pa zapestje odlikuje izredna tridemenzionalna gibljivost. Možna je gibljivost v šestih različnih smereh okrog treh različnih osi. Ob poškodbah lahko pride do zloma zapestnih kosti ali do poškodbe zapestnih vezi, kar poruši stabilnost zapestja, ki je pogoj za normalno, močno in nebolečo funkcijo roke.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Anatomija zapestja&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Anatomsko zapestje sestavljata na proksimalnem koncu distalni radius (koželjnica) in ulna (podlahtnica), ki sta povezana med seboj v distalnem radioulnarnem sklepu. Distalno je osem zapestnih koščic, ki so razporejene v dve vrsti. V bližnji  vrsti si sledijo  z radialne strani scaphoid (čolniček), lunatum (lunica) in triquetrum (trivogelnica). Pisiforme (grašek), ki anatomsko spada v prvo vrsto, je sezamoidna kost in za delovanje zapestja ni pomemben. V drugi vrsti si iz iste smeri sledijo trapezium (velika mnogovogelnica), trapezoid (mala mnogovogelnica), capitatum (glavatica) in hamatom (kaveljnica). Oblike skepov so take, da brez vezivnega vpetja ne bi niti stale zložene druga ob drugo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Vezi zapestja delimo na znotrajsklepne in ovojnične. Kosti prve vrste povezujejo med seboj znotrajsklepne vezi, ki obenem z gibanjem omogočajo stalno učvrstitev koščic med seboj. Ovojnične vezi učvrščujejo obe vrsti zapestnih kosti med seboj in na kosti distalnega podlakta. Vezi ne potekajo vzdolžno kot smer delovanja sile, pač pa poševno v obliki črke »V«. Na volarni strani imamo dva sklopa take vrste. Proksimalno »V« vez, ki vpenja lunatum med radius in triangularni fibrokartilaginozni kompleks. Ta vez preprečuje volarno drsenje lunatuma. Druga pa je distalna »V« vez, ki poteka od stiloida radiusa, preko scaphoida na triquetrum (slika 1). Na dorzalni strani imamo močno strukturo, ki veže lunatum na radius proksimalno in na ulnarni kompleks medialno (dorzalni »V«) (slika 2). V predelu distalnega radioulnarnega sklepa, kjer poteka večina rotacije zapestja okrog vzdolžne osi je pomemben triangularni fibrokartilaginozni kompleks. Sestoji iz prstanaste vezi (anularni ligament), sklepnega diskusa (homolognega meniskusa) in ulnarne kolateralne vezi (UCL). Njegova vloga je povezava med distalnim radiusom in ulno, UCL pa veže lunatum, triquetrum in bazo pete metakarpale na ulno in s tem oblikuje ulnarni kot zapestja.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 1. Volarne vezi zapestja: 1.distalna »V« vez, 2. proksimalna »V« vez, 3. ulnokarpalni kompleks.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 2. Dorzalne vezi zapestja (dorzalni »V«): 1. radiotrikvetralna vez, 2. trikvetroskafoidna vez, 3. trikvetrum.
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Vrste poškodb zapestja
&lt;br /&gt;
Poškodbe zapestja delimo na zvine, zlome in izpahe ter na kombinacije teh poškodb. Glede na starostno obdobje so poškodbe zapestja različne. Pri enako zahtevnem padcu si bo otrok zlomil koželjnico pod periostom (pokostnico) , mlajši moški verjetno le zvil zapestje, starejša ženska pa grdo zlomila koželjnico, s premaknitvijo in zdrobitvijo odlomkov. Za različna starostna obdobja poznamo značilne poškodbe zapestja:    
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;OTROCI&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
  -zlomi metafize koželjnice pod ohranjenim periostom (subperiostalni zlom)
&lt;br /&gt;
  -zlomi skozi rastno poko - epifiziolize
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;MLAJŠI ODRASLI&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
  -zvin zapestja
&lt;br /&gt;
  -osamljene poškodbe vezi zapestja
&lt;br /&gt;
  -zlomi koželjnice brez premika
&lt;br /&gt;
  -zahtevni zlomi
&lt;br /&gt;
  -zlomi zapestnih koščic
&lt;br /&gt;
  -kombinirane poškodbe ob hudi poškodbi
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;STAREJŠI ODRASLI&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
  -zlomi koželjnice z zdrobitvijo metafize
&lt;br /&gt;
  -znotrajsklepni zlomi ob preprostem padcu
&lt;br /&gt;
  -istostranski zlom roke in noge
&lt;br /&gt;
  -verižni zlomi na istem udu
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlomi distalnega dela koželjnice
&lt;br /&gt;
Zlom koželjnice na tipičnem mestu je najpogostejši zlom kosti človeške vrste. Da gre za zlom in ne za izpah zapestja, kot je menil Hipokrat, je ugotovil Abraham Colles leta 1814 in ga po njem imenujemo Collesov zlom. Danes poznamo prek 27 oblik tega zloma. Vsem je skupno mesto poškodbe, razlikujejo pa se po mehanizmu nastanka, vpletenosti sklepne ploskve, številu in smeri premika odlomkov ter posledično načinu potrebnega zdravljenja. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlomi v zapestju so pogosti v vseh starostnih obdobjih, vendar pa pogostnost pojavljanja med spoloma ni podobna. Pri moških je ta zlom pogostejši v otroški in mladostni dobi, pri ženskah pa strmo narašča po 50- tem letu starosti. To je povezano z razvojem osteoporoze v pomenopavzalnem obdobju, razlog poškodbe pa je pogosto padec na isti ravni. Pri odraslih moških je povprečna starost ob zlomu 46 let, pri ženskah pa 62 let. Po 60- tem letu si ženske  zlomijo koželjnico kar 7- krat pogosteje kot moški iste starosti. V zadnjih letih narašča odstotek teh zlomov med mlajšo populacijo, kar je povezano s popularnostjo nekaterih športov (rolkanje, deskanje).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlome distalnega dela zapestja razvrščamo na tiste brez ali s premikom odlomkov, na sklepne in zunajsklepne, na enostavne dvo- ali večkosovne zlome, na zaprte in odprte zlome. Pri nas uporabljamo za razvrščanje zlomov AO klasifikacijo, ki je opisna, vendar nam zloma ne le opredeli, temveč nas usmeri tudi pri zdravljenju.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Mehanizem poškodbe je običajno padec na iztegnjeno, pronirano roko, pri tem pa je zapestje obremenjeno v iztegnjenem položaju, med 40 in 90 stopinjami. Če je upogib večji, se zlomi scaphoid ali izpahne zapestje (slika 3).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Anamneza padca, pri katerem se je poškodovani lovil na roko, zlasti padec z višine ali ob športni aktivnosti, padec vznak, pri starejših pa že nedolžen padec v isti ravnini, mora zdravniku vzbuditi sum na poškodbo zapestja. Klinični pregled navadno zadostuje za potrditev ali opravičen sum, da gre za zlom distalnega dela koželjnice. Prisotna je oteklina, bolečina na pritisk in ob gibanju, zmanjšana moč roke ali omejena gibljivost. Pri dislociranem zlomu je prisotno tipično viličasto razobličenje (slika 4). Zelo diskreten znak je tudi bolečina ob iztegu palca, saj dolga kita, iztegovalka palca poteka ob značilni grči na iztegovalni strani koželjnice – »Listrov tuberkel«, ta pa je ob najpogostejših zlomih koželjnice nalomljen. Če glede na anamnezo in klinični pregled sumimo, da je poškodba hujša, moramo opraviti vsaj dva rentgenograma zapestja in sicer v anteroposteriorni in stranski projekciji. O bolj prefinjenih in bolj natančnih preiskovalnih metodah se odloči kirurg, če vrsta poškodbe še vedno ni jasna ali če je to potrebno za predoperativno načrtovanje. Poleg posebnih projekcij slikanja pri zlomih s sklepno zdrobitvijo potrebujemo tudi CT zapestja, pri poškodbah vezi pa tudi NMR.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 3. Mehanizem poškodbe.
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Sika 4. Viličasta deformacija zapestja.
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri odločitvi o načinu zdravljenja nam je osnovno vodilo končni funkcionalni rezultat. Pri tem je pomembno poznavanje poškodovanca, njegovih potreb in pričakovanj. To pomeni, da bo način zdravljenja pri mladem ali aktivnem poškodovancu z močno kostnino precej drugačen, kot pri starostniku z osteoporozo, ki ni polno aktiven. Pri prvem bomo na vsak način poskušali doseči anatomski položaj sklepa, metafize in vezi, pri starostniku pa bomo stremeli k takemu načinu zdravljenja, ki bo čim bolj povrnil zadovoljivo funkcijo roke, čaprav z zmerno neravnino v sklepu ali manjšo prikrajšavo. Obraba v zapestju se ne razvija tako hitro kot na spodnjem udu, zato moramo oceniti smiselnost praviloma zahtevnih operacij pri starostniku, če te niso res nujno potrebne.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Če gre za zlom koželjnice brez razmika, ali za manjši razmik pri starostnikih zapestje zamavčimo za štiri do šest tednov. Običajno imobiliziramo zapestje od glavic dlančnic do komolca (radius mavec). Imobilizacije prstov se izogibamo. Komolec imobiliziramo le, če sta poškodovani obe kosti podlakta, ali vezivna povezava med distalno koželjnico in ulno. Zapestje je pravilno imobilizirano v nevtralnem ali rahlo iztegnjenem položaju, mavec pa ne sme ovirati gibanja prstov, če to ni nujno potrebno.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlom koželjnice z večjim premikom naravnamo v splošni anesteziji. Redkeje uporabljamo regionalno anestezijo, lokalno pa le če so hudi zadržki za splošno narkozo. Po naravnavi zapestje zamavčimo. Če gre za nestabilen obsklepni zlom pa mavec ne zadrži naravnave. Pri takih zlomih, po naravnavi s pomočjo rentgenskega aparata preko kože zavrtamo skozi oba glavna odlomka tri Kirschnerjeve igle, ki v treh ravninah elastnično zadržijo odlomke med seboj (slika 5). Dodatno roko zaščitimo z radius mavcem, ki ga običajno zaradi možnega otekanja vzdolžno prerežemo. Igle skupaj z mavcem odstranimo po štirih do šestih tednih. Po namestitvi mavca poškodovanca opozorimo, da se  v primeru tiščanja mavca ali pojava mravljinčenja v prstih takoj javi na kontrolo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 5. Učvrstitev zloma s Kirschnerjevimi iglami.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlome, ki so večkosovni in segajo v sklep praviloma zdravimo operativno. Običajno preko volarnega pristopa napravimo odprto repozicijo, zlom pa učvrstimo s ploščico in vijaki. Danes uporabljamo ploščice, ki so že anatomsko oblikovane. Tako oskrbljen zlom je gibalno stabilen in omogoča zgodnjo razgibavanje zapestja in roke (slika 6).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Volarno premaknjene sklepne zlome zdravimo z odprto metodo tudi pri starostnikih, kajti take vrste zlomov mavec ali zunanji fiksator ne zadržita v naravnanem položaju. Uporabimo volarno podporno ploščico, ki s svojo anatomsko obliko podpre dlančne odlomke.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
V zadnjih letih je bil narejen velik napredek v razvoju kotno stabilnih ploščic. To so ploščice, ki so že anatomsko oblikovane, pri namestitvi vijakov pa se le ti uvijejo ne samo v kost, temveč tudi v ploščo samo. Tako je vijak učvrščen v ploščico, kar poveča stabilnost osteosinteze. Uporaba kotno stabilnih ploščic je zato omogočila uspešno operativno zdravljene tudi pri osteoporotični kostnini, kar ne velja za star tip ploščic. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Slika 6. Večkosovni zlom distalne koželjnice
&lt;br /&gt;
            zdravljen s kotno stabilno ploščo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri zelo kominutivnih zlomih ali močno izraženi osteoporozi uporabljamo tehniko naravnave in učvrstitve zloma z zunanjim fiksatorjem (slika 7). Zunanji fiksator naravna in učvrsti kostne odlomke z vlekom ovojničnih vezi (ligamentotaksa). Pri nas zdravimo zlome distalnega dela koželjnice z odprto metodo v približno šestih odstotkih, medtem ko v zahodni Evropi ta način zdravljenja uporabljajo tudi v šestdesetih odstotkih. Zato pričakujemo, da se bo število poškodovancev, zdravljenih na ta način, pri nas v naslednjih letih povečalo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 7. Zlom distalne koželjnice zdravljen z zunanjim fiksatorjem.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Po operaciji ali naravnavi in zamavčenju sta za dober funkcionalni rezultat zelo pomembni zadostna analgezija in zgodnja rehabilitacija. Poškodovanca moramo že neposredno po poškodbi seznaniti o pričakovanem poteku zdravljenja, o nevarnostih, možnih zapletih in na kaj naj bo pozoren. Predpisati mu moramo ustrezen analgetik. Če se bolečina kljub analgetiku ne umiri, je to razlog za predčasno kontrolo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zaplet, ki se lahko pojavi po zdravljenju zloma zapestja je infekt okrog vstopišč Kirschnerjevih igel ali vijakov zunanjega fiksatorja, na kar nas opozori predvsem bolečina in lokalni znaki vnetja. Eden najhujših zapletov po zlomu koželjnise na tipičnem mestu je kronični regionalni bolečinski sindrom (KRBS). To je nov izraz za Mb. Sudeck. Prej ko jo ugotovimo, odpravimo vzroke in zdravimo, blažji bo potek. Nenavadno huda bolečina nekaj dni po naravnavi in zamavčenju je najpogostejši znak pričetka te bolezni, za katero je značilen zvečan tonus simpatikusa. Kadar zamudimo prve znake te bolezni, ali pa se ti pokažejo šele ob odvzemu mavca, lahko pričakujemo šest in več mesecev rehabilitacije. Pomemben način preprečevanja te bolezni je tudi aktivno gibanje prstov poškodovane roke.
