ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Brezplačni pravni e-priročnik:

informiran.si

http://www.informiran.si/portal.aspx?content=e-informator_prekinitev_delovnega_razmerja&showMenu=1&showRightFrame=1&utm_source=e-Informator&utm_medium=email&utm_content=e-Informator_47_spletni_ogled_maila
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Najpomembnejše
informacije o dedovanju


1. Hitri pregled
Kaj je dedovanje?
Dedovanje pomeni prehod premoženja od ene osebe na drugo. Oseba, katere premoženje se prenaša, je zapustnik,
oseba, ki pridobi premoženje, je dedič ali volilojemnik – odvisno za kakšen prenos gre.

Kdaj pride do dedovanja?
Do dedovanja pride v trenutku smrti zapustnika. Premoženje, ki je njegovo ob smrti, avtomatično preide na njegove
dediče.
Kdo je lahko zapustnik?
Zapustnik je lahko vsaka fizična oseba, ki ima v trenutku smrti premoženje. Pravna oseba ne more biti zapustnik.
Kdo lahko deduje?
Deduje lahko vsak, ki je živ v trenutku zapustnikove smrti. To pomeni, da mora preživeti zapustnika. Izjemoma lahko
deduje že spočet a še ne rojen otrok, vendar pod pogojem, da se rodi živ. Pravne osebe, ki obstajajo ob zapustnikovi
smrti, lahko dedujejo, vendar le na podlagi oporoke. Premoženje lahko deduje ena ali več oseb.
Kaj se deduje?
Deduje se premoženje, ki ga zapustnik ima ob svoji smrti (zapuščina). Na dediče se prenašajo tako pravice kot tudi
obveznosti, ki jih je v skladu z zakonodajo mogoče dedovati. Ni mogoče dedovati pravic iz družinskega prava (npr.
roditeljska pravica), osebnostnih pravic in pravic iz socialnega varstva (npr. pravica do starševskega dodatka).

POZOR! Zakon določa, da se določeni deli zapustnikovega premoženja lahko izločijo, tako da niso predmet dedovanja.

http://www.informiran.si/doc/Vsebina/najpomembnejse%20informacije%20o%20dedovanju.pdf


Kaj se lahko izloči?
1) Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli z zapustnikom in mu s svojim delom,
zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega
premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega
premoženja. Njihov prispevek tako ni predmet dedovanja, ampak pripade njim.

Primer:
Nekdo, ki je vlagal v zapustnikovo hišo, jo prenovil, naredil prizidek ipd., ima pravico zahtevati, da se
iz zapuščine izloči vrednost njegovega vložka v hišo. Ta vrednost tako ne pripade dedičem zapustnika ampak
osebi, ki je zahtevala izločitev.

2) Predmet dedovanja tudi niso zapustnikovi gospodinjski predmeti manjše vrednosti. Ti pripadejo preživelemu
zakoncu, zapustnikovim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem, ki so živeli z zapustnikom v istem
gospodinjstvu. Pohištvo, gospodinjski stroji, hišna oprema, posteljnina in podobno, ki niso večje vrednosti, se
ne dedujejo, ampak postanejo last navedenih oseb.

3) V primeru, ko je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ne pride do dedovanja tistega
dela njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči. Premoženje zapustnika, ki je za časa življenja
užival tako pomoč, se zmanjša za vrednost prejete pomoči. Ta del postane lastnina Republike Slovenije oziroma
občine. Država se temu delu premoženja lahko odpove, če so zapustnikovi dediči, njegov zakonec ali njegovi
otroci v tako slabem položaju, da sami potrebujejo pomoč.
Deduje se lahko na podlagi zakona ali po oporoki. To sta edina veljavna načina dedovanja pri nas.

