ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

ZAPOSLOVANJE

Lahko delodajalec vsem zaposlenim zniža plače?


Odgovarja: GREGOR CERAR, sekretar OO ZSSS Podravja


Bralec, zaposlen v enem izmed podjetij, ki so zaprosila za subvencioniranje polnega delovnega časa, sprašuje, ali lahko delodajalec, ki se je zaradi zmanjšanja naročil odločil, da bo v podjetju znižal delovni čas na 32 ur tedensko, tudi v primeru, da pridobi državno subvencijo, vsem zaposlenim zniža plače.


"Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ) določa, da lahko gospodarske družbe oziroma fizične osebe, ki zaposlujejo delavce skladno z določbami zakona o delovnih razmerjih (ZDR), zaprosijo za dodelitev subvencije za delno sofinanciranje plač v znesku 60 evrov na delavca, če skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja, skrajšajo polni delovni čas s 40 ur tedensko na 36 ur tedensko (1. odstavek 2. člena ZDSPDČ) in če z reprezentativnimi sindikati sklenejo dogovor o zagotavljanju dela krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur tedensko (2. odstavek 2. člena ZDSPDČ). Na podlagi zakona torej delovnega časa delodajalec brez dogovora z reprezentativnimi sindikati ne more samovoljno znižati na 32 ur tedensko. Ob tem je treba poudariti, da se kljub takšnemu morebitnemu dogovoru šteje, da je delavec zaposlen za polni delovni čas. Temeljni pogoj za pridobitev subvencije je dogovor s sindikatom, in to tako ob skrajševanju polnega delovnega časa kakor tudi ob zagotavljanju dela manj kot 36 ur tedensko.



Zakon enači delo v 40-urnem delovnem tednu z delom v 36-urnem. Ne smejo se spremeniti pravice do odmora med delom, počitka med dvema delovnima dnevoma, dopusta. Če delodajalci ne bodo mogli zagotoviti dela za vseh 36 ur na teden, imajo zakonsko pravico, da delavca napotijo na čakanje na delo doma, na podlagi 137. člena ZDR pa delavcu v takšnih primerih, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca, pripada nadomestilo v višini sto odstotkov povprečne plače, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih. Tudi kadar delodajalec ne more zagotoviti dela za polni (36-urni) delovni čas, je dolžan delavcu izplačati plačo, ki ne sme biti nižja od minimalne plače. V primeru, ko pa delavec nima dela za več kot 34 ur na teden (npr. 32 ur) in ob tem podpiše še spremenjeno (novo) pogodbo o zaposlitvi, se bo podpis takšne pogodbe pojmoval kot podpis pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, kar ima lahko za posledico sorazmerno nižjo plačo, manjši regres za letni dopust, nižje povračilo stroškov prehrane, nižji dohodek, ki služi za odmero nadomestil po zakonu in osnovo za odmero pokojnine, in podobno. Enako velja, če delavec in delodajalec podpišeta aneks k pogodbi o zaposlitvi za 36 ur na teden, ne da bi delodajalec predhodno uredil to vprašanje bodisi s sindikatom v kolektivni pogodbi ali pa v splošnem aktu.



Plača je individualna pravica delavca, zato samo on odloča o njeni višini. Zato je pomembno opozoriti še na dejstvo, da se lahko sindikat z delodajalcem pogaja samo o morebitnem skrajšanju polnega delovnega časa oziroma o dolžini zagotavljanja dela v okviru polnega delovnega časa, ne sme pa se pogajati o morebitnem znižanju plače.



Namen subvencije je in mora biti ohranitev socialnega statusa delavcev. Ob skrajšanju polnega delovnega časa se osnovna plača delavca, dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, torej ne sme zmanjšati. V takšnem primeru je delodajalec lahko v celoti deležen subvencije. V primeru skrajševanja polnega delovnega časa in tudi znižanja plače pa naj bi se subvencija vštela v osnovno plačo delavca ali pa se izplača kot dodatek k osnovni plači, seveda za čas trajanja skrajšanega polnega delovnega časa."


