ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

UPORABA RASTLIN - od A - - Ž

ANGELIKA - korenina
- živcno pogojene želodcne težave zaradi modernega nacina življenja(s tresi, jeza,
duševni nemiri), razkužuje crevesje, preprecuje napenjanje, pospešuje izlocanje žolca,
vode iz telesa, proti kašlju

ARNIKA – cvet
- za obkladke pri poškodbah, hitro blaži bolecino, zdravi odprte, celo gnojne rane, pri
vnetjih v ustih, razkužuje

ARTICOKA - listi, korenine
- pripravki pospešujejo delovanje jeter, spodbujajo nastajanje in izlocanje žolca,
znižujejo kolicino holesterola, blažijo obcutek polnosti

AMERIŠKI SLAMNIK
- utrjuje imunski sistem: antibioticni, protivirusni, protiglivicni ucinek uporabljajo ga kot
caj, kapsule, kapljice (tinkturo)

BALDRIJAN -korenina
- pomirja živcnost in razdraženost, proti nespecnosti, pomirja srcne nervoze

BAZILIKA – rastlina
- proti napenjanju in vetrovom pri želodcnih motnjah, pri pomanjkanju teka, živcnosti,
nemiru in nespecnosti

BELA MRTVA KOPRIVA
- z notranjo in zunanjo uporabo uspešno zdravi beli tok, neredne in bolece menstruacije
(skupaj z rmanom)

BELA OMELA
- uravnava previsok krvni tlak, za krepitev utrujenega srca, pri artrozah, okrevanju po
boleznih, proti raku

BEZEG - cvet
- pospešuje potenje pri vrocinskih boleznih (spodbuja obrambne snovi telesa), deluje
preventivno proti gripi, prehladom

BOREC
- spodbuja znojenje, izlocanje adrenalina, mleka, urina; lajša izkašljevanje, revmaticne
bolecine; olje iz semen proti macku, uravnava menstruacijo

BREZA – list
- eden najboljših diuretikov (odvaja vodo iz telesa), za odstranjevanje kamnov iz
mehurja in ledvic

BRIN- jagode
- pospešuje odvajanje vode iz telesa, ucinkuje proti revmaticnim težavam, pri boleznih
ledvic prepovedana uporaba

BOROVNICE - plod
- proti driskam, zlasti pri majhnih otrocih, hitro in dalj casa zaustavi driske z gnilobnimi
procesi v crevesju

BRŠLJAN - listi
- za zdravljenje astme pri otrocih, oslovskega kašlja, kašlja, bronhitisa, ima antibioticni
ucinek, plodovi strupeni

BRŠLJANASTA GRENKULJICA
- proti kronicnemu nahodu, bronhitisu, gripi, vnetju sluznice nosu, srednjega uiesa in
sinusov

CEMAŽ
- cisti kri, organizem, preprecuje poapnitev žil, ugodno vpliva pri kožnih boleznih

CRNA META
- pomirja krcevit kašelj, olajšuje izkašljevanje, mehca sluznice

ENCIJAN korenina

- spodbuja tek, izlocanje žolca, pri želodcnih krtih, pri napenjanju in krcih v crevesju

FIŽOL - lušcine
- pospešuje odvajanje vode iz telesa - za cišcenje krvi, pri zastajanju seca, vodenici,
ledvicnih kamnih, protinu, išiasu

GABEZ - korenina
- samo zunanje: pri kostnih poškodbah, ranah, ki se težko celijo; zlomih, izvinih, izpahih,
nategnjenih mišicah, kitah

GLADEŽ
- pospešuje odvajanje vode iz telesa

GRŠKO SENO
- zunanje: protivnetno; kašasti obkladki pospešujejo izgnojenje podkožnih tvorb; caj,
zacimba: znižuje krvni sladkor, spodbuja prebavo; afrodiziak

GLOG - vršicki
- poživlja, krepi in neguje srce, pri težavah s krvnim obtokom, motnjah srcnega utripa,
normalizira krvni tlak

GORNIK (URSI) - list
- ucinkuje pri boleznih ledvic, mehurja in drugih secnih poti

HlBlSKUS - cvet
- osvežilni napitek kiselkastega okusa; je zdrav in odžeja, deluje rahlo odvajalno

HMELJ
- proti nespecnosti; krepi živcni sistem; umirja, slabi spolno slo

HRAST - skorja
- zaustavlja driske , krepi delovanje crevesa, pri okužbah dlesni, žrela, ustne votline, pri
vnetju oci, vlažnih ekcemih

ISLANDSKI LIŠAJ

- za zašcito sluznic ustne votline, žrela, želodca in crevesa pred dražljaji in vnetji, proti
kašlju, vnetju mandeljnov

JABOLKO (kot caj)
- ucinkuje krepcilno; odvaja vodo; proti-revmaticno; spodbuja prebavo, delovanje jeter,
razkužuje; hladilno vpliva pri prehladih z vrocino; ugodno vpliva na celostno presnovo;
odpravlja ekceme, pomirja, pomaga pri hujšanju; pektin v jabolcnem mesu deluje kot
goba - vsrkava tekocine in strupene snovi v crevesju; creslovine zavirajo razvoj
drobnoživk, kar ugodno vpliva pri crevesnih boleznih

JANEŽ - plod
- proti napenjanju in vetrovom v crevesju; krepi želodec in olajšuje kašelj

JEGLIC- korenina
- proti kašlju, pri kronicnem bronhitisu, olajšuje kašelj in pospešuje odvajanje seca

JETICNIK- rastlina
- proti bolecinam v prsih, za lajšanje pljucnih in jetrnih težav, revma, protin

JEGLIC - cvet
- deluje proti nespecnosti; pomirja; proti nervozi, histeriji, vrtoglavici; pri povecanem
srcnem utripu

KAMILICA - cvet
- pri akutnih želodcnih težavah, ublaži bolecine in pomiri želodec; za izpiranje gnojnih in
pocasi celecih se ran

KAPUCINKA
- vsebuje naravne antibiotike (fitoncide), ki povecujejo odpornost organizma; tudi odlicno
sredstvo proti prhljaju (spiranje s cajem)

KIJASTI LISICJAK
- ljudsko zdravilstvo ga uporablja pri vnetju in cirozi jeter, krtih, težkem dihanju, bolecih
sklepih - kot caj ali blazino iz lisicjaka

KORDABENEDIKTA

- grencine spodbujajo izlocanje želodcnih prebavnih sokov; povecujejo kolicino žolca;
domace zdravilstvo jo uporablja za jetra


KOLMEŽ korenina
- pri neješcnosti, želodcnih, crevesnih in žolcnih težavah; spodbuja prebavni sistem; pri
odvajanju kajenja

KOPRIVA listi
- za spodbujanje celotne telesne presnove; za zdravljenje protina, revmaticnih obolenj,
pri težavah z žolcem, jetri in prostato

KORUZNI LASKI
- zelo pospešujejo izlocanje seca, pri shujševalnih kurah

KOMARCEK - plod
- za lažje izkašljevanje, sredstvo proti napenjanju in vetrovom v crevesju

KRHLIKA
- odvajalo, caj ni primeren za trajno uporabo! Ni primeren za nosecnice!

KRVAVI MLECNIK
- sok sveže rastline proti bradavicam; caj za žolcne težave (proti krcem, akutnim in
kronicnim težavam); sprošca krce žolcnika, crevesja

KRVOMOCNICA (smrdljicka)
- krci žile in tkivo; zaustavlja razlicne krvavitve (iz nosu, pri premocni menstruaciji, iz
zlate žile in iz raznih ran); krepi organizem

KUMINA- plod
- najboljše sredstvo proti napenjanju; pri boleznih jeter in žolca; proti kašlju

LAKOTA
- cisti kri, odvaja vodo; ocisti ledvica, jetra, vranico, trebušno slinavko; za kožne bolezni;
pri luskavici, kožnem raku (kot mazilo)

LANENO SEME
- odlicno in ucinkovito odvajalo pri kronicnem zaprtju, pri vnetju ust, žrela, dlesni,
želodcne sluznice, hripavosti

LAPUH - list
- olajša izkašljevanje, zmehca sluzi v bronhijih, ublaži muke bolnikov s kronicnim
bronhitisom

LIPA - cvet
- povzroca potenje, pri prehladih, povezanih s povišano telesno temperaturo; spodbuja
obrambno sposobnost organizma

LUCNIK
- priljubljeno sredstvo proti kašlju; blaži draženje na kašelj in olajšuje izkašljevanje

MACEHA DIVJA
-pri kožnih boleznih, predvsem pri krastah in ekcemih majhnih otrok (za pripravo hrane
otrok uporabimo caj namesto vode); ucinkovit tudi pri trdovratnih aknah (ucinkuje 8-
tedenska cajna kura, hkrati je potrebno s cajem umivati kožo)