&lt;br /&gt;
Zlomi zapestnih kosti
&lt;br /&gt;
Med zlomi zapestnih kosti je najpogostejši zlom čolnička (scaphoida), sledi pa mu zlom trivogelnice (triquetruma). Zlomi ostalih zapestnih kosti so redki (slika &lt;img src=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/images/smiles/crybaby2.gif&quot; alt=&quot;Cool&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlom čolnička se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, bolj pogost pa je pri mlajših moških.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Najpogostejši so zlomi srednje tretjine čolnička (70%), sledijo zlomi proksimalne tretjine (20%), redki pa so zlomi distalne tretjine (10%). Celjenje zlomov čolmička je kot pri drugih kosteh odvisno od prekrvljenosti njihovih odlomkov. Prav zaradi anatomskih značilnosti položaja ožilja, pa je celjenje teh zlomov lahko težavno. Žile, ki oskrbujejo čolniček so veje a. radialis in vstopajo vanj v narastiščih ligamentov, ti pa so v njegovem distalnem delu. Proksimalni del je tako slabše prekrvljen in celjenje bolj proksimalnih zlomov je daljše, verjetnost nezaraščanja ali celo aseptične nekroze pa večja (slika 9).
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 8. Pogostnost zlomov zapestnih kosti,
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 9. Zlom čolnička,
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Mehanizem poškodbe je sila, ki deluje na dorzflektirano zapestje 90 stopinj in več. Kadar je dorzifleksiji pridružena še radialna deviacija in sila deluje pretežno na radialno stran dlani, je zlom čolnička še bolj verjeten. Tipičen je padec vznak nazaj. Za razliko od zloma distalne koželjnice je podlakt supinirana. .
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri kliničnem pregledu moramo biti natančni, ker zlom čolnička nasprotno lahko spregledamo. Prisotna je bolečina in omejena gibljivost, ni pa razobličenja in otekline značilne za zlom distalne koželjnice. Vedna je prisoten znotrajsklepni izliv krvi. Tega opazimo tako, da primerjamo med sabo tobačni jamici. V primeru izliva je tobačna jamica izpoljnena in na pritisk boleča. Izliv krvi lahko povzroči tudi moten občutek po prstih, saj sklepni hematom od spodaj pritiska na kite in srednji živec v zapestnem prehodu.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Rentgenološka diagnostika naj bi pri prvem pregledu obsegala vsaj anteroposteriorno in stransko projekcijo, ob nejasnostih pa dodatno opravimo ciljne posnetke čolnička s povečavo. Uporabljamo lahko tudi CT, ki prikaže čolniček v sagitalni projekciji.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pomembno pa je, da vsako poškodbo zapestja s sumom za znotrajsklepni izliv krvi in normalnim rentgenogramom, rentgenološko kontroliramo po dveh tednih. Do takrat poškodovanec običajno prejme dokomolčno longeto, z vključeno proksimalno falango palca. Večkrat sveža poka čolnička ni vidna, po dveh tednih pa se gostota kosti na mestu zloma zmanjša (osteoliza), kar napravi poko bolj vidno.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zdravljenje zlomov čolnička je odvisno od mesta, oblike in stabilnosti zloma. Konservativno zdravimo prečne zlome, ki so brez premika in stabilni ter ne zajemajo proksimalne tretjine. Zapestje imobiliziramo z dokomolčnim mavcem, ki vključuje še palčevo proksimalno falango v abdukciji in opoziciji. Mavec odstranimo po šestih tednih, če gre za zlom distalne tretjine, če pa je lomna poka bolj proksimalno je imobilizacija daljša. Konservativno zdravljenje je nepredvidljivo.
&lt;br /&gt;
Operacijsko zdravimo primarno vse zlome proksimalne tretjine, vse dislocirane zlome, zlome kjer je lomna poka poševna ali navpična in zlome, s pridruženo perilunarno luksacijo. Zlom najprej odprto reponiramo in nato stabiliziramo s priteznim vijakom. Po operaciji zapestje imobiliziramo z mavcem.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Najpogostejši zaplet zloma čolnička je nezaraščanje zloma (pseudoartroza) in aseptična nekroza proksimalnega odlomka.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlom trivogelnice (triquetruma) je redkejši, kot zlom čolnička, mehanizem poškodbe pa je podoben. Redko gre za zlom telesa trivogelnice, pogosti pa so odkruški na dorzalni strani ob narastišču dorzalnega »V« ligamenta. To se kaže z največjo bolečnostjo nad trivogelnico ob palpaciji in radialni deviaciji. Ob taki klinični sliki moramo biti pozorni ob odčitavanju stranske projekcije rentgenograma, kjer je taka poškodba običajno dobro vidna. Za zdravljenje zadostuje radius mavec za šest tednov.
&lt;br /&gt;
Poškodbe vezi zapestja
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Osamljene poškodbe zapestnih vezi so značilne za mlajše življensko obdobje in so redke, med tem ko kombinirane poškodbe tako kostnine kot vezi enakomerno prizadanejo ljudi vseh starosti. Gre lahko za poškodbo izvensklepnih in/ali znotrajsklepnih vezi, pogosto pa gre za nepopolno perilunarno luksacijo. Poškodbe zapestnih vezi so lahko posledica ene poškodbe, ali pa posledica več manjših, ponavljajočih poškodb. Veliko takih poškodb je v akutni fazi spregledanih, kar je lahko posledica dodatnih &amp;quot;bolj pomembnih&amp;quot; poškodb, ali poškodb v neposredni bližini zapestja (npr. zlom distalne koželjnice z skafo-lunatno disociacijo). Zato je pri poškodbah roke, povzročenih z visoko energijo, pri odčitavanju rentgenogramov potrebno usmeriti pozornost poleg kosti tudi na normalna razmerja med zapestnimi koščicami.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri pregledu poškodovanca nas zanima položaj roke ob poškodbi, posebno če gre za hiperekstenzijsko poškodbo. Ugotavljamo mesto največje bolečnosti in morebitni izliv v sklep, s pasivnim in aktivnim gibanjem zapestja, pa omejitve pri gibanju in bolečnost.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
S pomočjo dveh standardnih rentgenskih projekcij napravljenih v nevtralnem položaju, lahko potrdimo ali izključimo večino statičnih (izražene tudi v mirovanju) in disociativnih (gre za razmik med zapestnimi koščicami, ki so normalno povezane z znotrajsklepnimi vezmi) nestabilnosti. Bolj zahtevna je rentgenološka diagnostika pri dinamičnih nestabilnostih (izražene le pri gibanju in/ali obremenjevanju).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Uspeh zdravljenja je predvsem odvisen od časa, ki je minil od poškodbe do zdravljenja. Znotrajsklepni zlomi in raztrganine vezi zaraščajo le, če so stabilno učvrščeni. Operacijsko oskrbimo nestabilne zlome zapestnih kosti, raztrganine proksimalnega in distalnega &amp;quot;V&amp;quot; ligamenta ter raztrganine znotrajsklepnih vezi (skafo-lunatne in lunato-trikvetralne). Odlašanje pri prepoznavi in zdravljenju takih poškodb je usodno, saj rekonstrukcije vezi več kot šest tednov po poškodbi ne dajo zadovoljivih uspehov.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Izpahi v zapestju&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Izpahi zapestja brez zloma zapestnih kosti so zelo redki in se često spregledajo. Najpogostejši je izpah lunice, ki se premakne volarno in je posledica padca na roko z iztegnjenim zapestjem (slika 10). Ob pregledu je prisotna lokalna bolečnost. Na stranskem rentgenskem posnetku je lunica pomaknjena volarno in ima jasno obliko luninega krajca. Kljub temu se tak izpah večkrat spregleda. Če je poškodba sveža, zaprta repozicija v splošni anesteziji običajno ni težavna. Po repoziciji zapestje imobiliziramo z mavcem. Če se tak izpah spregleda, zaprta repozicija že po enem tednu ni več mogoča. Potrebna je odprta repozicija in dodatna učvrstitev s Kirschnerjevimi iglami. Ob spregledanem izpahu lunice je možnost razvoja avaskularne nekroze lunice zelo velika.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Med izpahi zapestja, je možen perilunarni izpah, ki pa je redek. Gre za izpah, kjer lunica ostane v stiku s koželjnico na svojem mestu, distalna vrsta zapestnih kosti in del  kosti proksimalne vrste pa se pomaknejo dorzalno (slika 11). Še redkeje je ena od zapestnih kosti proksimalne vrste ob tem zlomljena in del kosti ostane skupaj z lunico neizpahnjen. Izpah se na rentgenogramu dobro vidi. Tak izpah predstavlja urgentno stanje in potrebna je odprta naravnava z notranjo učvrstitvijo. Radiokarpalni in karpometakarpalni izpah sta zelo redka.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 10. Izpah lunice.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 11. Shema perilunarnih izpahov.