OPOROČNO DEDOVANJE
Dedovanje po oporoki nastopi le v primeru, ko zapustnik napravi oporoko. Oporoka je enostranska izjava volje
zapustnika, za katero ni potrebno soglasja osebe, ki ji je v oporoki kaj naklonjeno. Njena značilnost je, da jo
oporočitelj lahko kadarkoli delno ali v celoti prekliče in napravi novo.
Oporočno dedovanje ima prednost pred zakonitim. Dediči, določeni v oporoki, tako dedujejo pred zakonitimi
dediči oziroma zakonite dediče izključujejo od dedovanja (razen v primeru nujnega dedovanja).
Kdo je lahko oporočitelj?
Oporoko lahko napravi vsak, ki je dopolnil 15 let in ki je sposoben razumeti pomen in posledice oporoke. Ta
sposobnost se ugotavlja za vsak konkreten primer posebej. Pravna oseba ne more biti oporočitelj.

Kako napraviti oporoko?
Oporoko je mogoče sestaviti na različne načine in v različnih oblikah. Poznamo lastnoročno oporoko, pisno oporoko
pred pričami, sodno, notarsko, mednarodno oporoko, …
Zakon za vsako obliko natančno določa, kako mora biti napravljena in kakšni so pogoji za njeno veljavnost.
Več: Hitri pravni e-priročnik: Kako sestaviti oporoko (kliknite tu)
Oporoka (kliknite tu)

Oporočitelj z oporoko določi, kako bo njegovo premoženje po smrti razdeljeno in med katere osebe. S tem prepreči,
da bi nastopilo zakonito dedovanje, to je dedovanje po pravilih, ki jih določa zakon.

Kdaj pride do zakonitega dedovanja?
• oporoke ni,
• oporoka je neveljavna,
• oporočni dedič se odpove dedovanju,
• oporočni dedič je dedno nevreden,
• oporočni dedič umre pred zapustnikom,
• v oporoki ni mogoče ugotoviti, kdo je dedič.

Oporočitelj lahko prepreči zakonito dedovanje tako, da v oporoko določi nadomestnega dediča, ki bo dedoval, če
prvotni dedič ne bi dedoval (ker se odpove dedovanju, je dedno nevreden, umre pred zapustnikom).

ZAKONITO DEDOVANJE
Pravila dedovanja ureja Zakon o dedovanju. Deduje se po določenih dednih redih, glede na bližino razmerja z
zapustnikom. Najpomembnejši razmerji za dedovanje sta sorodstvo in zakonska zveza.
POZOR! Prava posvojitev ima glede dedovanja enako veljavo kot naravno sorodstvo. Zunajzakonska zveza je izenačena
z zakonsko zvezo. Pravica do dedovanja obstaja torej tudi pri zunajzakonski zvezi.

Kdo lahko deduje?
Pri zakonitem dedovanju se deduje po dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja
osebe bolj oddaljenega dednega reda. Torej imajo dediči prvega dednega reda prednost pred dediči iz kasnejših
dednih redov. Pri nas imamo tri dedne rede.
posvetuj se e-novice pošlji prijatelju


PRVI DEDNI RED
Dedujejo:
• zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci
• zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner.
Deleži: deduje se po enakih delih.
Primeri:
ZAPUSTNIK → ZAKONEC (1/4)
↓
OTROK (1/4) OTROK (1/4) OTROK (1/4)
______________________________________________
ZAPUSTNIK
↓
OTROK (1/2) - OTROK (1/2)
umre pred zapustnikom,
zato ne deduje, dedujeta
njegova otroka – vsak pol od 1/2
↓
OTROK (1/4) OTROK (1/4)
Če zapustnik ne zapusti potomcev, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak dedovanje preide v drugi
dedni red.
DRUGI DEDNI RED
V tem dednem redu se deduje, kadar zapustnik ni zapustil potomcev.
Dedujejo:
• zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre)
• zakonec oz. zunajzakonski partner.
Deleži:
• starši, posvojitelj in njihovi potomci dedujejo 1/2 premoženja, po enakih delih.
• zakonec oz. zunajzakonski partner deduje 1/2 premoženja.
Primer:
OČE (1/4) MATI (1/4)
↑
ZAPUSTNIK → ZAKONEC (1/2)
TRETJI DEDNI RED
V tem dednem redu se deduje, ko zapustnik ni zapustil ne potomcev, ne staršev (in tudi ti niso zapustili nobenega
potomca) in ne zakonca.
posvetuj se e-novice pošlji prijatelju
Dedujejo:
• Zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).
Deleži: 1/2 zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini
strani.
Brezplačno se posvetujte s strokovnjaki (kliknite tu)