MATERINA DUŠICA
- sprošca krce in razkužuje; za zdravljenje pljuc in bronhijev, želodca in crevesja; blaži
kašelj in oslovski kašelj, astmo

MELISA - list
- pomirja živce in ucinkuje pri nespecnosti

META - list
- proti želodcni slabosti, siljenju na bruhanje ali bruhanju; pospešuje izlocanje žolca in
nastajanje žolca v jetrih

MAJARON
- pri težavah z želodcem, crevesjem in žolcem, slabi prebavi, pomanjkanju teka,
napenjanju in driski; tudi odlicna zacimba

MATE CAJ
- osvežujoca in okrepcilna pijaca; vsebuje preko 20 aminokislin in vitaminov; spodbuja
delovanje srca in ožilja; pospešuje prebavo, zmanjšuje apetit in utrujenost; Indijanci ga
že od davnih casov uporabljajo za spodbujevalne napitke

MEHURJASTA HALOGA
- povecuje kolicino joda, mineralnih soli in mikroelementov; deluje proti debelosti in
celulitu; pospešuje presnovo; zmanjšuje kopicenje mašcob v krvi in kalorij v telesu
(pospešuje izgorevanje hrane!), zato je koristna tudi pri celulitu (upor. Obloge-obkladke
in caj)

MOCVIRSKI OSLAD
- caj priporocajo pri hujših prehladih, revmaticnih bolecinah (vsebuje salicilno kislino!) pri
želodcnem ciru; znižuje izlocanje želodcne kisline

MORACNIK (konjska griva)
- utrjuje imunost; pri gripi, mrzlici, bronhitisu, trdovratnem nahodu in revmaticnih stanjih;
pri stiskanju v prsih, zadahu iz ust

OGNJIC - cvet
- zdravi rane, ki se težko celijo, pri vnetju nohtnega korena, blaži krce, vpliva na
izlocanje žolca

OLJKA - list
- pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka

OREH - list
- za kožne bolezni: ekcemi, akne; za zdrav. vnete želodcne sluznice, razdražene
crevesne sluznice pri driskah, vnetja (dlesni)

OVES (rastlina)
- proti depresijam, nespecnosti; krepi in poživlja delovanje živcevja; znižuje holesterol;
krepcilo za celoten organizem, tako za telesno kot za živcno oslabelost (kot caj in
kopeli); celotna rastlina z zrnjem uravnava pomanjkanje hormonov, se dobro obnese pri
degenerativnih boleznih in odpravlja dolgotrajne in ponavljajoce prehlade

OŽEPEK (IZOP)
- povzroca znojenje, lajša izkašljevanje; odpravlja trebušne krte z vetrovi; cisti zasluzene
dihalne poti; pomirja; tudi zacimba

PEGASTI BADELJ

- krepi jetra in spodbuja njihovo delovanje; varuje in obnavlja poškodovana jetra
(alkohol!); povecuje mlecnost; ucinkuje protidepresivno

PELIN - rastlina
- pri slabi prebavi, pomanjkanju teka, nezadostnim delovanjem želodca z napenjanjem
in obcutkom napetosti, za nemirni žolc

PLAHTICA
-krci in stiska tkivo; uravnava menstrualni cikel; preprecuje vnetja; celi rane; odpravlja
vaginalni izcedek (upor. zunanje za izpiranje)

PLEŠEC - rastlina
- lajša menstrualne težave, uravnava delovanje, krepi oslabelo srce, predvsem pri
starejših; uravnava previsok in prenizek pritisk

PLJUCNIK- list
- blaži vnetja sluznic v želodcu, prebavilih, ustih, žrelu; pri bolecinah v grlu, hripavosti,
kašlju, driski

POTROŠNIK
- cisti organizem; je grenak tonik; sredstvo za spodbujanje in krepcilo

PRESLICA - rastlina
- pri revmaticnih težavah, kronicnem kašlju, otekanju nog, težavah z mehurjem, cišcenju
krvi, vnetjih žrela

PTICJA DRESEN - rastlina
- kot sestavina cajev proti kašlju in pljucnim boleznim ter cajev za cišcenje krvi; spodbuja
presnovo

RANJAK (cvet)
- pogosta sestavina cajnih mešanic za pomladanske in jesenske kure za cišcenje krvi;
koristen za spiranje ran, ki se težko celijo

REGRAT - list, korenina
- pospešuje delovanje ledvic, jeter, poveca prekrvavitev vezivnega tkiva; proti nastajanju
žolcnih kamnov, izboljša splošno pocutje

REPIK (GRADIŠNIK)
- stiska tkivo, zaustavlja krvavitve: spodbuja izlocanje vode in pretok žolca; protivirusno
delovanje; zaustavlja driske pri otrocih

REPINEC
- antibioticni, antirevmaticni ucinek; spodbuja izlocanje urina in znojenje; preprecuje
akumulacijo (nalaganje) mašcob v telesu; pomaga izlociti strupene snovi iz organizma;
vsebuje neke snovi, ki zavirajo rast tumorjev

RMAN - rastlina
- aromaticna grencica, pospešuje tek; pri težavah s crevesjem in žolcem, ustavlja
krvavitve pljuc, crevesa, nosu, maternice

ROŽMARIN - list
- spodbuja krvni obtok in uravnoveša živcnini sistem, zvišuje krvni tlak, kopel je
poživljajoca

ROBIDA - list
- izvrsten osvežujoc in krepcilen napitek: creslovine v listih ustavljajo driske

ROSNICA
- vsebuje snovi, ki vplivajo na obolenje žolcnih vodov, ker preprecuje krce in urejajo
izlocanje žolca: hitro prežene slabost in bruhanje

SENA - list
- najzanesljivejše in najucinkovitejše odvajalo, kar jih poznamo, ni priporocljiva
dolgotrajnejša uporaba

SIVKA - cvet
- pomirja osrednje živcevje dihal, odpravlja nespecnost, zapira pri driskah

SHII-TAKE GOBA
- znižuje holesterol, deluje antivirusno, antitumorno; utrjuje imunski sistem

SLEZ - korenina, listi
-lajša sluznicna vnetja, kožna vnetja, pomirja kašelj, olajšuje izkašljevanje; proti
želodcnim in crevesnim bolecinam

SLEZENOVEC - cvet, list
- proti kašlju, pri vnetjih v ustih in žrelu, za izpiranje in grgranje, skupaj z jeglicem
primeren za otroke: mehca sluz

SLADKI KOREN
- lajša izkašljevanje, znižuje holesterol; nevtralizira želodcno kislino pri ciru; ni primerno
za ljudi s povišanim tlakom

SMETLIKA
- deluje blažilno na sluzne membrane in ocesno veznico; izostruje vid; popravlja
kratkovidnost; blaži otekline vek in oci (zunanja uporaba)

SMILJ PEŠCENI
- umirja kašelj, olajšuje izkašljevanje; blaži napade astme in alergicna vnetja nosne
sluznice; tudi zacimba

SONCNICA - (cvetni list)
- znižuje vrocino pri prehladnih in gripoznih obolenjih; primerna mešanica z lipo; krepi
obrambne moci organizma

SPORIŠ
- pri nespecnosti in živcni napetosti; krepi imunost pri vrocicnih stanjih; izboljšuje
delovanje jeter, spodbuja izlocanje mleka

SRCNA MOC
- uporablja za grgranje pri vnetjih v ustih, žrelu, dlesnih, mandljih; notranja uporaba: pri
crevesnih motnjah, napenjanju in zlasti driski

ŠENTJANŽEVKA
- deluje pomirjevalno, pomaga pri depresivnih stanjih; spodbuja delovanje prebavnih
žlez in krvni obtok

ŠETRAJ

- spodbuja tek, pospešuje prebavo, preprecuje napenjanje in vetrove v crevesju,
pomaga pri kašlju in driskah


ŠIPEK -plod
- zaradi mnogih vitaminov je preventivno sredstvo pri prehladih, oslabelosti, infekcijah,
vrocinskih boleznih

TABEEBO skorja
- zaradi velike vsebnosti železa šciti celice organizma; ugodno deluje na srce, presnovo:
pri revmi,raku

TAVŽENTROŽA - rastlina
- spodbuja tek, krepi delovanje želodca, pospešuje izlocanje želodcnega soka,
preprecuje napihovanje; pri telesni, živcni preobremenjenosti

TIMIJAN - list
- pri krcevitem kašlju, bronhitisu, astmi, revmi, slabih živcih; pospešuje tek in prebavo

TRPOTEC- list
- odlicno sredstvo proti kašlju, pri vrocinskih, pljucnih in bronhialnih boleznih

VINSKA RUTICA
- lahko pomirjevalo in uspavalo za pomirjanje krcev in odvajanje vode, spijemo najvec
dve skodelici dnevno; ni za nosecnice!