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Sklep&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
Poškodbe zapestja so pogoste v vseh starostnih skupinah. Med njimi je največ zlomov distalnega dala koželjnice, ki je najpogostejši zlom nasploh. Sum na tako poškodbo poda že dokaj jasna klinična slika, ki ji sledi rentgenološka diagnostika. Način zdravljenja prilagodimo ne samo tipu zloma, temveč tudi pacientovim potrebam, cilj pa je čim boljši funkcionalni rezultat in neboleča roka. Danes predstavljajo velik napredek kotno stabilne plošče, ki omogočajo uporabo notranje učvrstitve tudi pri osteoporotični kosti in s tem boljše funkcionalne rezultate pri populaciji poškodovancev, pri kateri je ta zlom najpogostejši.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kadar imamo poškodovanca z anamnezo hujšega padca in bolečnostjo v zapestju ter morebitnimi znaki znotrajsklepnega izliva, moramo diagnostiko nadaljevati vsaj s standardnimi rentgenskimi posnetki. Klub negativnemu rentgenološkemu izvidu moramo rentgenološko diagnostiko ponoviti čez dva tedna, da tako izključimo zlom čolnička, ki je najpogosteje zlomljena zapestna kost. Proksimalen ali nestabilni zlom čolnička je indikacija za operacijsko terapijo. Tudi sum na izpah v zapestju zahteva rentgenološko diagnostiko, saj taka poškodba zahteva urgentno obravnavo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Po kirurški oskrbi ne smemo pozabiti na zadostno analgezijo in zgodnjo fizioterapijo, ki zmanjšujeta možnost komplikacij in pripomoreta k boljšemu rezultatu zdravljenja.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
POŠKODBE ZAPESTJA
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Andrej Rupel , Janez Pšenica 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Uvod
&lt;br /&gt;
Zapestje je zapleten sklop kosti, vezivnih vpetij in sklepov. Skupaj z dlančnicami zapestje sestavlja petnajst kosti med katerimi je petinštirideset sklepnih površin. Posamezni sklepi so med seboj le malo gibljivi, kot sestavljeno sklepno enoto, pa zapestje odlikuje izredna tridemenzionalna gibljivost. Možna je gibljivost v šestih različnih smereh okrog treh različnih osi. Ob poškodbah lahko pride do zloma zapestnih kosti ali do poškodbe zapestnih vezi, kar poruši stabilnost zapestja, ki je pogoj za normalno, močno in nebolečo funkcijo roke.
&lt;br /&gt;
Anatomija zapestja
&lt;br /&gt;
Anatomsko zapestje sestavljata na proksimalnem koncu distalni radius (koželjnica) in ulna (podlahtnica), ki sta povezana med seboj v distalnem radioulnarnem sklepu. Distalno je osem zapestnih koščic, ki so razporejene v dve vrsti. V bližnji  vrsti si sledijo  z radialne strani scaphoid (čolniček), lunatum (lunica) in triquetrum (trivogelnica). Pisiforme (grašek), ki anatomsko spada v prvo vrsto, je sezamoidna kost in za delovanje zapestja ni pomemben. V drugi vrsti si iz iste smeri sledijo trapezium (velika mnogovogelnica), trapezoid (mala mnogovogelnica), capitatum (glavatica) in hamatom (kaveljnica). Oblike skepov so take, da brez vezivnega vpetja ne bi niti stale zložene druga ob drugo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Vezi zapestja delimo na znotrajsklepne in ovojnične. Kosti prve vrste povezujejo med seboj znotrajsklepne vezi, ki obenem z gibanjem omogočajo stalno učvrstitev koščic med seboj. Ovojnične vezi učvrščujejo obe vrsti zapestnih kosti med seboj in na kosti distalnega podlakta. Vezi ne potekajo vzdolžno kot smer delovanja sile, pač pa poševno v obliki črke »V«. Na volarni strani imamo dva sklopa take vrste. Proksimalno »V« vez, ki vpenja lunatum med radius in triangularni fibrokartilaginozni kompleks. Ta vez preprečuje volarno drsenje lunatuma. Druga pa je distalna »V« vez, ki poteka od stiloida radiusa, preko scaphoida na triquetrum (slika 1). Na dorzalni strani imamo močno strukturo, ki veže lunatum na radius proksimalno in na ulnarni kompleks medialno (dorzalni »V«) (slika 2). V predelu distalnega radioulnarnega sklepa, kjer poteka večina rotacije zapestja okrog vzdolžne osi je pomemben triangularni fibrokartilaginozni kompleks. Sestoji iz prstanaste vezi (anularni ligament), sklepnega diskusa (homolognega meniskusa) in ulnarne kolateralne vezi (UCL). Njegova vloga je povezava med distalnim radiusom in ulno, UCL pa veže lunatum, triquetrum in bazo pete metakarpale na ulno in s tem oblikuje ulnarni kot zapestja.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 1. Volarne vezi zapestja: 1.distalna »V« vez, 2. proksimalna »V« vez, 3. ulnokarpalni kompleks.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 2. Dorzalne vezi zapestja (dorzalni »V«): 1. radiotrikvetralna vez, 2. trikvetroskafoidna vez, 3. trikvetrum.
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Vrste poškodb zapestja
&lt;br /&gt;
Poškodbe zapestja delimo na zvine, zlome in izpahe ter na kombinacije teh poškodb. Glede na starostno obdobje so poškodbe zapestja različne. Pri enako zahtevnem padcu si bo otrok zlomil koželjnico pod periostom (pokostnico) , mlajši moški verjetno le zvil zapestje, starejša ženska pa grdo zlomila koželjnico, s premaknitvijo in zdrobitvijo odlomkov. Za različna starostna obdobja poznamo značilne poškodbe zapestja:    
&lt;br /&gt;
OTROCI
&lt;br /&gt;
  -zlomi metafize koželjnice pod ohranjenim periostom (subperiostalni zlom)
&lt;br /&gt;
  -zlomi skozi rastno poko - epifiziolize
&lt;br /&gt;
MLAJŠI ODRASLI
&lt;br /&gt;
  -zvin zapestja
&lt;br /&gt;
  -osamljene poškodbe vezi zapestja
&lt;br /&gt;
  -zlomi koželjnice brez premika
&lt;br /&gt;
  -zahtevni zlomi
&lt;br /&gt;
  -zlomi zapestnih koščic
&lt;br /&gt;
  -kombinirane poškodbe ob hudi poškodbi
&lt;br /&gt;
STAREJŠI ODRASLI
&lt;br /&gt;
  -zlomi koželjnice z zdrobitvijo metafize
&lt;br /&gt;
  -znotrajsklepni zlomi ob preprostem padcu
&lt;br /&gt;
  -istostranski zlom roke in noge
&lt;br /&gt;
  -verižni zlomi na istem udu
&lt;br /&gt;
Zlomi distalnega dela koželjnice
&lt;br /&gt;
Zlom koželjnice na tipičnem mestu je najpogostejši zlom kosti človeške vrste. Da gre za zlom in ne za izpah zapestja, kot je menil Hipokrat, je ugotovil Abraham Colles leta 1814 in ga po njem imenujemo Collesov zlom. Danes poznamo prek 27 oblik tega zloma. Vsem je skupno mesto poškodbe, razlikujejo pa se po mehanizmu nastanka, vpletenosti sklepne ploskve, številu in smeri premika odlomkov ter posledično načinu potrebnega zdravljenja. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlomi v zapestju so pogosti v vseh starostnih obdobjih, vendar pa pogostnost pojavljanja med spoloma ni podobna. Pri moških je ta zlom pogostejši v otroški in mladostni dobi, pri ženskah pa strmo narašča po 50- tem letu starosti. To je povezano z razvojem osteoporoze v pomenopavzalnem obdobju, razlog poškodbe pa je pogosto padec na isti ravni. Pri odraslih moških je povprečna starost ob zlomu 46 let, pri ženskah pa 62 let. Po 60- tem letu si ženske  zlomijo koželjnico kar 7- krat pogosteje kot moški iste starosti. V zadnjih letih narašča odstotek teh zlomov med mlajšo populacijo, kar je povezano s popularnostjo nekaterih športov (rolkanje, deskanje).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlome distalnega dela zapestja razvrščamo na tiste brez ali s premikom odlomkov, na sklepne in zunajsklepne, na enostavne dvo- ali večkosovne zlome, na zaprte in odprte zlome. Pri nas uporabljamo za razvrščanje zlomov AO klasifikacijo, ki je opisna, vendar nam zloma ne le opredeli, temveč nas usmeri tudi pri zdravljenju.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Mehanizem poškodbe je običajno padec na iztegnjeno, pronirano roko, pri tem pa je zapestje obremenjeno v iztegnjenem položaju, med 40 in 90 stopinjami. Če je upogib večji, se zlomi scaphoid ali izpahne zapestje (slika 3).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Anamneza padca, pri katerem se je poškodovani lovil na roko, zlasti padec z višine ali ob športni aktivnosti, padec vznak, pri starejših pa že nedolžen padec v isti ravnini, mora zdravniku vzbuditi sum na poškodbo zapestja. Klinični pregled navadno zadostuje za potrditev ali opravičen sum, da gre za zlom distalnega dela koželjnice. Prisotna je oteklina, bolečina na pritisk in ob gibanju, zmanjšana moč roke ali omejena gibljivost. Pri dislociranem zlomu je prisotno tipično viličasto razobličenje (slika 4). Zelo diskreten znak je tudi bolečina ob iztegu palca, saj dolga kita, iztegovalka palca poteka ob značilni grči na iztegovalni strani koželjnice – »Listrov tuberkel«, ta pa je ob najpogostejših zlomih koželjnice nalomljen. Če glede na anamnezo in klinični pregled sumimo, da je poškodba hujša, moramo opraviti vsaj dva rentgenograma zapestja in sicer v anteroposteriorni in stranski projekciji. O bolj prefinjenih in bolj natančnih preiskovalnih metodah se odloči kirurg, če vrsta poškodbe še vedno ni jasna ali če je to potrebno za predoperativno načrtovanje. Poleg posebnih projekcij slikanja pri zlomih s sklepno zdrobitvijo potrebujemo tudi CT zapestja, pri poškodbah vezi pa tudi NMR.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 3. Mehanizem poškodbe.
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Sika 4. Viličasta deformacija zapestja.