NUJNO DEDOVANJE
Oporoka je dejanje oporočitelja, s katerim sam določi usodo svojega premoženja po smrti. Vendar je ta njegova
pravica delno omejena z institutom nujnega dedovanja. Kaj to pomeni?
Zakon določa, da morajo določene osebe, tudi če jim oporočitelj v oporoki ne nameni ničesar, kljub temu dedovati
določen del njegovega premoženja.
Kdo so te osebe:
• zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci
• zapustnikovi starši
• zapustnikov zakonec;
tem osebam pripade nujni delež brez izpolnjevanja posebnih dodatnih pogojev;
• zapustnikovi stari starši
• zapustnikovi bratje in sestre;
te osebe morajo izpolnjevati 2 dodatna pogoja:
• biti morajo trajno nezmožne za delo in
• nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Deleži:
• zapustnikovi potomci in zakonec: pripada jim 1/2 zakonitega dednega deleža
• ostali: 1/3 zakonitega dednega deleža
(glej zgoraj: Zakonito dedovanje!)
Primer: Zapustnik ima zakonca in dva otroka. Zapustnik v oporoki vse svoje premoženje nameni svoji prijateljici.
Koliko pripada zakoncu in otrokoma?
Zakonec in otroka bi pri zakonitem dedovanju (prvi dedni red) dedovali po enakih delih, vsak 1/3 premoženja.
Njihov nujni delež predstavlja 1/2 zakonitega deleža, torej pri nujnemu dedovanju vsakemu pripada 1/6 celotnega
premoženja. Ostalo, to je 1/2 celotnega zapustnikovega premoženja, dobi prijateljica.
POZOR! Pravico do nujnega deleža je potrebno zahtevati, drugače se ne upošteva.
Nujni dedič je pravi dedič, zato odgovarja tudi za zapustnikove dolgove!
Ali oporočitelj lahko kakorkoli prepreči, da bi nujni dedič dedoval?
Da, to mu omogoča institut razdedinjenja nujnega dediča.
posvetuj se e-novice pošlji prijatelju
Kdaj oporočitelj lahko razdedini nujnega dediča?
• če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom
• če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper oporočitelja ali njegovega zakonca, otroka,
posvojenca ali starše
• če se je dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju.
Kako oporočitelj lahko opravi razdedinjenje?
Oporočitelj mora razdedinjenje jasno in na nedvoumen način izraziti v oporoki. Priporočljivo je, da navede tudi
razlog za razdedinjenje.
Kakšne so posledice razdedinjenja?
Dedič izgubi pravico do dedovanja. Šteje se, kot da bi bil umrl pred zapustnikom.
POZOR! To ne velja nujno tudi za dedičeve potomce.
Drug način, kako oporočitelj lahko prepreči nujnemu dediču, da deduje, je odvzem nujnega deleža v korist
potomcev.
Oporočitelj v oporoki lahko določi, da odvzema svojemu potomcu oz. posvojencu pravico do nujnega deleža in ga
daje njegovim potomcem.
Pod katerimi pogoji oporočitelj to lahko stori?
Potomec, ki mu pripada nujni delež, mora biti prezadolžen ali zapravljivec. Ob smrti oporočitelja mora imeti:
• mladoletnega otroka ali
• mladoletnega vnuka od prej umrlega otroka ali
• polnoletnega otroka ali vnuka, ki je pridobitno nesposoben.
Kako do dedovanja sploh pride?
Ključni trenutek pri dedovanju je zapustnikova smrt. V tem trenutku zapustnikovo premoženje preide na njegove
dediče.
O dedovanju se odloča v zapuščinskem postopku. Ta se uvede po uradni dolžnosti, ko sodišče izve, da je nekdo umrl
ali da je razglašen za mrtvega. To pomeni, da za začetek postopka ni potrebno vložiti nobene vloge na sodišče.