Vprašanja v zvezi z delovnopravno zakonodajo lahko pošljete na naslov ČZP Večer, Svetozarevska 14 (za Zaposlovanje)Maribor, ali na elektronski naslov: zaposlovanje vecer.com
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Zakaj premajhen zaslužek

Na vprašanja bralcev odgovarja GREGOR CERAR, sekretar OO ZSSS Podravja



Bralka s Ptuja piše: "Sem 57-letna profesorica angleščine in slovenščine, delam pa kot šolska knjižničarka v eni od ptujskih osnovnih šol. Letos decembra se nameravam (od razočaranja) upokojiti. Od junija 2005 sem delovni invalid III. kat. (75-odstotna naglušnost), zato delam vsak dan štiri delovne ure in dobivam plačo za polovični delovni čas. Tako sem januarja 2009 (bruto) zaslužila: 79,09 ure = 935 evrov + praznik, 7,91 ure = 93,55 evra + dodatek za delovno dobo, 79,09 ure = 113,39 evra. To v skupnem znesku pomeni, da sem prejšnji mesec zaslužila bruto 1142,47 evra oz. 786,27 evra neto, hkrati pa od Zpiza dobila še nadomestilo iz invalidskega zavarovanja ter invalidnino v znesku 345,22 evra. Zneski resda niso pomembni, vendar bi vam rada prikazala sistem obračunavanja delovne dobe in dodatka za delovno uspešnost (po starem: individualna stimulacija). (V bodoče bo kot vladni varčevalni ukrep ukinjena.) Slednje se mi že od junija 2005 obračunava polovično, ker je izhodišče obračuna polovična plača. Tako sama dobim za enako delovno uspešnost (hipotetično) 25 evrov, sodelavec pa 50 oziroma za enako dolgo delovno dobo pol manj (če sodim po izračunu na svojem plačilnem seznamu).


Če izhajam iz zakonskih opredelitev (npr.: dodatek za delovno dobo se obračunava na skupno delovno dobo v višini osnovne plače...) in opredelitve osnovne plače (ki je določena s plačnim razredom, tj. v mojem primeru 40. pl. razred oz. prevedena plača 1937,21 evra), potem sodim, da mi pripada pravica do izplačila, kot da bi delala polni delovni čas (podobno kot za regres ali jubilejno nagrado).



Drugo vprašanje je manj zapleteno, čeprav bolj pomembno za vse zaposlene. Ali je zakonsko upravičeno, da se za praznik ne obračuna dodatek za delovno dobo? Če je na leto na primer 17 praznikov oziroma dela prostih dni, dobimo za toliko dni manjši dodatek! V mojem primeru vsaj 50 evrov (okrog 3 evre na dan). Če primerjam plačilne liste za dve leti ali tri leta nazaj, sem dobila za delovno dobo tedaj več kot danes. Ni najbolj logično,



kajne?"



"Delavka je postala invalidka III. kategorije na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so začele veljati s 1. 1. 2003. Te določbe drugače urejajo pravice delovnih invalidov, kot so bile urejene po starem. Delavka dela kot delovna invalidka III. kategorije s skrajšanim delovnim časom in prejema nadomestilo za delno invalidsko upokojitev od Zpiza. Glede na to, da je delno upokojena, prejema od delodajalca le plačo za čas dela (štiri ure), saj nadomestilo za preostale štiri ure prejema od Zpiza.



Delovna uspešnost in dodatek za delovno dobo sta seveda posledično nižja, saj nima več polne plače, ker je za štiri ure delno upokojena. Torej: ne more prejemati celotne osnovne plače in posledično celotne delovne uspešnosti ter celotnega dodatka za delovno dobo, temveč le za ure skrajšanega delovnega časa, ker je delno upokojena in prejema nadomestila od Zpiza.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Pravni nasveti:
http://www.informiran.si/portal.aspx?content=prirocniki&showMenu=1&showRightFrame=1
_________________
Lep pozdrav
Marjan