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri odločitvi o načinu zdravljenja nam je osnovno vodilo končni funkcionalni rezultat. Pri tem je pomembno poznavanje poškodovanca, njegovih potreb in pričakovanj. To pomeni, da bo način zdravljenja pri mladem ali aktivnem poškodovancu z močno kostnino precej drugačen, kot pri starostniku z osteoporozo, ki ni polno aktiven. Pri prvem bomo na vsak način poskušali doseči anatomski položaj sklepa, metafize in vezi, pri starostniku pa bomo stremeli k takemu načinu zdravljenja, ki bo čim bolj povrnil zadovoljivo funkcijo roke, čaprav z zmerno neravnino v sklepu ali manjšo prikrajšavo. Obraba v zapestju se ne razvija tako hitro kot na spodnjem udu, zato moramo oceniti smiselnost praviloma zahtevnih operacij pri starostniku, če te niso res nujno potrebne.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Če gre za zlom koželjnice brez razmika, ali za manjši razmik pri starostnikih zapestje zamavčimo za štiri do šest tednov. Običajno imobiliziramo zapestje od glavic dlančnic do komolca (radius mavec). Imobilizacije prstov se izogibamo. Komolec imobiliziramo le, če sta poškodovani obe kosti podlakta, ali vezivna povezava med distalno koželjnico in ulno. Zapestje je pravilno imobilizirano v nevtralnem ali rahlo iztegnjenem položaju, mavec pa ne sme ovirati gibanja prstov, če to ni nujno potrebno.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlom koželjnice z večjim premikom naravnamo v splošni anesteziji. Redkeje uporabljamo regionalno anestezijo, lokalno pa le če so hudi zadržki za splošno narkozo. Po naravnavi zapestje zamavčimo. Če gre za nestabilen obsklepni zlom pa mavec ne zadrži naravnave. Pri takih zlomih, po naravnavi s pomočjo rentgenskega aparata preko kože zavrtamo skozi oba glavna odlomka tri Kirschnerjeve igle, ki v treh ravninah elastnično zadržijo odlomke med seboj (slika 5). Dodatno roko zaščitimo z radius mavcem, ki ga običajno zaradi možnega otekanja vzdolžno prerežemo. Igle skupaj z mavcem odstranimo po štirih do šestih tednih. Po namestitvi mavca poškodovanca opozorimo, da se  v primeru tiščanja mavca ali pojava mravljinčenja v prstih takoj javi na kontrolo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 5. Učvrstitev zloma s Kirschnerjevimi iglami.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlome, ki so večkosovni in segajo v sklep praviloma zdravimo operativno. Običajno preko volarnega pristopa napravimo odprto repozicijo, zlom pa učvrstimo s ploščico in vijaki. Danes uporabljamo ploščice, ki so že anatomsko oblikovane. Tako oskrbljen zlom je gibalno stabilen in omogoča zgodnjo razgibavanje zapestja in roke (slika 6).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Volarno premaknjene sklepne zlome zdravimo z odprto metodo tudi pri starostnikih, kajti take vrste zlomov mavec ali zunanji fiksator ne zadržita v naravnanem položaju. Uporabimo volarno podporno ploščico, ki s svojo anatomsko obliko podpre dlančne odlomke.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
V zadnjih letih je bil narejen velik napredek v razvoju kotno stabilnih ploščic. To so ploščice, ki so že anatomsko oblikovane, pri namestitvi vijakov pa se le ti uvijejo ne samo v kost, temveč tudi v ploščo samo. Tako je vijak učvrščen v ploščico, kar poveča stabilnost osteosinteze. Uporaba kotno stabilnih ploščic je zato omogočila uspešno operativno zdravljene tudi pri osteoporotični kostnini, kar ne velja za star tip ploščic. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 6. Večkosovni zlom distalne koželjnice
&lt;br /&gt;
            zdravljen s kotno stabilno ploščo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Pri zelo kominutivnih zlomih ali močno izraženi osteoporozi uporabljamo tehniko naravnave in učvrstitve zloma z zunanjim fiksatorjem (slika 7). Zunanji fiksator naravna in učvrsti kostne odlomke z vlekom ovojničnih vezi (ligamentotaksa). Pri nas zdravimo zlome distalnega dela koželjnice z odprto metodo v približno šestih odstotkih, medtem ko v zahodni Evropi ta način zdravljenja uporabljajo tudi v šestdesetih odstotkih. Zato pričakujemo, da se bo število poškodovancev, zdravljenih na ta način, pri nas v naslednjih letih povečalo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 7. Zlom distalne koželjnice zdravljen z zunanjim fiksatorjem.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Po operaciji ali naravnavi in zamavčenju sta za dober funkcionalni rezultat zelo pomembni zadostna analgezija in zgodnja rehabilitacija. Poškodovanca moramo že neposredno po poškodbi seznaniti o pričakovanem poteku zdravljenja, o nevarnostih, možnih zapletih in na kaj naj bo pozoren. Predpisati mu moramo ustrezen analgetik. Če se bolečina kljub analgetiku ne umiri, je to razlog za predčasno kontrolo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zaplet, ki se lahko pojavi po zdravljenju zloma zapestja je infekt okrog vstopišč Kirschnerjevih igel ali vijakov zunanjega fiksatorja, na kar nas opozori predvsem bolečina in lokalni znaki vnetja. Eden najhujših zapletov po zlomu koželjnise na tipičnem mestu je kronični regionalni bolečinski sindrom (KRBS). To je nov izraz za Mb. Sudeck. Prej ko jo ugotovimo, odpravimo vzroke in zdravimo, blažji bo potek. Nenavadno huda bolečina nekaj dni po naravnavi in zamavčenju je najpogostejši znak pričetka te bolezni, za katero je značilen zvečan tonus simpatikusa. Kadar zamudimo prve znake te bolezni, ali pa se ti pokažejo šele ob odvzemu mavca, lahko pričakujemo šest in več mesecev rehabilitacije. Pomemben način preprečevanja te bolezni je tudi aktivno gibanje prstov poškodovane roke.
&lt;br /&gt;
Zlomi zapestnih kosti
&lt;br /&gt;
Med zlomi zapestnih kosti je najpogostejši zlom čolnička (scaphoida), sledi pa mu zlom trivogelnice (triquetruma). Zlomi ostalih zapestnih kosti so redki (slika &lt;img src=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/images/smiles/crybaby2.gif&quot; alt=&quot;Cool&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlom čolnička se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, bolj pogost pa je pri mlajših moških.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Najpogostejši so zlomi srednje tretjine čolnička (70%), sledijo zlomi proksimalne tretjine (20%), redki pa so zlomi distalne tretjine (10%). Celjenje zlomov čolmička je kot pri drugih kosteh odvisno od prekrvljenosti njihovih odlomkov. Prav zaradi anatomskih značilnosti položaja ožilja, pa je celjenje teh zlomov lahko težavno. Žile, ki oskrbujejo čolniček so veje a. radialis in vstopajo vanj v narastiščih ligamentov, ti pa so v njegovem distalnem delu. Proksimalni del je tako slabše prekrvljen in celjenje bolj proksimalnih zlomov je daljše, verjetnost nezaraščanja ali celo aseptične nekroze pa večja (slika 9).
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 8. Pogostnost zlomov zapestnih kosti,
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 9. Zlom čolnička,
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Mehanizem poškodbe je sila, ki deluje na dorzflektirano zapestje 90 stopinj in več. Kadar je dorzifleksiji pridružena še radialna deviacija in sila deluje pretežno na radialno stran dlani, je zlom čolnička še bolj verjeten. Tipičen je padec vznak nazaj. Za razliko od zloma distalne koželjnice je podlakt supinirana. .
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri kliničnem pregledu moramo biti natančni, ker zlom čolnička nasprotno lahko spregledamo. Prisotna je bolečina in omejena gibljivost, ni pa razobličenja in otekline značilne za zlom distalne koželjnice. Vedna je prisoten znotrajsklepni izliv krvi. Tega opazimo tako, da primerjamo med sabo tobačni jamici. V primeru izliva je tobačna jamica izpoljnena in na pritisk boleča. Izliv krvi lahko povzroči tudi moten občutek po prstih, saj sklepni hematom od spodaj pritiska na kite in srednji živec v zapestnem prehodu.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Rentgenološka diagnostika naj bi pri prvem pregledu obsegala vsaj anteroposteriorno in stransko projekcijo, ob nejasnostih pa dodatno opravimo ciljne posnetke čolnička s povečavo. Uporabljamo lahko tudi CT, ki prikaže čolniček v sagitalni projekciji.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pomembno pa je, da vsako poškodbo zapestja s sumom za znotrajsklepni izliv krvi in normalnim rentgenogramom, rentgenološko kontroliramo po dveh tednih. Do takrat poškodovanec običajno prejme dokomolčno longeto, z vključeno proksimalno falango palca. Večkrat sveža poka čolnička ni vidna, po dveh tednih pa se gostota kosti na mestu zloma zmanjša (osteoliza), kar napravi poko bolj vidno.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zdravljenje zlomov čolnička je odvisno od mesta, oblike in stabilnosti zloma. Konservativno zdravimo prečne zlome, ki so brez premika in stabilni ter ne zajemajo proksimalne tretjine. Zapestje imobiliziramo z dokomolčnim mavcem, ki vključuje še palčevo proksimalno falango v abdukciji in opoziciji. Mavec odstranimo po šestih tednih, če gre za zlom distalne tretjine, če pa je lomna poka bolj proksimalno je imobilizacija daljša. Konservativno zdravljenje je nepredvidljivo.
&lt;br /&gt;
Operacijsko zdravimo primarno vse zlome proksimalne tretjine, vse dislocirane zlome, zlome kjer je lomna poka poševna ali navpična in zlome, s pridruženo perilunarno luksacijo. Zlom najprej odprto reponiramo in nato stabiliziramo s priteznim vijakom. Po operaciji zapestje imobiliziramo z mavcem.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Najpogostejši zaplet zloma čolnička je nezaraščanje zloma (pseudoartroza) in aseptična nekroza proksimalnega odlomka.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zlom trivogelnice (triquetruma) je redkejši, kot zlom čolnička, mehanizem poškodbe pa je podoben. Redko gre za zlom telesa trivogelnice, pogosti pa so odkruški na dorzalni strani ob narastišču dorzalnega »V« ligamenta. To se kaže z največjo bolečnostjo nad trivogelnico ob palpaciji in radialni deviaciji. Ob taki klinični sliki moramo biti pozorni ob odčitavanju stranske projekcije rentgenograma, kjer je taka poškodba običajno dobro vidna. Za zdravljenje zadostuje radius mavec za šest tednov.