Katero sodišče je pristojno?
Pristojnost sodišča se določa glede na kraj stalnega ali začasnega prebivališča zapustnika v času smrti. Pristojna so
okrajna sodišča.
posvetuj se e-novice pošlji prijatelju
Kaj pomeni, da v trenutku zapustnikove smrti premoženje preide na njegove
dediče?
To pomeni, da dedičem ni potrebno dajati nobenih izjav, da sprejemajo zapuščino, ampak dedujejo avtomatično.
Dedič na zapuščini pridobi lastninsko pravico in posest. Seveda pa se dedič dedovanju lahko odpove, še posebej,
ko je zapuščina polna dolgov, saj je dedič dolžan poravnati tudi zapustnikove dolgove. Odpoved se lahko poda vse
do konca zapuščinskega postopka.
Kdaj se dedič dediščini ne more odpovedati?
Dediščini se ne more odpovedati dedič, ki je z zapuščino ali delom zapuščine že razpolagal. (določeno stvar že
prodal, jo zamenjal ipd.).
Vendar pa se pravica do odpovedi ne izgubi v primeru, ko dedič poseže v zapuščino zato, da bi jo ohranil ali ker je
izvedel ukrepe tekoče uprave.
POZOR! Delna odpoved dediščini ni mogoča. Dedič se lahko odpove celotnemu delu, ki mu pripada ali pa prevzame
celoten del.
Izjava o odpovedi dediščine se ne more preklicati!
Kako dedič odgovarja za zapustnikove dolgove?
Dedič za zapustnikove dolgove odgovarja do višine podedovanega premoženja. Dedič je torej zapustnikovim
upnikom dolžan plačati za dolgove le do vrednosti podedovanega dednega deleža.
POZOR! Dedič za poplačilo dolgov odgovarja tudi s svojim preostalim premoženjem (gre za premoženje, ki ga ni dobil na
podlagi dedovanja), a le do vrednosti podedovanega.
Kdo ne more dedovati?
Dedovati ne morejo dedno nevredne osebe. To velja tako za dedovanje na podlagi oporoke kot tudi pri zakonitem
dedovanju.
Kdo so dedno nevredne osebe?
• kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;
• kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga je z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko
ali kakšno določilo v oporoki, ali mu je preprečil to storiti;
• kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje,
kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;
• kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, in tudi kdor
ni hotel zapustniku nuditi potrebne pomoči.
posvetuj se e-novice pošlji prijatelju
Velikokrat bi radi vprašali ali preverili pravno pravilnost svojih odločitev, povprašali po možnostih, ki jih imate, ali
se le pogovorili kako se drugi lotijo stvari? Za vas smo razvili pravno/poslovni forum, kjer se lahko BREZPLAČNO
posvetujete s strokovnjaki. Izkoristite enkratno priložnost in bodite hitro in ugodno informirani!
Da, želim brezplačni nasvet (kliknite tu).
»Želel sem doseči, da moj zakoniti dedič ne bi dedoval, saj je poskušal izigrati moje ostale dediče in doseči, da bi on
dedoval vse. Nisem vedel, če to lahko storim, zato sem se o tem pozanimal na forumu portala www.informiran.si.
Tu so mi razložili, da se dedovanje zakonitemu dediču lahko prepreči le v primeru razdedinjenja, kar je v mojem
primeru mogoče, saj je dedič s svojim ravnanjem huje kršil zakonite in moralne dolžnosti. Z njihovo pomočjo sem
dosegel razdedinjenje, za kar sem jim zelo hvaležen.«
E.H. iz Ljubljane