VRBA- lubje
- vsebuje spojine salicilne kisline (podobno aspirinu - vendar naravno); proti vrocini,
spodbuja potenje, blaži bolecine (revma)

VRBOVEC - rastlina
- pomaga pri težavah s prostato, vendar ljudsko zdravilstvo mocno precenjuje njegov
ucinek

ZLATA ROZGA
- pri vnetju secnega mehurja in ledvic, pospešuje odvajanje vode; pri bolecem uriniranju;
spodbuja presnovo


ZELENI CAJ
- vsebuje snov katehin, ki zavira razvoj raka; vsebuje Se veliko vitamina C, A, B1,B2,
B12, karotin, kalcij, kalij, fosfor, magnezij, baker, cink, nikelj in fluor (pomemben pri
preprecevanju kariesa); ucinkuje tudi proti holesterolu, znižuje krvni tlak, preprecuje
nastanek arterioskleroze in možganske kapi. Zaradi cinka, bakra in fluora je pomemben
za nosecnice!!!

ŽAJBELJ - list
- pri vnetju dlesni, ustne votline in žrela; pomirja in omejuje potenje; ugodno vpliva na
želodec in crevesje, lajša krce

ALOJA
• aloja izboljša prebavo
• krepi imunski sistem
• preprecuje zastrupitve
• blaži vnetja
• deluje proti virusom
• unicuje bakterije, glivice
• blaži bolecino
• bolezni limfnih žlez, jeter ledvic
• vzdržuje psihicno in fizicno ravnovesje
• blaži depresijo, potrtost
• blaži alergije
• uporablja-mo jo pri bronhitisu, astmi, kašlju
• pri sladkorni bolezni - izloca sladkor iz telesa
• znižuje holesterol v krvi
• uporabljamo jo pri crevesnih in želodcnih težavah

BALZAMINKA
• dišeci vratic
• naravni zdravilni žvecilni gumi
• za želodec - napihnjenost: požveci list (v starih casih so ženske, ko so šle k maši dale
v žep list balzaminke in ga nato dale pod jezik
• prežene lakoto
• preganja macka
• cudovita zacimba za golaž

BELA OMELA
Samo namakamo ! !
• povecuje presnovo (zaprtje)
• zvišuje dejavnost žlez v vseh prebavilih, tako se s tem odpravijo kronicna zaprtja z
vsemi neprijetnimi stranskimi pojavi
• zabasanost, napenjanje
• zacenjajoca zlatenica
• uredi pomanjkljivo izlocanje žolca in uredi delovanje trebušne slinavke, tako težje
pride do pojava sladkorne bolezni
• omela dobro delujejo pri izcrpanosti
• poapnenju žil
• starostne okvare srca
• motnje krvnega obtoka, pa naj bo tlak previsok ali prenizek - spravijo omela v
red
• uredi obtok, okrepi srce
26
• pri šumenju v ušesih
• OMELA veljajo za najboljše zdravilo pri vseh boleznih zaradi premocnega delovanja
šcitnice
• OMELA - cudovita v meni

BREZA
Brezovo medeno vino:
Medeno vino od soka breze je star recept za cišcenje krvi, pljuc, ledvic, jeter. Prav tako
pa pomaga tudi pri revmi, artritisu in pri odpravi peska iz ledvic in mehurja.
• 2 l brezovega soka
• 1l belega vina
• 2 kg medu
V deblo breze izvrtaj luknjo 5 cm v katero vstavite plasticno cevko in jo nastavite v
steklenico v katero se nataka brezov sok par ur. V sok takoj vmešati med - mešati, da se
raztopi in nato dodati vino.
Medeno vino hranimo v hladilniku. Uporabljamo ga 2x dnevno po 1 dcl, dokler tekocine
ne porabimo.

CEMAŽ
Uporabljamo pri:
• proti poapnenju žil
• zvišanem pritisku
• cisti želodec, crevesje
• krepi organizem
• odpravlja lišaje in izpušcaje
Njoki s cemažem

• 50-60 g listov cemaža
• 1 kg krompirja
• 2 jajci
• 350 - 400 g moke
• Sol
• 3 žlice masla
• 100 g gorgonzole
Liste cemaža dobro nasekljamo. Olupljen krompir skuhamo in zmeckamo, posolimo,
dodamo jajca, moko in zrezan cemaž ter vmesimo testo. Testo oblikujemo v tanke
klobasice ter ga narežemo na košcke. Njoke kuhamo v slani vodi 10-15 minut, jih
odcedimo in naložimo v ognjevarno posodo. Na rahlem ognju segrejemo maslo in

gorgonzolo. To prelijemo po njokih. Posodo z njoki postavimo v pecico segreto na 2000C
za 15 minut, da na površini njoki dobijo hrustljavo skorjico.

CRNA DETELJA
Crna detelja vsebuje velike kolicine fitoestrogena, kateri so v svoji sestavi slicni ženskim
hormonom, zato se crna detelja s pridom uporablja pri težavah v menopavzi. Raziskave
so pokazale, da se ucinki uporabe pokažejo v 6 tednih uživanja in sicer v 84 %.
Istocasno pa so raziskave pokazale, da crna detelja tudi upocasni staranje kože.
• krepitev organizma
• lajšanje kašlja
• tinktura - notranja uporaba pri luskavici sirupi iz poparka za odpravo suhega
kašlja
• uporaba pri vnetju sluznice vseh vrst
• okrevanje po boleznih
• odlicno sredstvo za cišcenje krvi

CRNA META (grenka)
Danes ponovno raste njena veljava. Uporabljamo jo:
• za vse dihalne poti
• vzpostavljanje reda v prebavnem traktu
• pospešuje delovanje jeter in izlocanje žolca
• ureja neredno menstruacijo
• zdravi srce -živcni srcni utrip
• apetit, astmi, depresiji
• hemoroidi, jetra, pljuca
• histerija, nespecnost, zlatenica

GLOG
• je odlicno sredstvo za srce - pri najrazlicnejših težavah s srcem in krvnim
obtokom
• tudi ce ga uporabljamo dolgo zanesljivo ne škoduje
• glog je izredno priporocljiv po 60 letu ker poživlja in ko srcna mišica pricne slabeti
• pri motnji srcnega utripa
• po srcnem infarktu
• pri srcni nervozi
• plodovi ustavljajo drisko
• pri nespecnosti
• za odvajanje vode

KAPUCINKA
Domovina kapucinke sta Peru in Mehika, kjer raste kot trajnica. Pri nas jo gojimo kot
enoletnico, najvec v okrasne namene. Vse veE pa se uporablja tudi v zdravstvene
namene, saj je rastlina z najmocnejšim ANTIBIOTIKOM v naravi. S pridom jo
uporabljamo kot naravno zdravilo pri vseh vrstah prehladnih obolenj. Rastlina ima
posebno dober baktericidni ucinek. Kot naravni antibiotik povecuje odpornost
organizma. Pomaga pri prebavi in zdravi okužbe secnih poti. Alkoholni izvlecek se
uporablja kot tonik za lasišce, uživajo se sveži listi, cvetje in popki. Vsa rastlina je
nekoliko pekocega okusa in spominja na krešo. Rastlino imenujejo tudi Ijubcek. Semena
in popke lahko vlagamo in jih s pridom uporabimo pozimi. Prav tako je rastlina koristna v
vrtu, saj sosedne rastline brani pred raznimi škodljivci in ušmi. Torej je kapucinka lepega
videza in velike koristi vzdravstvu.
• vsebuje antibioticne ucinkovine
• okrepi obrambne sposobnosti telesa
• pomaga cistiti kri
• izredno priporocljiva je za starejše ljudi ker vsebuje veliko žvepla
• uporaba pri okužbi ledvic in secnih vodov
• odlicno sredstvo proti prhljaju na glavi
• v casu prehlada uživati 2x dnevno po 4 sveže liste s kruhom. Prehlada se hitro
znebite
• za zimo vložimo zelena semena kot kumarice. Vsak dan zaužijemo do 5 semen

IZOP ALI OŽEPEK
Pomaga pri:
• boleznih dihal
• bronhialni katar
• težki sapi
• astmi
• cisti kri
• deluje pomirjevalno za želodec, crevesje, vetrove
• spodbuja delovanje prebavnega trakta
Uporabljamo ga kot zacimbo.
Pri prehladih (tudi astmi) cvetoc ožepek posušimo in ga zmeljemo v mlincku za kavo.
Zmešamo 11 medu z 4 žlicami mletega ožepka. To zaužijemo vsako jutro po 1 žlico.
To rastlino bi morala imeti vsaka družina v vrtu !!
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

PEGASTI BADELJ

Pegasti badelj:
• krepi jetra in spodbuja njihovo delovanje
• varuje in obnavlja poškodovana jetra
• ucinkuje protidepresivno
• povecuje mlecnost pri dojenju
• pomaga pri zamašenosti jeter
• listi posušeni ali sveži imajo polovicno ucinkovitost
• zelo uspešen je pri želodcnih težavah
• pri ženskih težavah
• pri golenskih razjedah

MATERINA DUŠICA
krepcilo za želodec in živce. Pomaga pri nespecnosti odraslih in otrok. Izkazala se je kot
ena najmocnejših naravnih antiseptikov.
Pomaga pri:
• lajša izkašljevanje
• proti nagnjenju k pijaci - alkohol
• ohranjanju vitalnosti, zavira staranje in v obliki napitka ohranja vitalnost, 2-3
skodelice caja dnevno
Je preventivno ucinkovita pri prehladu.
• 4 žlice posušene in zmlete materine dušice zmešaj v 1l medu. Pojej 1 žlico na
tešce.