&lt;br /&gt;
Poškodbe vezi zapestja
&lt;br /&gt;
Osamljene poškodbe zapestnih vezi so značilne za mlajše življensko obdobje in so redke, med tem ko kombinirane poškodbe tako kostnine kot vezi enakomerno prizadanejo ljudi vseh starosti. Gre lahko za poškodbo izvensklepnih in/ali znotrajsklepnih vezi, pogosto pa gre za nepopolno perilunarno luksacijo. Poškodbe zapestnih vezi so lahko posledica ene poškodbe, ali pa posledica več manjših, ponavljajočih poškodb. Veliko takih poškodb je v akutni fazi spregledanih, kar je lahko posledica dodatnih &amp;quot;bolj pomembnih&amp;quot; poškodb, ali poškodb v neposredni bližini zapestja (npr. zlom distalne koželjnice z skafo-lunatno disociacijo). Zato je pri poškodbah roke, povzročenih z visoko energijo, pri odčitavanju rentgenogramov potrebno usmeriti pozornost poleg kosti tudi na normalna razmerja med zapestnimi koščicami.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pri pregledu poškodovanca nas zanima položaj roke ob poškodbi, posebno če gre za hiperekstenzijsko poškodbo. Ugotavljamo mesto največje bolečnosti in morebitni izliv v sklep, s pasivnim in aktivnim gibanjem zapestja, pa omejitve pri gibanju in bolečnost.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
S pomočjo dveh standardnih rentgenskih projekcij napravljenih v nevtralnem položaju, lahko potrdimo ali izključimo večino statičnih (izražene tudi v mirovanju) in disociativnih (gre za razmik med zapestnimi koščicami, ki so normalno povezane z znotrajsklepnimi vezmi) nestabilnosti. Bolj zahtevna je rentgenološka diagnostika pri dinamičnih nestabilnostih (izražene le pri gibanju in/ali obremenjevanju).
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Uspeh zdravljenja je predvsem odvisen od časa, ki je minil od poškodbe do zdravljenja. Znotrajsklepni zlomi in raztrganine vezi zaraščajo le, če so stabilno učvrščeni. Operacijsko oskrbimo nestabilne zlome zapestnih kosti, raztrganine proksimalnega in distalnega &amp;quot;V&amp;quot; ligamenta ter raztrganine znotrajsklepnih vezi (skafo-lunatne in lunato-trikvetralne). Odlašanje pri prepoznavi in zdravljenju takih poškodb je usodno, saj rekonstrukcije vezi več kot šest tednov po poškodbi ne dajo zadovoljivih uspehov.
&lt;br /&gt;
Izpahi v zapestju
&lt;br /&gt;
Izpahi zapestja brez zloma zapestnih kosti so zelo redki in se često spregledajo. Najpogostejši je izpah lunice, ki se premakne volarno in je posledica padca na roko z iztegnjenim zapestjem (slika 10). Ob pregledu je prisotna lokalna bolečnost. Na stranskem rentgenskem posnetku je lunica pomaknjena volarno in ima jasno obliko luninega krajca. Kljub temu se tak izpah večkrat spregleda. Če je poškodba sveža, zaprta repozicija v splošni anesteziji običajno ni težavna. Po repoziciji zapestje imobiliziramo z mavcem. Če se tak izpah spregleda, zaprta repozicija že po enem tednu ni več mogoča. Potrebna je odprta repozicija in dodatna učvrstitev s Kirschnerjevimi iglami. Ob spregledanem izpahu lunice je možnost razvoja avaskularne nekroze lunice zelo velika.
&lt;br /&gt;
Med izpahi zapestja, je možen perilunarni izpah, ki pa je redek. Gre za izpah, kjer lunica ostane v stiku s koželjnico na svojem mestu, distalna vrsta zapestnih kosti in del  kosti proksimalne vrste pa se pomaknejo dorzalno (slika 11). Še redkeje je ena od zapestnih kosti proksimalne vrste ob tem zlomljena in del kosti ostane skupaj z lunico neizpahnjen. Izpah se na rentgenogramu dobro vidi. Tak izpah predstavlja urgentno stanje in potrebna je odprta naravnava z notranjo učvrstitvijo. Radiokarpalni in karpometakarpalni izpah sta zelo redka.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 10. Izpah lunice.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Slika 11. Shema perilunarnih izpahov.
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Sklep
&lt;br /&gt;
Poškodbe zapestja so pogoste v vseh starostnih skupinah. Med njimi je največ zlomov distalnega dala koželjnice, ki je najpogostejši zlom nasploh. Sum na tako poškodbo poda že dokaj jasna klinična slika, ki ji sledi rentgenološka diagnostika. Način zdravljenja prilagodimo ne samo tipu zloma, temveč tudi pacientovim potrebam, cilj pa je čim boljši funkcionalni rezultat in neboleča roka. Danes predstavljajo velik napredek kotno stabilne plošče, ki omogočajo uporabo notranje učvrstitve tudi pri osteoporotični kosti in s tem boljše funkcionalne rezultate pri populaciji poškodovancev, pri kateri je ta zlom najpogostejši.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kadar imamo poškodovanca z anamnezo hujšega padca in bolečnostjo v zapestju ter morebitnimi znaki znotrajsklepnega izliva, moramo diagnostiko nadaljevati vsaj s standardnimi rentgenskimi posnetki. Klub negativnemu rentgenološkemu izvidu moramo rentgenološko diagnostiko ponoviti čez dva tedna, da tako izključimo zlom čolnička, ki je najpogosteje zlomljena zapestna kost. Proksimalen ali nestabilni zlom čolnička je indikacija za operacijsko terapijo. Tudi sum na izpah v zapestju zahteva rentgenološko diagnostiko, saj taka poškodba zahteva urgentno obravnavo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Po kirurški oskrbi ne smemo pozabiti na zadostno analgezijo in zgodnjo fizioterapijo, ki zmanjšujeta možnost komplikacij in pripomoreta k boljšemu rezultatu zdravljenja.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=TsQ7dAr&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s2.postimage.org/Q7dAr.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=PqCsVIA&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s3.postimage.org/CsVIA.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;____________________________________________________________________________&lt;br /&gt;Lep pozdrav&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>POMOČ - bolnim :: Re: OSNOVE KLINIČNE ANATOMIJE...!!!</title>
	<pubDate>13 Mar 2010 22:39 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4043#4043</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=2&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;marjan&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Naslov sporočila: KAJ JE REFLEKSOTERAPIJA&lt;br /&gt;Objavljeno: 13 Mar 2010 22:39 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 20&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 18px; line-height: normal&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;KAJ JE REFLEKSOTERAPIJA &lt;/span&gt;&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Refleksoterapija je terapevtska metoda, ki s pritiskanjem na posamezne cone stopala ali dlani sprosti in harmonizira celotno telo in tako ugodno vpliva na človekovo zdravje in počutje. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Izhaja iz predpostavke, da so dlani in stopala mikrokozmos v katerem se odraža celotno telo. Posamezne točke na dlaneh in stopalih so torej povezane z določenimi deli telesa (organi, organskimi sistemi) in odražajo stanje posameznih delov. Boleče ali spremenjene cone navadno odražajo blokado pripadajočega organa, ki je sprva zgolj energetska in ne pomeni nujno že manifestirane bolezni. S pritiskom na posamezne cone sprožimo odziv (refleks) v ustreznih telesnih delih in uravnotežimo njihovo delovanje, posledično pa delovanje celotnega organizma. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Refleksoterapija ni metoda s katero bi postavljali diagnoze, niti ni metoda s katero bi lahko nadomestili medicinsko zdravljenje. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=aVnCDkr&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s4.postimage.org/nCDkr.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=gxPA3oS&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s1.postimage.org/PA3oS.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;KAKO POTEKA REFLEKSOCONSKA MASAŽA STOPAL &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
(postopek refleksoconske masaže je enak tudi za dlani) 
&lt;br /&gt;
Pogovor med stranko in terapevtom
&lt;br /&gt;
Terapevt s pogovorom dobi prve informacije o strankinem počutju in morebitnih  težavah (določena bolezenska stanja terjajo od terapevta previdnejše ravnanje!!) ter hkrati stranki pojasni kaj refleksoterapija je, kako deluje, kako poteka, kakšne so možne reakcije...
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Nožna kopel&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
 Terapija se prične z nožno kopeljo, ki osveži in sprosti stopala ter poskrbi za boljšo prekrvavitev. V nožni kopeli se glede na psihofizično počutje posameznika uporabijo eterična olja, ki z zdravilnimi rastlinskimi esencami učinkujejo na organizem.
&lt;br /&gt;
  
&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Refleksoconska masaža &lt;/span&gt;(trajanje: 45 do 55 min)
&lt;br /&gt;
Ko se stranka udobno namesti, refleksoterapevt stopala nahrani z ustrezno mešanico osnovnega in eteričnega olja ter se z njimi seznani; ogleda si jih tako z očmi kot z dotikom.  Z uporabo tehnik za sproščanje še dodatno sprosti in prekrvavi stopalo ter ga pripravi na refleksoconsko masažo. Glavna tehnika refleksoconske masaže je palični hod (slika), ki jo terapevt poljubno kombinira z drugimi tehnikami (gnetenje, ožemanje, raztezanje, kroženje...).   Terapevt pri svojem delu zaznava spremembe na stopalih (kristalčke, zatrdline, otekline), ki so pokazatelj, da energija v pripadajočem telesnem delu ali organskem sistemu zastaja. S pritiskom na te točke se sproži odziv v ustreznih telesnih delih in znova vzpostavlja enakomeren pretok energije.   Stranka ob pritisku na določene refleksne cone lahko čuti tudi bolečino, ki ni nekaj negativnega, temveč je le pokazatelj neuravnoteženega delovanja tega predela. Z uravnalnim pritiskom na take točke terapevt sproži sprostitev in tudi bolečina ob pritisku postopno poneha.   Masaža spodbudi samozdravilne sposobnosti organizma - telo se prične zdraviti samo ter se ponovno vrača v ravnotežno stanje. Refleksoterapevt je v tem procesu le posrednik. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;UČINKI REFLEKSOCONSKE MASAŽE SO:&lt;/span&gt; 
&lt;br /&gt;
pospešuje krvni obtok in s tem oskrbo s kisikom
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
spodbuja delovanje limfatičnega sistema (limfa je pomembna pri odplavljanju škodljivih snovi in pri obrambi organizma)
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
pospeši odplavljanje strupenih snovi (čez limfo, ledvica, črevesje, kožo) in s tem spodbuja čiščenje telesa
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
spodbuja delovanje imunskega sistema
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
pomirja avtonomni živčni sistem, ki deluje brez naše volje (ob stresu namreč adrenalin spremeni naravne ritme: pospeši bitje srca, zoži žile,...). Več o stresu.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
spodbuja ustvarjalnost, produktivnost in koncentracijo
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
ugodno vpliva na naše odnose navzven (blaži hiperaktivnost in agresijo)
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
pomirja bolečino idr. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;REFLEKSOTERAPIJA JE PREVENTIVNA in  KURATIVNA METODA&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;
 
&lt;br /&gt;
Refleksoterapija lahko predstavlja obliko preventive, ki v dinamičnem nihanju našega počutja ohranja ravnovesje na strani zdravja.    Naše zdravje bi težko ponazorili z ravno črto, saj tudi če nimamo kakšnih posebnih zdravstvenih težav naše stanje niha od bolj do manj zdravega in je odvisno predvsem od usklajenosti delovanja celotnega telesa. Vsakodnevna naglica, obveznosti, nepravilna prehrana, premalo gibanja, ... povzročajo negativen stres, ki  neugodno vpliva na celoten človeški organizem, ga meče iz ravnotežja in tako škodljivo deluje na naše zdravje in dobro počutje. Stres in napetost namreč povzročata višji srčni utrip, začasno blokado prebavnega sistema, zoženje krvnih žil in s tem pretoka krvi. Telo tako ne dobi dovolj kisika in drugih hranilnih sredstev. Dlje časa trajajoči stres pa je tudi eden izmed pomembnih dejavnikov bolezni. RCM vodi v sprostitev, pospeši krvni obtok in s tem oskrbo celic s hrano in kisikom. Več o stresu.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Refleksoterapija lahko predstavlja tudi obliko kurative, ki blaži naše manjše vsakodnevne tegobe (utrujenost, nespečnost, slabo prebavo, bolečine v mišicah, ...) in/ali dopolnjuje medicinsko zdravljenje pri kroničnih in akutnih obolenjih (pomaga k hitrejšemu okrevanju, blaži bolečine,...). 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;VEČ O STRESU&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Stres ni izum sodobnega časa, temveč mehanizem, ki človeku omogoča prilagoditev  zunanjim spremembam. Je reakcija našega organizma na spremembe v okolju (vpliva na delovanje simpatičnega živčevja, žlez z notranjim izločanjem, vedenje).   V prazgodovini je bil stres tisti, ki je človeku omogočil preživetje, saj je spodbudil beg ali boj. Danes se mehanizem stresa sproži, tudi ko nam ne gre za življenje, npr. pred pomembnim sestankom. Ta stres je lahko pozitiven, če se nam zdi, da okoliščine obvladujemo ali negativen, če ocenimo, da razmer ne obvladujemo dobro.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pozitiven stres nas naredi bolj budne, osredotočene, motivirane, samozavestne  ter ugodno vpliva na komunikacijo z okoljem. Navadno ga zaznamo kot prijetno vznemirjenost. 