»Oče je pred svojo smrtjo napisal oporoko, ki jo je hranil v svojem sefu. Vsebine oporoke mi ni zaupal, tako da sem
o razdelitvi premoženja izvedela šele po njegovi smrti. Z bratom, ki sva bila edina zakonita dediča, sva presenečeno
ugotovila, da nama oče ni zapustil ničesar in da je celotno premoženje namenil svoji zunajzakonski parterki. Moja
prijateljica, ki študira pravo mi je razložila, da sva z bratom upravičena vsaj do nujnega deleža in da ga je potrebno
obvezno zahtevati, saj ga sodišče samo, brez zahteve ne bi upoštevalo. Še dobro, da sem imela potrebovane
informacije hitro pri roki, saj bi sicer z bratom ostala brez vsega.«
M.S. iz Idrije
»Na podlagi zelo pogostih primerov, ko se svojci skregajo zaradi dedovanja premoženja, sem se odločil, da delitev
svojega premoženja po smrti sporazumno določim že v času življenja. Tako sem zbral svoje tri otroke in jim povedal
kako želim, da se premoženje razdeli po smrti. Na srečo so se s predlogom strinjali vsi. Svoje želje sem zaupal
svojemu odvetniku, ki je napisal oporoko in mi jo sedaj tudi hrani. Zelo sem zadovoljen, da smo se lahko dogovorili
tako zlahka in da smo s tem preprečili marsikatero slabo voljo in zamero.«
A.L. iz Postojne
2. Brezplačno se posvetujte s strokovnjaki (kliknite tu)
3. Izkušnje posameznikov
posvetuj se e-novice pošlji prijatelju
Ali lahko pride do dedovanja tudi v zunajzakonski skupnosti?
Da. Zunajzakonska skupnost je glede dedovanja izenačena z zakonsko zvezo.
Ali sem vseeno upravičen do dedovanja, kljub temu, da sem od zapustnika še v
času njegovega življenja z darilno pogodbo že dobil njegovo hišo?
Do dedovanja ste upravičeni, saj zapustnik s svojim premoženjem v času življenja razpolaga, kot želi. Vendar pa
lahko zakoniti dediči v primeru, ko bi bil njihov delež pri dedovanju prikrajšan, zahtevajo vračunanje daril. To
pomeni, da bi se pri dedovanju to darilo, ki vam ga je dal zapustnik, upoštevalo in bi bodisi morali (delno ali v celoti)
vrniti darovano stvar bodisi bi se vaš dedni delež sorazmerno zmanjšal – vse je odvisno od vrednosti zapuščine,
vrednosti podarjenega premoženja in od tega, v katerem dednem redu se deduje.
S starši sem podpisal pogodbo o dosmrtnem preživljanju v zameno za
nepremičnine, ki naj bi mi pripadle po njuni smrti. Po uvedbi zapuščinskega
postopka so se pojavili še ostali dediči, ki sedaj zahtevajo svoj delež, vključno z
mojimi nepremičninami. Ali imajo prav?
V primeru pogodbe o dosmrtnem preživljanju se stranki dogovorita, da bo ena od njiju drugo preživljala do konca
življenja, druga pa kot plačilo za to prvi zapusti določeno premoženje. Gre za posel, ki učinkuje v času življenja obeh
strank s posebnostjo, da ena stranka postane lastnik določenega premoženja šele v trenutku smrti druge stranke.
Torej gre v tem primeru za neke vrste »prodajo«, ki ne posega v pravice drugih dedičev. Ker ste nepremičnine
pridobili odplačno, ostali dediči od vas ne smejo terjati tega premoženja. Če bi vam bile nepremičnine podarjene,
bi lahko prišlo do vračunanja daril.
Sem pred nakupom zemlje za gradnjo hiše s prijateljem, ki je zaenkrat še
poročen. Zemljo mislim kupiti jaz, v hišo pa bova vlagala oba. Zanima me, kako
se bo delila zemlja in hiša po njegovi smrti, glede na to, da ima dva otroka?