LISICJAK
Pomaga pri:
• trdovratnem obolenju mehurja
• kronicnem zaprtju, hemoroidih
• obolenju jeter
• proteinu –revmi
• vnetju jeter, ciroza jeter
• krcih v nogah

KOPRIVA
Krepi odpornost, cisti in krepi kri, je diuretik pri vnetju ledvic, secil. Uporabljamo jo pri
slabokrvnosti, prebavi, obrabi hrustanca, revmi, prostati, secni kislini.
Koprivni listi (vrhovi) vsebujejo veliko železa, kalcija, kalija, natrija, fosforja, magnezija,
silicijeve kisline, ter vitaminov A, B2, C in K.

Koprivni sirup
• 250 g svežih listov koprive zmleti ali drobno nasekljati, preliti z 1,5 1 vrele vode.
Pokrito naj stoji cez noc nato precediti in koprive dobro stisniti. Tekocini primešati
1 kg medu ali sladkorja in kuhati 10 minut na blagem ognju. Vzamemo 3x dnevno
po 1 žlicko.
Ravioli s koprivo
• 300 g moke
• 3 jajca
• 3 žlice olja
• 100 g listov koprive
• 100 g svežega sira
• 70 g parmezana
• Sol, poper, muškatni orešcek
Iz moke, jajc, olja in soli pripravimo testo ki naj nekaj casa pociva. Testo razvaljamo 1
mm debeline in s kozarcem izrežemo kroge.
Liste oz. vršicke mladih kopriv kuhamo v slani vodi 5 minut, jih odcedimo in nasekljamo.
V to zmes umešamo nariban sir, parmezan, sol, poper, muškatni orešcek. Nadev
naložimo na kroge testa, ga prepognemo in stisnemo kraje. To naj pociva najmanj 1 uro,
nato raviole skuhamo v slani vodi, odcedimo, prelijemo z maslom ali drobtinami.
Koprivove krompirjeve kroglice:
• 400 g mladih listov koprive
• 800 g krompirja
• 150 g svežega sira
• 50 g ribanega parmezana
• 2 jajci
• 250-300 g pšenicne moke
• 100 g masla.
Koprive prekuhamo cca 5 minut v osoljeni vodi, jih odcedimo in nasekljamo. Krompir
skuhamo, pretlacimo, posolimo, dodamo sir in parmezan, jajce, moko in zrezane
koprive. Umesimo cvrsto testo. S pomocijo žlice in moke za posip oblikujemo kroglice,
katere kuhamo 15-20 minut v osoljeni vodi. Kuhane in odcejene kroglice malenkostno
zabelimo z maslom in jih na krožniku po želji posujemo s parmezanom ali drobtinami.

KOSTANJ (jedilni)
Kostanj ima zelo veliko kaloricno vrednost. Za otroke je kostanj kot nalašc - krepi. V
kostanju je fosfor. Je dober posebno za ljudi, ki veliko umsko delajo. Vsebuje tudi inozit -
pomanjkanje tega povzroca izpadanje las. Inozit preprecuje nabiranje mašcob v jetrih.
Kostanj pa ni za sladkorne bolnike, ker je v njem prevet škroba in sladkorja. Kostanj
rahlo zapira in napenja. Kostanjev med je dober pri prehladnih obolenjih.

DIVJI KOSTANJ
Kostanj olupi, nastrgaj na repo, posuši, nato zmelji na kavni mlincek.
• noževo konico prahu daš na jezik, da se pocasi topi - neverjetni ucinek pri
prehladu. S kolicino ne pretiravaj!
• uspešen pri zdravljenju hemoroidov (tinktura)
• za zdravljenje ven - mazila, kapljice
• proti revmi – mazilo
• krepi ožilje – mazilo
• izredno ucinkovit pri preganjanju moljev

MACJA META
Deklica za vse ! (izrednega okusa)
Macjo meto dodajamo lahko prav v vse mešanice cajev. To je sredozemska meta.
• 2 skodelici dnevno zmanjša verjetnost sive mrene
• pri boleznih dihal, prehladih
• pri artritisu – revmi
• pri slabokrvnosti
• poparek za masažo lasišca
• zunanje pri hemoroidih
• pri otroških prebavnih motnjah
• driski, koliki
• pri neredni menstruaciji
• nespecnost, razdražljivost
• pri neplodnosti (Bosna)
• odvracalo za listne uši

MARJETICA MALA
• olajša izkašljevanje
• cisti kri
• koristna pri jetrnih obolenjih
• liste uporabljamo za namaze s skuto
• cvetke namocene v razžvrkljanem jajcu na rahlo prepražimo na maslu, zalijemo,
dodamo zacimbe po okusu - cudovita juhica po okusu in na pogled.

OVES
Oves ima veliko hranilno vrednost. Bogat je z minerali in vitamini. Od vseh zdravilnih
rastlin vsebuje najvec cinka.
Z rednim uživanjem zmanjšuje kolicino sladkorja v krvi. Oves jaca organizem po
prebolelih boleznih. Je tudi dober izvor železa. Poleg zrnja je zdrava tudi slama, katera

se priporoca za kopel pri revmi in artritisu. najvec zdravilnih snovi pa vsebuje še zeleni
oves v casu cvetenja, ko vsebuje mlecni sok. Takrat oves nabiramo in sušimo za caj
kateri je zelo ucinkovit pri vnetju želodcne sluznice in crevesja. Deluje tudi na
razpoloženje. Oves naj bi pili ljudje, ki imajo slab spanec. Oves znižuje visok krvni tlak,
umirja živce. Ovsene jedi krepijo telo in izboljšujejo pocutje.
Pripravimo pa lahko tudi tinkturo:
100 g ovsenega semena zmeljemo in prelijemo s 5 dcl 70 % alkohola. Stoji naj 2 tedna z
veckratnim pretresanjem. Držati na temnem in hladnem prostoru.
Tinkturo uživamo 3x dnevno po 10 kapljic ali za boljše spanje 30 kapljic v mlacni vodi.

PERUJSKO VOLCJE JABOLKO
Užitna in zelo zdravilna je notranja cešnjica. Ovojnica je zelo strupena.
Uživamo vedno surovo
• za pospeševanje izlocanja vode iz telesa
• pri boleznih secnega mehurja in ledvic
• pri revmaticnih obolenjih
• za zniževanje vrocine
• raztaplja ledvicne kamne
• pri težavah z jetri in žolcnikom
• pri bolecih sklepi 20 dni jemo notranje cešnjice in kolicino pocasi stopnjujemo.

REGRAT
• Regrat znova in znova pridobiva na slovesu.
• ce ti primanjkuje Kalija - uživaj veliko regrata (znaki - krci pri srcu)
• cisti kri, secila
• pri poapnenju žil
• hemoroidih
• pri slabi prebavi
• nepogrešljiv pri sladkornih bolnikih
• pri bolezni jeter, vranice
• v pri slabem izlocanju žolca
• VAŽNO popkov ne zavracamo kot smo jih vcasih, temvec jih porabimo v solati ali
jih Se celo vložimo.


ŠIPEK
Šipek vsebuje veliko C vitamina in Se vitamine A, B, B2, K1, F ter še veliko drugih
zdravilnih snovi. Šipek je izreden za preventivo pri prehladnih obolenjih. Deluje tudi kot
blago odvajalo.
Pri kuhanju šipkovega caja se C vitamin ne izgubi, kot pri drugih cajih. Koristen je tudi za
secne poti.

TOPINAMBUR
ali ameriški krompir, jeruzalemska articoka, laška repa.
Zaradi inulina so gomolji pomembni pri prehrani sladkornih bolnikov. Najbolj zdravi za
uživanje so surovi.