&lt;br /&gt;
Negativen stres znižuje tako naše intelektualne sposobnosti kot sposobnosti komuniciranja z okolico, zvišuje krvni pritisk, pospeši utripanje srca in dihanja, ki postane bolj plitko. V nas budi občutek negotovosti, neugodja, strahu. Lahko povzroča tudi želodčne težave, nespečnost, glavobole, motnje v prehranjevanju, razdražljivost, slabša odpornost organizma... Je eden izmed pomembnih dejavnikov številnih bolezni, predvsem, če smo mu izpostavljeni dlje časa. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;OKVIREN SEZNAM INDIKACIJ&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
RIEN (Reflexology in Europe Network)- evropsko združenje refleksoterapevtov in I.C.R. (International Council Refleksologists) so na podlagi izkušenj, spoznanj in raziskovanj pripravili okviren seznam idikacij: 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Alergije 
&lt;br /&gt;
Bronhitis 
&lt;br /&gt;
Senen nahod 
&lt;br /&gt;
Glavoboli in migrene 
&lt;br /&gt;
Limfni zastoji 
&lt;br /&gt;
Motnje v delovanju ščitnice 
&lt;br /&gt;
Vnetje obnosnih votlin 
&lt;br /&gt;
Vnetje mandeljnov in žrelnice 
&lt;br /&gt;
Zobobol 
&lt;br /&gt;
Kap 
&lt;br /&gt;
Bolečine v rokah 
&lt;br /&gt;
Bolečine v nogah 
&lt;br /&gt;
Artritis 
&lt;br /&gt;
Artroze 
&lt;br /&gt;
Periferne prekrvavitvene motnje in motnje v delovanju srca in ožilja 
&lt;br /&gt;
Nizek in povišan krvni tlak 
&lt;br /&gt;
Obolenja sklepov 
&lt;br /&gt;
Revma 
&lt;br /&gt;
Sladkorna bolezen 
&lt;br /&gt;
Epilepsija in podobna stanja 
&lt;br /&gt;
Multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen 
&lt;br /&gt;
Bolezni žolčnika 
&lt;br /&gt;
Želodčna obolenja 
&lt;br /&gt;
Sindrom vratne hrbtenice 
&lt;br /&gt;
Ishialgije 
&lt;br /&gt;
Lumbago 
&lt;br /&gt;
Menedžerski sindrom 
&lt;br /&gt;
Težave pri menstruaciji 
&lt;br /&gt;
Neplodnost 
&lt;br /&gt;
Nosečnost 
&lt;br /&gt;
Težave s prostato 
&lt;br /&gt;
Razdražljiv mehur 
&lt;br /&gt;
Vnetje mehurja 
&lt;br /&gt;
 Nespečnost 
&lt;br /&gt;
Vegetativna distonija 
&lt;br /&gt;
Ledvične bolezni 
&lt;br /&gt;
Zaprtje (spastično ali atonično) 
&lt;br /&gt;
Inkotinenca 
&lt;br /&gt;
 Hiperaktivnost pri otrocih 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;KONTRAINDIKACIJE &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kljub vsem pozitivnim učinkom refleksoconske masaže pa le-ta ni rešitev za vse zdravstvene težave. V določenih primerih je lahko izvajanje refleksoterapije škodljivo, zato določena stanja organizma predstavljajo kontraindikacijo:
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
infekcijske bolezni in vročinska stanja 
&lt;br /&gt;
akutna vnetja venskega ali limfnega sistema 
&lt;br /&gt;
bolezni, pri katerih je potrebna operacija 
&lt;br /&gt;
postoperativna stanja 
&lt;br /&gt;
razjede na stopalu 
&lt;br /&gt;
gangrena 
&lt;br /&gt;
tvegana nosečnost 
&lt;br /&gt;
akutna depresivna stanja in psihiatrična obolenja 
&lt;br /&gt;
gljivična obolenja na področju refleksnih con 
&lt;br /&gt;
zlomi kosti, zvini, krčne žile in odprte in druge poškodbe na področju masaže 
&lt;br /&gt;
V primerih, ko so z določenim obolenjem ali poškodbo prizadeta stopala (glej predzadnjo in zadnjo alinejo), se lahko refleksoconska masaža izvaja na dlaneh.    
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Določena previdnost pa je potrebna tudi pri drugih bolezenskih stanjih; npr. pri srčnih boleznih, žolčnih kamnih, sladkornih bolnikih, ..., zato je NUJEN odkrit pogovor med stranko in terapevtom. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;MOŽNE REAKCIJE&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
 Med refleksoconsko masažo:
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
potenje stopal in dlani 
&lt;br /&gt;
potenje posameznih delov telesa ali celega telesa 
&lt;br /&gt;
notranji občutek mrazenja, ki se začne v okončinah in se lahko razširi po trupu 
&lt;br /&gt;
glavobol 
&lt;br /&gt;
potlačena čustva, se lahko izražajo na različne načine; jok, smeh, jeza … - pustite jim prosto pot 
&lt;br /&gt;
Refleksoterapevt mora biti na te reakcije pozoren, zmanjšati pritisk, sprostiti stopalo, … 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&amp;gt;&amp;gt; Po refleksoconski masaži
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
sproščujoča utrujenost (pogosto se po masaži prileže počitek) 
&lt;br /&gt;
spanec je v noči po masaži lahko bolj nemiren 
&lt;br /&gt;
poveča se potenje, vonj pota postane ostrejši 
&lt;br /&gt;
poveča se izločanje urina, ki lahko postane moten in močnejšega vonja 
&lt;br /&gt;
izločanje blata je lahko pogostejše, blato je lahko bolj smrdeče in sluzasto 
&lt;br /&gt;
napenjanje 
&lt;br /&gt;
glavobol 
&lt;br /&gt;
pri ženskah se lahko poveča iztok iz nožnice, vonj lahko postane močnejši 
&lt;br /&gt;
povišana telesna temperatura 
&lt;br /&gt;
čiščenje nosne, žrelne in bronhialne sluznice, 
&lt;br /&gt;
aktiviranje starih, ne popolnoma ozdravljenih stanj, ki se na tak način dokončno iztečejo 
&lt;br /&gt;
aktivirajo se lahko stara zobna žarišča 
&lt;br /&gt;
stare brazgotine lahko prično boleti ali pa se pojavi izcedek 
&lt;br /&gt;
Vse te reakcije predstavljajo odziv telesa na masažo. Ne smemo jih jemati negativno, saj kažejo, da se je zbudil človekov samouravnalni - ozdravitveni mehanizem. Reakcije so lahko kratkotrajne ali trajajo nekje do dva dni, potem pa izginejo.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Ker po refleksoconski masaži pride do pospešenega izločanja strupenih snovi čez razne telesne tekočine (limfa, urin, blato, pot, razni izcedki...) refleksoterapevti svetujemo, da se po masaži pije večje količine tekočine, ki pomaga telesu pri razstrupljanju. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;TEHNIKE REFLEKSOCONSKE MASAŽE&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Glavna masažna tehnika je palični hod, ki ga terapevt subjektivno uporablja še z drugimi tehnikami kot so npr. raztezanje, ožemanje, glajenje, gnetenje, kroženje, s katerimi zagotavlja dodatno sprostitev stopala. Sama se – odvisno od potreb posameznika – občasno odločim tudi za uporabo akupresure, limfne drenaže in /ali nekaterih tehnik tajske masaže, ki se jih izvaja tudi na drugih delih telesa in ne le na stopalu.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Skupaj z refleksoconsko masažo se lahko uporabi tudi terapijo živčnih točk, čeprav gre za popolnoma samostojno tehniko, ki deluje protibolečinsko. To je terapija pri kateri s stimuliranjem nevroloških točk, sprožimo mehanizem, ki deluje protibolečinsko.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Kot popolnoma samostojno metodo – ločeno od refleksoconske masaže stopal - pa se lahko uporabi tudi metamorfno tehniko, ki je priporočljiva za vse, ki bi radi odpravili omejujoče vzorce, pridobljene tekom življenja ali že v fazi spočetja. Z masažo notranjega stopalnega loka posegamo v te vzorce, jih spreminjamo in tako dosežemo notranje spremembe, ki spremenijo naše življenje. Ta metoda je primerna za vsakogar, ki si želi spremeniti sebe.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Sama kot terapevtsko tehniko občasno uporabljam tudi klinično aromaterapijo, ki prav tako prinese sprostitev telesa in duha. Priporočam jo kot samostojno tehniko vsem strankam, pri katerih na stopalu zaznam večje mišične napetosti.  