Prijateljevi otroci bodo lahko dedovali samo njegovo premoženje, to je njegovo posebno premoženje in njegov
delež na skupnem premoženju (ki pa ne bo moglo nastati, vse dokler je on poročen, saj ves ta čas med vama ne
bo zunajzakonske skupnosti). Če bosta npr. solastnika nepremičnine, ki jo boste kupili, bodo lahko dedovali (in z
morebitnimi vajinimi skupnimi otroki!) njegov solastniški delež na tej nepremičnini.
Ali je v primeru odpovedi dediščini dedič še odgovoren za zapustnikove
dolgove?
Ne, saj se v primeru odpovedi dediščini šteje, kot da oseba, ki se je odpovedala, ni bila nikoli dedič. Za zapustnikove
dolgove pa odgovarjajo izključno dediči.
4. Pet najpogostejših vprašanj
posvetuj se e-novice pošlji prijatelju
»Mnogo ljudi se ne zaveda, da lahko sami napravijo oporoko in s tem odločijo o tem, kaj se bo z njihovim premoženjem
dogajalo po njihovi smrti. Ko jim povem za to možnost, se številnim »odvali kamen od srca«. Še bolj, ko zvejo, da
lastnoročno oporoko lahko sestavijo sami in s tem ni posebnih stroškov. Seveda pa je, če želijo zagotoviti dodatno
varnost, priporočljivo, da sestavljeno oporoko (ne glede na vrsto oporoke) zaupajo v hrambo odvetniku, sodišču ali
notarju. Sedaj pa je tudi možno, da se oporoko priglasi v centralni register oporok pri Notarski zbornici Slovenije«
Mateja Maček, odvetnica
»Veliko ljudi v strahu prihaja po nasvet, kako je z dedovanjem kmetije, saj mislijo, da se vsaka kmetija deduje
po predpisih o dedovanju zaščitenih kmetij (ZDKG), ki so drugačni od splošnih pravil o dedovanju. Pomirim jih z
dejstvom, da se po posebnih pravilih dedujejo le kmetije, ki dosegajo določen kriterij velikosti in lastništva. Drugi
člen ZDKG namreč določa, da se za zaščiteno kmetijo šteje kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska
enota, ki je v lasti ene fizične osebe ali lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para (oz. zunajzakonskega para) ali
v solasti enega od staršev in otroka ali posvojenca oziroma njegovega potomca in obsega najmanj 5 hektarov in
ne več kot 100 hektarov primerljive kmetijske površine. Zakon izrecno določa, kaj se šteje za primerljive kmetijske
površine (1 ha primerljive kmetijske površine je enako 1 ha njiv ali vrtov / 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov
/ 4 ha pašnikov, …). Zato je potrebno biti pozoren – če neka kmetija obsega skupno npr. 120 ha, to še ne pomeni
nujno, da zanjo ne veljajo posebna pravila o dedovanju zaščitenih kmetij. Kmetije, ki sicer izpolnjujejo navedene
pogoje glede lastništva in velikosti, sestavljajo pa jih izključno gozdovi, se ne štejejo za zaščitene kmetije.«
Ana Perko, svetovalka, Odvetniška pisarna Avbreht, Zajc & partnerji
» Napačno je prepričanje, da oporoka učinkuje že v času oporočiteljevega življenja in da je njegovo premoženje
mogoče deliti že pred smrtjo. Ne glede na to, ali je nekdo napravil oporoko ali ne, (potencialni) dediči v času
njegovega življenja od njega ne morejo terjati nobenega premoženja z utemeljitvijo, da bodo čez čas tako ali tako
dedovali po njem. Bistvo dedovanja je, da ima učinke šele s smrtjo zapustnika. S tem, ko bi se premoženje delilo že
med njegovim življenjem, bi bila močno omejena njegova pravica do prostega razpolaganja z imetjem.«