ZLATA ROZGA
Zlata rozga je odlicna
• pri obolenju secnih poti
• obolenju crevesja
• krvavenju iz crevesja
• cudovito se obnese pri custvih (smrt) oz. pri duševnih obremenitvah, težkih
custvenih pretresih
• zvecer piti zlato rozgo pri zaprtju
• pri jetrnih težavah
• pri revmaticnih obolenjih (mešanica)
• obolenju prostate (mešanica)

SLABA CIRKULACIJA
Rožmarinov liker:
• 80 g rožmarina
• 20 g timijana
• 100 g sladkorja
• 1 l alkohola
Sladkor raztopi v alkoholu, dodaj rožmarin in timijan. Postavi za 2 meseca na sonce,
precedi. Pred uporabo naj stoji še dva meseca.


DOBRI CAJ (mešanica)
liste crnega ribeza
malinove liste oz. vršicke
liste gozdne jagode
liste gozdne robide - se fermentira.
Ta caj je izredno okusen in služi kot nadomestek zelenemu caju.

BEZGOV SIRUP
Bezgove jagode osmukamo s kobulov in operemo.
Vzamemo:
- 2 litra bezgovih jagod
- 1 liter vode
Kuhamo v emajliranem loncu 20 minut, nakar to pustimo stati 24 ur.
Naslednji dan tekocino odcedimo in ji primešamo sladkor po želji, cimetove palcke ter
nageljnove žbice ter ponovno vremo 10 minut. Pustimo, da se malo ohladi (cca 5 minut),
nato pa napolnimo steklenice. Na liter sirupa dodamo za odrasle 1 dcl domacega
žganja, za otroke ne dodajamo nicesar.
Pijaco pijemo šele tedaj, ko je stala 3 mesece v hladnem in temnem prostoru.
Bezgove jagode so pravi zaklad vitaminov in mineralov. Ob uživanju tega sirupa (0,2)
dnevno ne bomo imeli prehladov in tudi splošno pocutje bo dobro.
Osebe z visokim krvnim pritiskom naj z uživanjem te pijace ne pretiravajo.

TERJAK
Bezgove jagode prekuhavamo, pretlacimo skozi sito, dodamo masi enako kolicino
sladkorja in kuhamo toliko casa, da povre na polovico. Shranimo ga v steklenih
kozarcih.
Dober krepilni caj pripravimo tako, da damo v skodelico vrele vode žlicko terjaka.

IZOP ali OŽEPEK
(Hyssopus officinalis)
Rastlina je zelnata trajnica, njena domovina je Sredozemlje, vendar je prezimno trdna in
jo kultivirano gojimo v vrtovih. Glede na njegovo koristnost je OŽEPEK pri nas premalo
poznan. Pomemben bi lahko bil v ekološkem kmetovanju, saj naj bi odganjal listne uši
kapusovega belina, polže in še nekatere druge škodljivce.
Nabiramo cvetoco rastlino in jo uporabljamo kot caj ali zacimbo.

OŽEPEK:
- pomaga pri astmi, bronhialnem katarju, težki sapi, pri zasluzenosti dihal, pri
vnetju ustne votline - grgrati;
- za spiranje vnetih oci;
- deluje pomirjevalno
- cisti kri;
- zelo koristen pri oslabelosti prebavnega trakta.
RECEPT:
1. Cvetje namocimo v olivno olje in postavimo za tri tedne na sonce.
To je odlicno sredstvo za vtiranje udov, ohromelih od kapi.
2. Cvetje posušimo - zmeljemo v kavnem mlincku.
- 3 velike žilice zeli vmešamo v en liter medu. Je odlicno pri prehladih ali pa
vzamemo preventivno vsak dan po eno žlico.
Rastlina je zelo uporabna v kuhinji (sveža ali suha ), pri fižolovih jedeh (vetrovi),
pecenkah, enoloncnicah, pri svežih solatah, lahko pa pripravimo namaz s skuto.
Omenimo še to, da so ožepek že v svetopisemskih casih šteli med najdragocenejše zeli,
zato vam priporocam, da si rastlino posadite na vrt. Ni zahtevna za vzgojo, je lepa in še
zdravilna.

ZAPRTJE
Zelo pomembno: NACIN PREHRANE
DOVOLJ GIBANJA
1. AKUTNO ZAPRTJE: se ustavi prebava
2. KRONICNOZ APRTJE: se ponavlja
AKUTNA: po driskah
pri zdravstvenih težavah z želodcem in jetri
KRONICNA: nacin prehrane
Nacin življenja
Zelo hudo zaprtje - 5 dni
pri zaprtju hrana gnije : glavobol
slabo pocutje
Najboljša so naravna odvajala
- BLAGO ODVAJALO: laneno seme, grenka sol, sadni kis z vodo, mlecni sladkor
(v lekarni)
- SREDNJE ODVAJALO: sena listi, krhlika, ricinus olje
- MOCNO ODVAJALO: aloja – antrakinoni
PREHRANA:
- velika kolicina balastnih snovi, sadje, zelenjava, otrobi, posušeno sadje (krhli
odlicni) .
- zelje v vseh oblikah: - vecja odpornost
- dobra prebava
vsebuje veliko KALIJA in ŽELEZA
- strocnice, grah, soja, cicerika, ješpren odlicen za prebavo
RABARBARA (oksalati) najvec v koreninah
REGRAD – korenine
SLEZENOVE korenine - samo namakati –odlicno
ALOJA - mocno odvajalo - stalno jemanje škodljivo
antrikanoni dražijo stene crevesja
RICINUS: spada med strupene - je drasticno zdravilo
olje ricinus pa je varno (v lekarnah)

SENA CAJ: samo namakati cez noc
cudovito izprazni crevo (v lekarni)
LAN: naravno varno zdravilo
do 3 žlice na dan med jogurt (zmleti) prebava se zagotovo uredi
KUGLICE: smokve, slive, sena caj –zmleti
PIVSKI KVAS: se zaprtje popolnoma uredi
SONCNICNA SEMENA: so absolutni zmagovalec nad zaprtjem
MANJ KRUHA: manj težav
GLAVNATA SOLATA, RADIC - veliko uživati
BELA OMELA: odlicno - samo namakati
SLEZENOVEC ali AJBIS: ocisti in zdravi crevesne stene
- samo namakati in piti po požirkih cel dan
- CAJI: orehovi listi, listi articoke, bezgove suhe jagode,
kamilica (blage), kopriva, pelin, potrošnik, crn trn, krhlika,
plod koriandra
OLIVNO OLJE: 1 žlico na tešce + 2 dcl mlacne vode povrhu
prebava se zagotovo uredi po 1 tednu.

ZAPRTJE
Prašek rmanovih cvetov z sokom grenivke(grejpfruta)
Posušene cvetove imamo zmlete.
Sok grenivke stisniti, dodati malo mlacne vode.
Zjutraj na prazen želodec vzeti 1 malo žlicko praška in poplakniti s sokom grenivke.
S tem receptom se prebava hitro in varno uredi.

AMERIŠKI SLAMNIK (Echinacea purpurea L.)
Zelnata trajnica iz družine nebinovk (Asteraceae).
Udomacena imena za ameriški slamnik so: ježnica, ehinaceja, rudbekija; škrlatna
rudbekija,rdeca rudbekija.
Ameriški slamnik je zelnata -trajnica in zraste do 1 metra visoko. Sadimo ga na soncno
stran vrta. Zaradi izredne lepote cveta, ga pogosto sadijo v vrtove kot okrasno rastlino,
ne vedoc o zelo zdravilni rastlini.
Zdravilne lastnosti so znanstveno dokazane pri ameriškem slamniku in ga na veliko
uporabljajo v zdravilne namene farmacevtski industriji. V Sloveniji izdeluje tovarna Lek
zdravilo IMUNAL.
Z malo truda lahko pripravke iz ameriškega slamnika na enostaven nacin pripravimo tudi
doma.
Priprava: dobro ocišcene korenine, katere smo nabrali zgodaj pomladi ali jeseni,
narežemo ali zmeljemo. Nato damo to zmes v steklen kozarec in zalijemo z jedilnim
alkoholom v razmerju en del pripravljene zmesi in pet delov jedilnega alkohola. Steklen
kozarec tesno zapremo in ga hranimo v temnem prostoru in ga veckrat pretresemo. Po
dveh tednih namakanja precedimo korenine ameriškega slamnika skozi gazo.
Uporabimo lahko tudi nadzemeljski del ameriškega slamnika ob cvetenju. Rastlino lahko
narežemo ali zmeljemo, prav tako namocimo v jedilnem alkoholu, pustimo stati 14 dni,
da se izlužijo zdravilne ucinkovine in nato precedimo. Ta tinktura vsebuje malo manj
zdravilnih ucinkovin.
Uporaba: dnevno uporabljamo 20 do 30 kapljic.
Caj: je brez vrednosti, ker se vsebnost zdravilnih ucinkovin izgubi zaradi sušenja droge.
Galenski pripravek je sredstvo za povecanje odpornosti in preprecevanje prehladov,
virusnih obolenj (gripa), bronhitisa, pljucnice, podpora pri zdravljenju kemoterapije, šenu
in glivicnih obolenj. Ameriški slamnik poveca obrambno moc cloveškemu telesu.