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Klinična aromaterapija je kombinacija različnih masažnih tehnik, kot so masaža akupresurnih točk, refleksna masaža, limfna drenaža, klasična masaža. Obsega masažo celega telesa, kratko refleksno masažo stopal in masažo obraza. Tudi ta masaža se izvaja z aromatičnimi olji, ki dopolnjujejo njene učinke. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;POGOSTA VPRAŠANJA &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Kakšno je običajno počutje takoj po refleksoconski masaži? &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Počutje je lahko različno. Refleksoconska masaža stopal navadno prinese tako globoko relaksacijo telesa, ki ugodno vpliva tudi na sprostitev psihične napetosti kot boljšo prekrvavitev telesa, ki omogoča, da se celice napolnijo s kisikom. Zato so nekateri ljudje po masaži rahlo utrujeni in se jim prileže malce počitka, spet drugi pa polni energije in pripravljeni, da energično opravijo vse vsakodnevne dolžnosti (slednji imajo lahko v prvi noči po masaži tudi bolj nemiren spanec – sploh, če je bila masaža izvedena v poznem popoldnevu). Vendar so to le prve reakcije. Refleksoconska masaža je namreč eden od načinov s katerim uspešno premagujemo tako utrujenost kot nespečnost.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Ker je težko napovedati kako se bo posameznik po masaži počutil svetujem, da si po prvi refleksoconski masaži vzamete čas zase in si ne natrpate urnika s številnimi obveznostmi. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Kako pogosto k refleksoterapevtu? &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Na terapijo lahko hodimo redno, predvsem pri lajšanju kroničnih težav in blaženju stresa, ali občasno, ko imamo kak določen problem. V slednjem primeru obiskujemo terapevta, dokler se naše stanje ne izboljša. Obiski pa ne smejo biti prepogosti, saj telo potrebuje svoj čas, da se v miru odzove na procese, ki se sprožijo v njem. Najbolje je, če prisluhnemo sebi, ocenimo, koliko nam terapija pomaga, in se na podlagi tega odločimo. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Ali naj se odločim za refleksnoconsko masažo stopal ali dlani? &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Običajno je bolj sproščujoča masaža stopal. Morda zato, ker so stopala večja, imajo več živčnih točk ali zato ker so močno obremenjena (nosijo našo celotno težo), mi pa na njih vseeno pogosto pozabljamo. Dlani so bolj navajene nežnosti, saj se z njimi dotikamo sebe in drugih, jih pogosteje namažemo s kremo, jih uporabljamo v medosebni komunikaciji, medtem ko so stopala utesnjena v raznih čevljih neprimernih oblik, obuta v nogavice iz umetnih vlaken, redko se jih dotikamo ali nahranimo s kremo ali oljem.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Zato masažo dlani uporabimo v primerih, ko masaža stopal ni mogoča. To je predvsem ob kakršnihkoli poškodbah stopal ali v primeru bolezenskih znakov, odraženih na stopalu (gljivice, razjede, krčne žile, ...). 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Ali lahko refleksoconsko masažo izvajamo sami doma?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Doma lahko sebi ali družinskim članom zmasiramo stopala ali pa se mi pustimo zmasirati drugim. Take masaže sicer ne moremo jemati kot terapevtsko metodo, je pa dobrodošla tehnika, s katero izboljšamo prekrvavitev stopal in celega telesa ter se sprostimo. Masaža v družinskem krogu pa ugodno vpliva tudi na naše medosebne odnose. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Priporočila za samomasažo. &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;ZGODOVINA REFLEKSOTERAPIJE&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Masaža kot nadpomenka refleksoterapije sega daleč v zgodovino in se je razvijala sočasno z razvojem človeštva. V vseh kulturah se je pojavljala kot ena izmed oblik zdravljenja. Še danes se z roko intuitivno dotaknemo predela v katerem čutimo bolečino, ga ogrejemo ali masiramo.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Prvi zgodovinski vir o obstoju refleksoterapije v naši daljni zgodovini, lahko bi rekli prazgodovini, je slika najdena v egipčanski grobnici iz leta 2300 p.n.š.. Ta slika prikazuje zdravljenje z reflesoconsko masažo stopal in dlani.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Refleksoconska masaža se je razvijala na različnih koncih sveta. Kot obliko preprečevanja in zdravljenja bolezni jo navajajo stari kitajski, indijski in egipčanski spisi, omenjena pa je tudi v starogrški literaturi. V daljni zgodovini namreč niso poznali tehnično-medicinskih možnosti za postavljanje diagnoze in zdravljenje, zato so se ljudje opirali na svoja čutila in s tipom, vonjem in okusom pridobivali spoznanja o soodvisnosti med našo zunanjostjo in notranjostjo. Na Kitajskem se je tako razvil nauk o omrežju poti, razvejanem po celem telesu, skozi katere potekajo vitalne substance in ki povezujejo notranje organe s površino telesa (to omrežje poznamo pod imenom »meridiani«). Kanali tako tečejo tudi po površini telesa in zarišejo številne akupunkturne in akupresurne točke, ki jih kitajska tradicionalna medicina že stoletja uspešno uporablja pri zdravljenju. Pred pričetkom zdravljenja z akupunkturo ali akupresuro pa so kitajski zdravilci pogosto ugotavljali stanje telesa s pritiskanjem na točke stopala.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
V srednjem veku je znanje naših pametnih prednikov počasi tonilo v pozabo. Samo Kitajci in nekatera indijanska plemena so še poznala in uporabljala koncept refleksne povezanosti zunanjosti z organi v notranjosti telesa in to znanje prenašala iz roda v rod.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Ponovno rojstvo je refleksoterapija doživela v 20. stoletju, ko je ameriški zdravnik William Fitzgerald (1872 – 1942) prišel v stik z akupresuro. Navdušilo ga je dejstvo, da je v času pred našim štetjem obstajalo vedenje kako s pritiskom na določene točke zdraviti telo. Ponovno je pričel v praksi (na svojih pacientih) proučevati povezave med točkami na dlaneh, stopalih ter celotnim organizmom ter razvil consko terapijo, ki jo je skupaj z dr. Bowersom opisal v knjigi Zone Therapy. Metodo je poskušal obrazložiti v medicinskem jeziku ter hkrati podati napotke za delo zdravniškega osebja ob posameznih obolenjih, a kljub temu medicinska stroka ni pokazala posebnega zanimanja za metodo. Izjema sta bila zakonca Riley – oba zdravnika, ki sta terapevtsko metodo vključila v svojo prakso.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Rileyeva sta z metodo seznanila fizioterapevtko Eunice Ingham (1879 – 1974), ki je ne samo postala njena zvesta zagovornica, temveč je na podlagi lastnega raziskovanja naredila še korak naprej. Ugotovila je namreč, da je oblika stopala podobna obliki telesa in da stopalo ponuja zemljevid vseh telesnih delov in organov ter izoblikovala tehniko, ki jo štejemo za pričetek sodobne refleksoterapije. S to tehniko je tako uspešno zdravila svoje paciente, da se je odločila metodo predstaviti širši javnosti. Javnost je bila navdušena in mnogi fizioterapevti, osteopati, kiropraktiki, pa tudi ljudje, ki poklicno niso bili povezani z medicino ali zdravljenjem so se naučili njene tehnike. Napisala je dve knjigi: prvo »Zgodbe,  ki jih lahko povedo stopala«, kasneje pa še »Zgodbe, ki so jih povedala stopala«.   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
V Evropo sta metodo Eunice Ingham v šestdesetih letih 19 stoletja pripeljali njeni študentki, in sicer Doreen Bayley v Veliko Britanijo (leta 1960) in Hanne Marquardt v Nemčijo.  Slednja je metodo iz začetka 20. stoletja prilagodila času ter jo preko refleksoterapevtskih tečajev in svoje šole razširila po vsej Evropi.     
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;RAZVOJ REFLEKSOTERAPIJE V SLOVENIJI   &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Refleksoterapija je pričela prodirati tudi v Slovenijo. V devetdesetih letih je na našem področju delovalo že kar nekaj refleksoterapevtov, ki so si znanje nabirali pretežno v tujini. V želji po povezovanju, ki bi vzpodbujalo tudi razvoj dejavnosti in kvalitetno izvajanje storitev so refleksoterapevti leta 1996 ustanovili Društvo refleksoterapevtov Slovenije, leto dni kasneje pa so se pod okriljem GZS povezali še v Sekcijo refleksoterapevtov.  Preko sekcije so refleksoterapevti med drugim želeli predvsem urediti svoj status ter postaviti pogoje in merila za izobraževanje, ki bi omogočilo pridobitev listine usposobljenosti za delo refleksoterapevta (prve listine so bile izdane v marcu 2000). Dokončno se je poklic refleksoterapevt uredil šele v letu 2005, ko je bila januarja, v skladu z Zakonom o nacionalni poklicni kvalifikaciji, sprejeta Nacionalna poklicna kvalifikacija refleksoterapevt / refleksoterapevtka (v nadaljevanju NPK).   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Sprejeta sta bila zakonska akta:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Poklicni standard - določa ključne naloge pri refleksoconski masaži in na podlagi le-teh tudi poklicne kompetence za poklic refleksoterapevta. 
&lt;br /&gt;
Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti - ki določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo, načine preverjanja strokovnih zmanj in spretnosti, merila preverjanja....   