Matija Jamnik, vodja oddelka vsebin, INFORMIRAN.SI
Najhitrejša in najenostavnejša pot je preko spletnih pametnih e-obrazcev. Sistem z znanjem pravnega strokovnjaka
izdela pravne dokumente in jih prilagodi vaši situaciji.
Želim izdelati pravni dokument (kliknite tu).
• Oporoka (kliknite tu)
5. Nasveti strokovnjakov
6. Potrebni dokumenti
posvetuj se e-novice pošlji prijatelju
Bodite redno informirani o pravnih zadevah! Za brezplačno registracijo kliknite tu. Enkrat mesečno boste na vaš
e-poštni naslov prejemali koristne nasvete, obveščeni boste o pomembnih zakonodajnih spremembah (v obliki
aktualnih novic) in zanimivih primerih iz prakse.
Nepoznavanje prava škoduje, zato bodite obveščeni o vseh aktualnih zadevah!
Da, želim biti brezplačno informiran (kliknite tu).
• Pravico do nujnega deleža mora upravičenec zahtevati sam, saj sodišče tega po uradni dolžnosti ne upošteva.
Dedič tak zahtevek lahko uveljavi do konca zapuščinskega postopka.
• Dediči ne morejo izbirati, kateri del zapuščine bodo dedovali in katerega ne. Dediščino lahko sprejmejo samo v
celoti ali pa se ji v celoti odpovejo.
• Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati.
• Odpoved še neuvedenemu dedovanju – do dedovanja še ni prišlo (zapustnik še ni umrl) – je pravno veljavno
le v primeru sporazuma med prednikom in njegovim potomcem. V drugih primerih odpoved neuvedenemu
dedovanju ni možna.
• Predmet dedovanja so stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom (2.čl. ZD), toda z omejitvijo, da gre za
pravice, ki so v pravnem prometu (jih je možno prodati, zastaviti,…), ne pa za pravice, ki so vezane na osebo
zapustnika in z njegovo smrtjo prenehajo (primer: pravica do preživljanja). S smrtjo dediča preneha tudi
njegova dedna pravico (pravica, da deduje). Dedičevo upravičenje glede dediščine je vezano na čas življenja
dediča in ni v pravnem prometu. Zato ne more biti predmet niti pogodbenega, niti oporočnega razpolaganja.
Torej dedičeve pravice, da lahko deduje zapustnikovo premoženje, ni mogoče prodati, jo zastaviti, jo zapustiti v
oporoki.
• Dedič zapustnika odgovarja tudi za zapustnikove dolgove, zato mora v primeru, ko je zoper zapustnika potekala
izvršba, a je ta med postopkom umrl, dedič vstopiti v izvršilni postopek in se nadaljevanju postopka ne sme
upirati.
• Dedič, ki odstopi svoj dedni delež sodediču, še naprej odgovarja zapustnikovemu upniku za zapustnikove
dolgove solidarno s sodediči do višine vrednosti svojega odstopljenega dednega deleža.
• da zakonec izgubi pravico do dedovanja, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo zakonske zveze in se po
zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena, ali če se njegova zakonska zveza z zapustnikom
razveljavi po zapustnikovi smrti iz razloga, za katerega je preživeli zakonec vedel že ob sklenitvi zakonske zveze;
• da ima prenehanje zunajzakonske zveze pred smrtjo enega od partnerjev enake posledice kot razveza zakonske
zveze. Preživeli partner ob smrti svojega bivšega partnerja nima pravice do dedovanja;
• da se dedič lahko odpove dedovanju bodisi v svojem imenu bodisi tudi za svoje potomce. V primeru ko se
odpove v lastnem imenu, njegovi potomci vseeno lahko dedujejo tisto, kar bi moral dedovati njihov prednik. Če