JAGER MAJSTER
Recept za pripravo domacega zelišcnega napitka
Osnovna navodila
v posodo vijemo 1 liter (tropinovega) domacega žganja in v njem raztopimo 0,5 kg
sladkorja. V to raztopino dajemo skozi celo leto sveže nabrana, spodaj navedena
zelišca. Razmerje med zelišci naj bo približno enako (število cvetov ali pest zelišca ipd.)
Posodo zapiramo po vsakem dodajanju zelišc. Ob koncu leta vsebino precedimo v
steklenico.
Jeger majster pijemo redno in zmerno, vedno v izbrani družbi v majhnih kozarckih.

Vrsta zelišca Mesec
1 Lapuh – cvet MAREC
2 Trobentice – cvet APRIL
3 Trobentice - list APRIL
4 Sulicasti trpotec APRIL, MAJ, JUNIJ, JULIJ, AVGUST,SEPTEMBER
5 Robidovi listi APRIL, MAJ, JUNIJ
6 Marjetice MAJ, JUNIJ, JULIJ, AVGUST,SEPTEMBER
7 Lapuh – list MAJ, JUNIJ
8 Kamilice MAJ, JUNIJ, JULIJ
9 Listi gozdnih jagod MAJ, JUNIJ
10 Brinje – zeleno MAJ
11 Pelin MAJ, JUNIJ
12 Žajbelj MAJ, JUNIJ
13 Ajbiš MAJ, JUNIJ
14 Meta MAJ, JUNIJ, JULIJ, AVGUST
15 Materina dušica MAJ, JUNIJ, JULIJ, AVGUST,SEPTEMBER
16 Kimelj JUNIJ, JULIJ
17 Majaron JUNIJ, JULIJ, AVGUST, SEPTEMBER
18 Lipov list JUNIJ
19 Okrogli trpotec JUNIJ, JULIJ, AVGUST
20 Rožmarin JUNIJ, JULIJ, AVGUST
21 Srcna moc JUNIJ, JULIJ, AVGUST
22 Njivska preslica JULIJ, AVGUST, SEPTEMBER, OKTOBER
23 Tavžentroža JULIJ, AVGUST
24 Vrtna melisa JULIJ, AVGUST
25 Brinove jagode OKTOBER, NOVEMBER
26 Vijolice - cvet MAJ, JUNIJ
27 Janež – vrtni sladki JUNIJ, JULIJ
28 Borovnica – listi pred zorenjem JUNIJ
29 Kostanjev cvet JULIJ
30 Detelja bela – cvet JUNIJ, JULIJ
31 Akacija – cvet MAJ, JUNIJ
32 Arnika – cvet MAJ, JUNIJ
33 Smrekovi vršicki APRIL, MAJ
34 Bezgov cvet MAJ, JUNIJ
35 Rman
36 Šentjanževe rože - cvet JUNIJ, AVGUST
37 Zeleni orehi - sesekljani JUNIJ
38 Vinska rutica MAJ
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata)





Ozkolistni trpotec nabiramo med cvetenjem od aprila do oktobra. Rastlina je trajnica, raste po travnikih in ob poteh ter je ni težko najti. Uporabni so nadzemni deli, suličasti listi in cvetovi, ki jih čim hitreje posušimo sicer počrnijo. Učinkovine v ozkolistnem trpotcu so glikozidi, sluz, klorogenska kislina, ursolna kislina ter kremenčeva kislina. Na sluznici zgornjega dela dihalnih poti naredijo tanko oblogo, ki sluznico ščiti pred draženjem. Učinkovine imajo tudi blago protimikrobno delovanje.





Največkrat ga uporabljamo pri težavah z dihali: za pomirjanje dražečega kašlja, za zdravljenje bronhitisa, prehlada ter pri vnetjih grla in žrela. Je tudi blago sredstvo za izkašljevanje. Ker je blag adstringent ga uporabimo za celjenje ran in pri pikih žuželk. Uporablja se tudi pri vnetem sečnem mehurju saj ima zaradi kalija diuretičen učinek. Pospešuje presnovo, čisti kri ter pomaga tudi pri boleznih želodca, driski in hemeroidih.

Iz trpotca si pripravimo čaj, ki ga pijemo trikrat na dan: dve žlički zdrobljenih posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut. Za zdravljenje ran in pikov žuželk pa si pripravimo obkladek iz svežih zmečkanih listov.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Sladki janež (Pimpinella anisum)




Pimpinella anisum ali Sladki janež je cvetoča rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae) in zraste do en meter visoko. Cveti od julija do septembra. Kobulasti cvetovi so beli iz njih pa nastanejo 3-5 mm dolgi plodovi. Semena nabiramo, ko so zrela, konec poletja in v začetku jeseni. Ker neenakomerno dozorevajo lahko kobule porežemo, še preden so semena popolnoma dozorela in jih pustimo, da na čistem prostoru dozore. Nato jih osmukamo ali otepemo in posušimo.

Sladki janež vsebuje eterično olje v katerem je glavna učinkovina anetol, maščobna olja, sladkorje in beljakovine. Uporablja se kot dišava v prehrani in v zdravilstvu. Zdravilni deli rastline so plodovi in listi.



Eterično olje, ki ga vsebuje sladki janež, pomirja krče prebavnega trakta in napenjanje. Je ekspektorans in spazmolitik ter razkužuje dihala, zato ga uporabljamo pri prehladu, gripi, bronhitisu, astmi, vnetju sapnika in pri dražečem kašlju. S čajem iz janeža si lahko izboljšamo apetit, olje iz janeža pa se zunanje uporablja tudi kot sredstvo proti ušem in garjam.

Iz janeževih semen si pripravimo čaj tako, da čajno žličko zdrobljenih semen prelijemo z dva do tri decilitri vroče vode in pustimo stati 10 -15 minut. Sladkan ali nesladkan čaj pijemo zjutraj in zvečer. Iz zdrobljenih semen pa si lahko pripravimo tudi inhalacijo.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Netresk (Sempervivum tectorum)




Da je netresk vedno zelena rastlina, je jasno že iz latinskega imena, saj sempervivum pomeni vedno živ. Cveti v juniju in juliju, semena pa dozorijo v juliju ali avgustu. Posamezne rozete po cvetenju odmrejo, z rastjo pa nadaljujejo mladike, ki jih je pognala rastlina. Uspeva na soncu, na za vlago prepustnih tleh ter dobro prenaša sušo. V senci ne raste. Netresk je pri nas zaščitena rastlina, najdemo pa ga na vrtovih, zidovih in pokopališčih. Vsebuje flavonide, jabolčno in citronsko kislino, tanine in rastlinske sluzi.


V domači lekarni sveže liste in iz njih iztisnjen sok, zaradi hladilnega in adstringentnega učinka, podobno kot Aloe vero, zunanje uporabimo za ublažitev težav s kožo, saj jo hkrati napne in zmehča. Rastlino uporabimo kot obkladek pri opeklinah, ugrizih, pikih, ranah, brazgotinah, infekcijah ter za odstranjevanje bradavic in kurjih očes. Obkladek si naredimo iz razpolovljenih listov ali pa si pripravimo mazilo.


Netresk se za zdravljenje kožnih težav in hemeroidov uporablja tudi notranje. Vendar je pri tem potrebno biti previden, ker deluje tudi kot emetik in purgativ. S sokom zmešanim z medom si lahko namažemo in zdravimo ranice in razjede v ustih.

Pri nas najbolj znana lastnost netreska je, da zdravi vnetja v ušesih. Ob bolečinah si iz lista, direktno v uho, iztisnemo par kapljic soka.

V prehrani se uporabljajo mesnati mladi listi in mladike, ki jih lahko uporabljamo v solatah. Iz svežega soka, iztisnjenega iz listov, si lahko pripravimo osvežujoč napitek.

Rastlino so včasih zasadili v slamnatih strehah za srečo in ker naj bi domovanja varovala pred nevihtami, strelami ter ognjem.

Slovensko se netresku reče tudi ušesnik, eden izmed angleških ljudskih nazivov pa je: ‘Welcome home husband, however drunk you be’.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Navadna marjetica (Bellis perennis)




Navadna marjetica cveti od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Raste po travnikih, poteh, na vrtovih, pašnikih, do nadmorske višine 2000 m. V Sloveniji je zelo pogosta in razširjena rastlina. Cvetovi marjetice so ob sončnem vremenu odprti, ob slabem vremenu in ponoči pa se zaprejo.

Rastlina vsebuje saponine, čreslovine, sluzi, grenčine, eterična olja in flavone. Uporabljamo sveže ali posušene cvetne koške iz katerih si pripravimo poparek, ki ga pijemo trikrat na dan: žličko posušenih cvetov prelijemo s skodelico vroče vode in namakamo 10 minut. Čaj deluje kot ekspektorant in ga uporabljamo pri zdravljenju kašlja in katarja. Pitje čaja pomaga tudi pri revmatizmu, artritisu in težavah z jetri in ledvicami. Blaži bolečine in krče, pospešuje presnovo in ima adstringentne lastnosti.