&lt;br /&gt;
To je prva komplementarna metoda, urejena na tak način. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;KAKO POSTATI REFLEKSOTERAPEVT? &lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Če želiš postati refleksoterapevt moraš v skladu s Katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti izpolnjevati določene pogoje:   
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Posedovati moraš ustrezna strokovna znanja in spretnosti, ki jih določa Poklicni standard refleksoterapevt /refleksoterapevtka    
&lt;br /&gt;
Posedovati moraš strokovna znanja in spretnosti na nivoju srednjega poklicnega izobraževanja s področja zdravstva. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Če pogoja iz druge točke ne izpolnjuješ, pa moraš na Srednji zdravstveni šoli opraviti preizkus iz treh sklopov zdravstvenih vsebin, ki so določene z izobraževalnim programom Bolničar – negovalec. 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
To so: Vzgoja za zdravje in higiena, Osnove anatomije in fiziologije ter Kontaktna kultura.&lt;br /&gt;____________________________________________________________________________&lt;br /&gt;Lep pozdrav&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>POMOČ - bolnim :: Re: OSNOVE KLINIČNE ANATOMIJE...!!!</title>
	<pubDate>13 Mar 2010 22:22 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4042#4042</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=2&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;marjan&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Naslov sporočila: Deformacija nožnega palca&lt;br /&gt;Objavljeno: 13 Mar 2010 22:22 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 20&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;&lt;span style=&quot;font-size: 18px; line-height: normal&quot;&gt;&lt;span style=&quot;color: darkred&quot;&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Deformacija nožnega palca&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Gre za nenormalen odmik nožnega palca navzven proti malim prstom stopala (hallux valgus) in kostno zadebelitev ob osnovnem sklepu palca na notranji starani stopala (bunion). Obe deformaciji večinoma nastopata skupaj in sta zelo pogosta težava s katero se sreča v življenju tretjina žensk in pet procentov moških. Pogosto se tej deformaciji pridruži še deformacija na drugem prstu, redkeje tudi na drugih malih prstih. Deformacija na drugem prstu zgleda kot v sklepu čvrsto prepognjen prst, ki ga ni mogoče več iztegniti.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;VZROK&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Osnovni vzrok je dedna predispozicija, tako, da opažamo, da je pri določenih družinah deformacija bistveno bolj pogosta. Če imate deformacijo to še ne pomeni, da jo bo zagotovo imel tudi vaš potomec, saj na razvoj deformacije bistveno bolj vpliva neprimerna obutev.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Predvsem so to trdi čevlji, v sprednjem delu zašiljeni, nepravilne velikosti in z previsokimi petami. Tipično se ob rednem nošenju neprimerne obutve palec sčasoma vse bolj umika vstran, ob notranjem delu stopala ob palcu, pa se zaradi pritiska obutve najprej pojavita oteklina in rdečina, sledi pa zadebelitev kosti in mehkih tkiv, ter postopno vse hujša bolečina in postopno omejena gibljivost.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pritisk čevlja sili male prste v vse večji prepogib, razvijejo se deformacije na malih prstih in boleči otiščanci. Če deformacija močno napreduje se lahko palec in drugi ter tretji prst tudi zakrižata, tako, da deformiran drugi in/ali tretji prst jahata preko deformiranega palca.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;JE OPERACIJA NUJNA?&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Z leti postaja stopalo spredaj vse širše, palec vse bolj rine pod druge prste, na podplatu se zaradi spremembe obremenitve razvijejo otiščanci.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Na začetku si lahko pomagamo z primerno širokimi, udobnimi čevlji iz naravnih materialov (usnje, platno). Lahko uporabljamo ortopedske pripomočke (opornice, distančniki…), ki postavljajo palec v normalen položaj. Za lajšanje bolečin lahko uporabljamo nesteroidne antirevmatike v obliki zunanjih mazil ali gelov ali v obliki tablet.Po nekaj letih pa vam lahko ustrezno pomagamo le še z operacijo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Operacija pa ni nujna nikoli!!! Če težave niso tako hude, da bi bile prizadete življenjske aktivnosti operacija ni potrebna.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;OPERACIJA HALLUX VALGUSA IN MALIH PRSTOV&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Operativni poseg opravimo v regionalni ali splošni anesteziji.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Obstaja mnogo operativnih tehnik, katera tehnika je najbolj primerna za vas je odvisno od stopnje deformacije palca in drugih prstov in stopnje okvare palčevega sklepa. Operacija traja od trideset do devetdeset minut. Pri večini operativnih tehnik prežagamo palčevo kost (osteotomija), zamaknemo glavico tako, da korigiramo deformacijo in fiksiramo palec v normalen položaj. Za fiksacijo uporabljamo resorbilne (razgradljive) pine, žice, vijake ali ploščice.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Pred operacijo morate obvezno sanirati vse morebitne kronične bolezni, predoperativno pri osebnem zdravniku opravite standardne predoperativne preiskave (točno katere predoperativne preiskave so potrebne je odvisno od starosti in morebitnih pridruženih bolezni). Pred operacijo je potrebna natančna higiena stopal, v primeru vnetnih procesov na stopalu operacija ne pride v poštev. Dva tedna pred operacijo morate biti popolnoma zdravi, brez prehladnih obolenj. Običajno je hospitalizacija po operaciji dan ali dva.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;KOMPLIKACIJE&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Vsak operativni poseg je povezan z določenim tveganjem. Da bi bilo to tveganje čim manjše je potrebno seznaniti ortopeda in anesteziologa z vsemi dodatnimi zdravstvenimi težavami, ki bi lahko privedle do zapletov.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Po operaciji je v izogib zapletom potrebno natančno upoštevati navodila zdravnika in drugega medicinskega osebja.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Najpogostejše komplikacije pa so:
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Okužba – redek (1%), vendar zelo resen zaplet. Površinske okužbe zdravimo z antibiotiki, globoke okužbe pa zahtevajo dodatne kirurške posege.
&lt;br /&gt;
Globoka venska tromboza – pomemben razlog za nastanek je premajhna telesna aktivnost po operaciji. Pri nekaterih bolnikih je tveganje za razvoj tromboze povečano, v tem primeru se odločimo preventivno za injekcije nizkomolekularnega heparina, ki si jih boste doma sami aplicirali po predhodni edukaciji v bolnišnici.
&lt;br /&gt;
Poškodbe živcev – zelo redek zaplet s katerim se običajno srečamo pri korekciji zelo hudih deformacij. Večkrat opažamo po operaciji poškodbe kožnih živcev, ki se kažejo s spremenjenim občutkom za dotik v okolici brazgotine – navadno se ti drobni živci opomorejo in se občutek za dotik povrne, lahko pa to traja tudi do dve leti.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;PO OPERACIJI&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Po operaciji boste počivali v postelji, vznožje postelje bo dvignjeno, operirano stopalo bomo hladili z ledom. Za lajšanje bolečin boste dobivali analgetike. Po operaciji boste imeli operativno mesto povito čvrsto z povojem ali pa imobilizirano z mavcem in/ali opornico.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Prvi pooperativni dan bomo rano previli, opravili RTG slikanje. S pomočjo fizioterapevta vas bomo mobilizirali, namestili poseben pooperativni čevelj ali mavec ter vas naučili pravilne hoje z berglami.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Če se boste dobro počutili boste prvi pooperativni dan odpuščeni v domačo oskrbo.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Doma boste počivali, prejemali analgetike in hladili operirano stopalo. Hodili boste po operaciji čim manj, v naslednjih dnevih in tednih pa postopno čedalje več. Pri hoji boste uporabljali pooperativni čevelj, po potrebi tudi bergle in boste pri tem striktno obremenjevali le peto. Prstov štiri do osem tednov po operaciji ne smete obremenjevati.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
V bolnišnico boste hodili na redne preveze in kontrole, naučili vas bomo pravilnega povijanja palca, ki ga boste nato po odstranitvi šivov sami izvajali doma.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Ko bomo na kontrolnem pregledu štiri do osem tednov po operaciji po predhodni rentgenski kontroli ugotavljali dobro zaraščanje kosti vam bomo odstranili čevelj ali drugo imobilizacijo ter morebitno žico. Za tem boste postopno pričeli obremenjevati tudi prste in boste postopno prešli na normalno obutev. Po dveh do treh mesecih je večinoma možna normalna hoja v normalni konfekcijski obutvi. Mesec ali dva za tem je običajno možno tudi visoko stopanje na prste in športne aktivnosti. Modne, damske čevlje boste večinoma lahko uporabljali šest mesecev po operaciji.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Čas bolniškega staleža je običajno 2 do 4 mesece, odvisno seveda tudi od tega, kakšno delo opravljate.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Izbira čevljev po operaciji
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Svetujemo, da čevlje kupujete v popoldanskem času, ko so stopala že nekoliko otekla. Načeloma mora biti pred najdaljšim prstom še 1 cm prostora, tako, da lahko z vsemi prsti prosto gibljete. Obris stopala na papirju v sprednjem delu nikakor ne sme biti širši od čevlja. Opetnik naj bo močan, prožen, peta naj ne bo višja od 3 do 4 cm. Ob uporabi manj udobnih, bolj modnih čevljev (kar sicer načeloma odsvetujemo), se izogibajte daljše hoje ali stoje, nosite jih čim krajši čas, nato pa stopalo zmasirajte in dobro razgibajte.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Za dober končni rezultat je potrebno dobro sodelovanje in medsebojno zaupanje med bolnikom in zdravnikom ter drugim medicinskim osebjem. Informacije naj vam bodo vzpodbuda za vaša dodatna vprašanja na katera vam bomo poskušali z veseljem odgovoriti.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Želimo vam čim uspešnejše zdravljenje.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=TsPb430&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s2.postimage.org/Pb430.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s4.postimage.org/nzAgr.png&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=TsPcaU0&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s2.postimage.org/PcaU0.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=PqBlfkA&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s3.postimage.org/BlfkA.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;a href=&quot;http://www.postimage.org/image.php?v=TsPjHP9&quot; target=&quot;_blank&quot; class=&quot;postlink&quot;&gt;&lt;img src=&quot;http://s2.postimage.org/PjHP9.jpg&quot; border=&quot;0&quot; /&gt;&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;____________________________________________________________________________&lt;br /&gt;Lep pozdrav&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
<item>
	<title>Vse o partnerstvo :: Re: občutek zapostavljenosti</title>
	<pubDate>13 Mar 2010 14:08 (GMT 1)</pubDate>
	<link>http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/viewtopic.php?p=4041#4041</link>
	<description>Avtor: &lt;a href=&quot;http://forum-tezave-pomagajmosi.mojforum.si/forums_m.php?mode=viewprofile&amp;u=2&quot; target=&quot;_blank&quot;&gt;marjan&lt;/a&gt;&lt;br /&gt;
Naslov sporočila: Odgovor:&lt;br /&gt;Objavljeno: 13 Mar 2010 14:08 (GMT 1)&lt;br /&gt;
Odgovorov: 1&lt;br /&gt;&lt;br /&gt;
&lt;span class="postbody"&gt;&lt;span style=&quot;font-weight: bold&quot;&gt;Odgovor:&lt;/span&gt;
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Spoštovani ! 
&lt;br /&gt;
Lepo pozdravljeni na forumu.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
To pa res ni lepo, če vas fant zapostavlja, mogoče vas ne ljubi dovol.
&lt;br /&gt;
Priporočam, da se lepo ob eni kavici iskreno pogovorita in zaupata drug, drugemu vajino težavo.
&lt;br /&gt;
Pregledat morata obe strani in ugotovit kaj dela kdo narobe...itn.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Vsakdo izmed nas si izbere svojo pot življenja in nihče ne počne stvari zaradi nekoga drugega, pač pa zato, ker si tako izbere.
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Tudi ti imaš svoje potrebe, ki pa jih gotovo uresničuješ na svojstven način. Poskušaj razmisliti, kdaj si pri zadovoljevanju svojih potreb,... potrebe po ljubezni, pripadnosti, svobodi, moči, zabavi...itd. .. zadovoljna in kdaj ne ? 
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
&lt;span style=&quot;text-decoration: underline&quot;&gt;Poskušaj si odgovoriti na vprašanje:&lt;/span&gt; 
&lt;br /&gt;
Kaj si pravzaprav želim ? 
&lt;br /&gt;
Kaj lahko jaz naredim za to, da dobim, kar želim ? 
&lt;br /&gt;
Ali sem ljubosumna ? 
&lt;br /&gt;
Ali je on ljubosumen ?
&lt;br /&gt;
Kdaj in komu sem nevoščljiva ?
&lt;br /&gt;
Ima on kakšne težave sam sabo ?
&lt;br /&gt;
Ali se midva resnično ljubiva ?
&lt;br /&gt;
ITD.......?
&lt;br /&gt;

&lt;br /&gt;
Lepo bi bilo predelati ta vprašanja z nekom, ki bi mu zaupala, ki bi te razumel, poslušal in z veseljem sprejel tako kot si, dvaindvajset letnico, ki šele stopa na pot življenja.&lt;br /&gt;____________________________________________________________________________&lt;br /&gt;Lep pozdrav&lt;/span&gt;&lt;br /&gt;
</description>
</item>
</channel>
</rss>