se odpove dediščini tudi za svoje potomce, ti do dedovanja niso upravičeni;
7. Bodite redno informirani
8. Pravna praksa
9. Ali veste…
posvetuj se e-novice pošlji prijatelju
• da zapustnik in njegov potomec lahko skleneta sporazum, s katerim se potomec že vnaprej odpove dedovanju
po zapustniku. To ne velja za zapustnikovega zakonca. Sporazum mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa;
• da je možno zahtevati vrnitev daril, ki jih je zapustnik naklonil različnim osebam v času življenja, v primeru ko
zaradi teh daril ni dovolj sredstev v zapuščini za poplačilo nujnega dediča;
• da zapuščina brez dedičev postane last Republike Slovenije;
• da je mogoče že v času življenja zapustnika z dediči skleniti pogodbo, s katero se že pred smrtjo razdeli
premoženje, ki ga ima zapustnik. Gre za t.i. izročilno pogodbo.
POZOR! Tu gre za premoženje, ki ga ima zapustnik v času sklenitve pogodbe, in ne za premoženje, ki ga bo zapustnik
imel ob smrti. Več o tem: Obligacijski zakonik, členi 546 – 568 (kliknite tu)
• On-line izdelava potrebnih dokumentov (kliknite tu)
• Forum za posvet o pravnih zadevah (kliknite tu)
• Odvetniška zbornica (kliknite tu)
• Notarska zbornica (kliknite tu)
Dedovanje; prehod premoženja od ene osebe (zapustnik), na drugo osebo (dedič).
Dedič; oseba, ki deduje. Ob smrti zapustnika mora biti živ. Dedič je lahko tudi pravna oseba, vendar samo pri
oporočnem dedovanju.
Zapuščina; sklop pravic in obveznosti, ki se dedujejo po zapustniku.
Zakonito dedovanje; dedovanja, ki ga ureja zakon.
Oporočno dedovanje; dedovanje, ki nastopi, ko zapustnik napravi oporoko.
Nujno dedovanje; dedovanje posameznih oseb, ki jih določa zakon, v primeru, ko jim zapustnik z oporoko ne
zapusti ničesar.
Nujni dedič; oseba, ki je upravičena do nujnega dedovanja.
Razdedinjenje; institut s katerim zapustnik lahko prepreči dedovanje nujnih dedičev.
Dedna nevrednost; dedno nevredne so osebe, ki ne morejo dedovati, zaradi dejanj, ki so jih storile proti zapustniku
ali njegovim najbližjim.
10. Koristne povezave
11. Slovar
posvetuj se e-novice pošlji prijatelju
• Zakon o dedovanju (ZD) (kliknite tu)
• Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) (kliknite tu)
• Zakon o notariatu (ZN) (kliknite tu)
• Obligacijski zakonik (OZ) (kliknite tu)
Kliknite na želen priročnik:
• Kako zaposliti delavca
• Kako pravilno in brez tveganj odpustiti delavca
• Katere pravice mi pripadajo kot delavcu
• Kako ustanoviti d.o.o.
• Kako ustanoviti s.p.
• Vse o podjemni pogodbi (pogodbi o delu)
• Kako do razveze zakonske zveze
• Kako sestaviti oporoko
• Kako dosežem vpis v zemljiško knjigo
• Osnovno o pogodbah
• Kako kupiti ali prodati motorno vozilo
• Kako učinkovito zavarovati in izterjati dolg
• Kje lahko dobim strokovno pravno pomoč ali zastopanje
• Kako kupiti/prodati/najeti/oddati nepremičnino
Razveselite tudi prijatelje!
Pošljite jim ta priročnik. Hvaležni vam bodo za koristne brezplačne informacije! (kliknite tu)
12. Predpisi s tega področja
13. Seznam ostalih priročnikov
14. Ta priročnik so omogočili:[url][/url]
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Brezplačni pravni e-priročnik:
http://www.informiran.si/
_________________
Lep pozdrav
Marjan