Marjetica je tudi alterant oziroma čistilo za kri, ki pospeši izločanje strupov iz organizma. Ima poživljajoč učinek. Spomladi si vsak dan iz mladih poganjkov in listov pripravimo napitek: izstinemo dve žlici soka ter ga zmešamo s pol skodelice vode.

Listi marjetice se zunanje uporabljajo za zdravljenje ran in brazgotin. Žvečenje svežih listov pa zdravi afte in druge razjede v ustih. Pripravki naj bi bili tudi učinkoviti pri zdravljenju raka na prsih. Dekokt iz korenin, ki ga uporabljamo dalj časa, se priporoča za zdravljenje skorbuta in ekcemov. Rastlina se uporablja tudi kot homeopatsko zdravilo.

Če pa nismo bolni si iz listov marjetice lahko izdelamo tudi sredstvo proti mrčesu (repelent) ali pa s cvetovi preverimo, če nas najlepši fant ali dekle “ljubi” ali “ne ljubi”
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Pravi pelin (Artemisia absinthium)





Pelin je 60 do 120 cm visoka rastlina, z aromatičnim vonjem in zelo grenkim okusom. Zdravilno učinkujejo listi in rumeno cvetoči poganjki, ki jih nabiramo ob koncu cvetenja, od sredine poletja do zgodnje jeseni.



Pravi pelin se uporablja za zdravljenje številnih obolenj. Dokazano zdravi slab apetit, slabo prebavo in težave z jetri ter žolčem. Pelin vsebuje grenko snov absintin in eterično olje s tujonom. Poleg tega, da je holagog in digestiv ima tudi antimikroben učinek, saj zavira rast nekaterih bakterij, zaradi grenkega absintina pa se v želodcu refleksno poveča izločanje kisline.

V ljudskem zdravilstvu se pripravki iz pelina notranje uporabljajo še za zdravljenje vnetij prebavnega trakta, bolečin v želodcu, slabokrvnosti, menstrualnih težav, za odstranjevanje črevesnih zajedavcev, pomaga pri vročini in okužbah, kot krepčilo pa koristi celemu telesu. Z zunanjo uporabo zdravimo rane, kožne razjede, ugrize insektov in mozoljavost.

Pelina zaradi tujona ne smemo uporabljati v prevelikih količinah in v daljšem časovnem obdobju, ker lahko povzroča bruhanje, trebušne krče, glavobol, omotičnost in motnje centralnega živčnega sistema. Prav tako se uporaba odsvetuje nosečnicam in doječim materam. Rastlina je ena izmed sestavin alkoholne pijače Absinth, zelenega grenkega likerja z okusom po janežu in z veliko vsebnostjo alkohola. Proizvodnja te pijače je danes v mnogih državah prepovedana.

Priprava čaja: S skodelico vrele vode prelijemo 1-2 žlički posušenega zelišča in namakamo 10 do 15 minut. Tekočino pijemo trikrat na dan, pol ure pred obrokom.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Navadni brin (Juniperus communis)



Navadni brin je grm ali drevo, ki raste na zapuščenih in neobdelanih tleh, pašnikih ali gozdnih jasah. Zdravilno delujejo brinove jagode, ki dozorijo v dveh do treh letih. Vsebujejo eterično olje Aetheroleum Juniperi, glikozide, smolo, čreslovine in organske kisline. Eterično olje je stranski produkt pri izdelavi brinovca in se na zraku spremeni v smolo.

Brinove jagode delujejo diuretično saj eterično olje draži sečne organe, hkrati pa delujejo kot razkužilo pri vnetem sečnem mehurju. Deloma se izloča tudi preko pljuč zato ga kot antiseptik uporabljamo pri prehladnih obolenjih. Zunanje lahko eterično olje v kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami uporabimo tudi za masažo pri revmatizmu in artritisu oziroma pri bolečinah v sklepih in mišicah. Brin zaradi grenčin pomaga pri prebavi in pomirja krče, ki se pojavijo pri napenjanju. Ne uporabljamo ga pri boleznih ledvic, prav tako naj se uporabi brina izogibajo nosečnice, ker lahko povzroči splav. Pri zunanji uporabi draži kožo.

Za domačo lekarno si pripravimo zrele posušene jagode. Zrele plodove z gladko površino naberemo jeseni in jih posušimo v senci. Iz posušenih brinovih jagod si potem pripravljamo poparek: žličko rahlo strtih posušenih brinovih jagod prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati dvajset minut. Poparek pijemo zjutraj in zvečer. Za zdravljenje kroničnega revmatizma pijemo poparek vsako pomlad in jesen 4-6 tednov. Izrazi, ki se uporabljajo v povezavi z brinom:

Karminativi: pomagajo pri prebavi in preprečujejo napenjanje

Antirevmatiki: so sredstva proti revmi

Mikrobicidi: pomagajo telesu v boju proti mikrobom

Emenagogi: urejajo menstruacijo (jo spodbujajo ali zavirajo) in so krepčila za ženske spolne organe.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Trobentica (Primula vulgaris)


Trobentica, ena izmed znanilk pomladi, je trajnica in raste po travnikih, grmovjih ter v svetlih gozdovih po vsej Sloveniji. Pri trobentici so uporabni cvetni lističi in korenine. Od januarja do maja nabiramo rumene cvetne liste brez zelenih čaš, dvo do triletne korenine pa izkopljemo jeseni ali preden rastlina cveti. Korenine temeljito očistimo s krtačko v hladni vodi in jih v njej ne namakamo. Nabrane dele rastlin posušimo v senci.

Rastlina vsebuje glikozide, saponine, eterično olje in flavonide ter deluje kot pomirjevalo, spazmolitik in ekspektorant. Nadomešča porabljeni C vitamin v organizmu. Čaj uporabimo pri prehladu, kašlju, gripi, bronhitisu, pljučnici. V kombinaciji z brezovimi listi, koprivnimi listi, koprivnimi cvetovi, listi vijolice ter regratovimi koreninami se uporablja za čiščenje krvi in izločanje strupenih snovi iz telesa, ki so se čez zimo nabrale v telesu. Pomirja živčno napetost in pomaga pri glavobolu ter nespečnosti. Deluje tudi kot antihelmintik.

Slovarček

Antihelmintiki uničijo ali preženejo zajedavce prebavnega trakta
Spazmolitiki sproščajo ali preprečujejo krče
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Navadni lapuh (Tussilago farfara)


Podobno kot vijolica se tudi lapuh uporablja za zdravljenje pljučnih obolenj in prehladov: pri kroničnem in akutnem bronhitisu, pljučnici, dražečem kašlju, oslovskem kašlju, astmi, pri hripavosti, zaustavlja vnetja. Deluje tudi proti prebavnim krčem in čisti kri. Iz svežih listov lahko pripravimo tudi obkladke za kožna vnetja, izpuščaje, ture, abscese in gnojne kožne čire. Zdravilni so tudi cvetovi. Deluje kot krepčilo, diuretik, antitusik, demulcent, emolient.

Lapuh vsebuje rastlinske sluzi, eterična olja, rutin, karoten, tanine, inulin, sitosterol ter cink, ki je odlično sredstvo proti različnim vnetjem.

Raste na vlažnih tleh, ob potokih, njivah po vsej Sloveniji. Še zaprte cvetove nabiramo do sredine pomladi, liste pa od konca pomladi do sredine poletja.



Priprava čaja: 2 čajni žlički posušenih cvetov in listov prelijemo z 2 dcl vrele vode in pustimo stati 10 minut, da se izločijo sluzi. Čimbolj vroč čaj pijemo 2-3 krat na dan ne več kot 14 dni.

Rastline ne smemo uporabljati v velikih količinah ali predolgo saj je lahko zaradi alkaloidov, ki jih vsebuje, toksična. Strupen učinek ima na jetra. Uporaba lapuha se ne priporoča nosečnicam in doječim materam, pa tudi otroci naj ga ne uporabljajo.

Slovarček:

• Antitusiki pomirjajo kašelj
• Demulcenti so bogati s sluzmi, pomirjajo ter zaščitijo razdraženo ali vneto sluznico
• Emolienti pomirjajo in ščitijo kožo, pri notranji uporabi delujejo kot demulcenti.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

KIJASTI LISICÈAK (Lycopodium clavatum)

Kijasti lisièjak ima med Ijudmi razlièna imena: dremavec, lisièje, lisièjek, lisièji rep, omelièje, Marijini povojèki, navadni lisièjak, parkelj, povojèki, repec itd. Mahu podobna, zimzelena rastlina je razpredena po gozdnih tleh z ena do dva metra dolgimi viticami, ki imajo tanke koreninice. Iz vitic rastejo sedem do deset centimetrov dolga, na otip zelo mehka vejnata stebelca, ki so podobna resju, le da imajo mehkejše in gostejše liste. Štiriletna rastlina razvije poleti rumene lati, ki vsebujejo cvetni prah, imenovan lisièjakova moka. To moko uporabljajo homeopati za èišèenje ran na koži. Kijasti lisièjak je rastlina, ki vsebuje radij. Zaradi njegovih razsežnih, vrvi podobnih vitic in rumenega cvetnega prahu lati ga lahko loèimo od ostalih vrst mahov. Raste samo nad nadmorsko višino 600 metrov na severni strani visokih gozdov in na gozdnih obronkih . Na poseki dreves (golosek) rastlina porumeni in konèno izgine, ker pod direktno sonèno svetlobo izgubi življenjsko moè.

. V Avstriji in Nemèiji je kijasti lisièjak zašèitena rastlina. Zato Vam svetujem, da ga za svoje potrebe kupujete v lekarnah in trgovinah z zelišèi. Veletrgovina nabavlja lisièjak iz severnih dežel, tako da je kvaliteta zagotovljena.




Botnikom, ki so zboleli za protinom in revmo, toplo priporoèamo èaj iz lisièjaka, tudi èe so se že pokazale spremembe na sklepih. Prav tako je priporoèljiv pri kroniènem zaprtju in hemoroidih. Vendar pa morajo osebe, ki so podvržene driski, uporabljati èaj zelo previdno, ker lahko dobijo èrevesne krèe. Lisièjaka ne smemo nikoli kuhati ampak samo popariti z vrelo vodo. Èaj je uporaben tudi pri vseh obolenjih seènih in spolnih organov, boleèinah in otrdlinah v modih, pri tvorbi ledviènega peska in ledviènih kolikah. Nepogrešljiv je pri vnetju jeter, pri bolezenskl divji rasti veznega tkiva jeter, celo èe imajo ta obolenja že zloèesti karakter. Okrevajoèim pomaga hitro do polne moèi.

Soprog moje znanke, starejše gospe, je trpel veè let zaradi težkega dihanja ponoèi, zdravili so ga za srèno astmo. Bilo mu je vedno slabše in nekega dne je zopet poiskal zdravnika. "Èe ne boste takoj prenehali delati, boste èez osem dni mrtvi èlovek!" Zdravnik ga je napotil v bolnišnico v Grieskirchen. Žena mi je povedala, da ima otrdela jetra (cirozo jeter) v zadnjem stadiju. S cirozo jeter je tesno povezano težko dihanje ponoèi. Èez nekaj èasa so moža, obsojenega na smrt, poslali domov. Na moj nasvet je žena nabavila lisièjak, ki je hitro pomagal. Ali nimate tudi vi obèutka èudeža, èe vam povem, da se je mož že po prvi skodelici èaja iz lisièjaka znebil težav s težkim dihanjem ponoèi, ki ga je muèilo veè let?

'Èe imate v svojem krogu znancev koga, ki ima cirozo jeter, èetudi kaže, da je brezupna, opogumite ga in opozorite na lisièjak, ki vsebuje radij in je v naravnem zdravilstvu tako pomemben. Z lisièjakom lahko ponovno podarimo življenje celo Ijudem, ki imajo zloèesta obolenja jeter.

Med pouènim gozdnim sprehodom v Gornji Avstriji, na katerem sem bila z majhno skupino, sem opozorila svojega spremljevalca, botanika dr. Bruna Weinmeistra, na zdravilno moè lisièjaka pri cirozi jeter in raku na jetrih. On pa mi je povedal naslednjo zgodbo: Kot mlad študent je odšel s prijatelji na planine. Na poti do koèe je našel med rušjem vejico lisièjaka, ki si jo je prešerno ovil okrog kiobuka. V koèi je enega od prijateljev zgrabil boleèi krè v stopalu in to tako moèno, da mu je zvilo nogo v kolenu. Niso mu mogli pomagati. Lastnik koèe je prinesel žganje, masirali so ga, a vse brez uspeha. Mlademu Weinmeistru je nekaj reklo, da je vzel vejico lisièjaka s klobuka in z njo ovil skrèeno nogo od spodaj navzgor. V trenutku se je noga obrnila v pravilno lego. Seveda je pomislil, da gre le za sluèaj. Krè bi mogoèe popustil tudi brez lisièjaka. Na poti domov je nabral prgišèe lisièjaka za svojo gospodinjo, ki so jo veèkrat muèili krèi v meèih. Takoj po uporabi lisièjaka se je gospodinja znebila krèev. Èez leta se je o tem dogodku dr. Weinmeister pogovarjal z zdravnikom specialistom. Od njega je izvedel, da je lisièjak rastlina, ki vsebuje radij. Do danes je bilo veliko Ijudi, ki so imeli krèe v stopatih in meèih, pozdravljenih z blazinami, napolnjenimi z lisièjakom.

Neko znanko so poslali v bolnico, ker ni mogla veè urinirati. Nadlaket je bil že moèno oteèen. Ko je zapustila bolnico, je bila taka kot prej. Na sreèo sem imela doma lisièjak, ker je moja 86-letna tašèa trpela zaradi krèev v meèih. Moja domneva, da bi bil pri znanki lahko krè v mehurju, se je potrdila, ko sem ji položila vreèko s posušenim lisièjakom v bližino mehurja in je po dveh minutah lahko normalno urinirala. To vreèko s posušenim lisièjakom je nosila še nekaj dni v bližini mehurja. Nabrana voda v nadlaktu se je polagoma izgubila.

Sama sem dolga leta trpela zaradi visokega krvnega pritiska. Najveèkrat ta izvira iz premoènega delovanja ledvic. Preko noèi sem si položila vreèko z lisièjakom v bližino ledvic. Naslednji dan je moj krvni pritisk padel od 200 na 165. Od takrat dajem od èasa do èasa vreèko z lisièjakom v bližino ledvic.

Pri krèih v meèih damo lisièjak v ruto in s tem obvežemo meèa. Lahko pa si pripravimo tudi nožne kopeli, pri krèih v mehurju pa sedeèe kopeli (GI. Splošni del pod "Sedeèe kopeli", str. 8!).

Po vojnih poškodbah in poškodbah zaradi nezgod veèkrat ostanejo brazgotine, ki povzroèajo krèe. Vojni invalid je imel na hrbtu tako veliko brazgotino, da si lahko položil vanjo roko. Ta brazgotina mu je povzroèala vedno znova boleèe krèe, posledica je bilo potenje po celem telesu. Boleèine so se širile do vrha glave. Prav z lisièjakovimi blazinami in kopelmi sem odrešila moža tridesetletnih muk.

Lisièjakova moka, ki je v nekaterih apotekah dosegljiva kot lisièjakove spore, pomaga pri preležaninah, tako da se rane zaprejo v najkrajšem èasu. Na drobno jo razpršimo in previdno posipljemo na odprta mesta. Najveèkrat nastopi že po prvi uporabi opazno olajšanje. (Veè uspehov pri zdravljenju z lisièjakom je opisanih v knjigi "Maria Treben in njeni uspehi pri zdravljenju", ki je izšla pri založbi W. Ennsthaler, A-4400 Steyr, Zgornja Avstrija.)

Èe je èlovek tako globoko povezan z zdravilnimi rastlinami kot jaz in dosega uspehe, ki spominjajo že na èudeže, mora vendarle pomisliti, da nam vse to polaga Stvarnik pred noge. Na žalost se mnogi Ijudje brezobzirno spotaknejo ob to in ne èutijo vsemogoènosti nebes.

NAÈINI UPORABE

Priprava èaja: Poravnano èajno žlièko lisièjaka prelijemo z 1/4 litra vrele vode, namakamo

kratek èas. Po požirkih spijemo samo eno skodelico dnevno in sicer zjutraj na tešèe, pol ure pred zajtrkom. Pri cirozi jeter in zloèestih obolenjih jeter spijemo

dve skodelici dnevno.

Blazina s kijastim lisièjakom: S posušenim lisièjakom (vzamemo, glede na velikost mesta s krèi, 100 g, 200 g ali 300 g) napolnimo blazino in jo položimo preko noèi na mesto s krèi. Ta blazina zadrži uèinkovitost do enega leta.

Sedeèa kopel: Glej "Splošni del", stran 8!




ÈEMAZ (Allium ursinum)


Vsaka pomlad prinese novo upanje na sonce in toploto, zopet smo veseli in polni življenjske moèi, veselimo se prvega zelenja in žvrgolenja ptic in obèutimo vse to kot dobrotniško darilo našega Stvarnika. Zaradi te sveže, zelene lepote, naj bi zaèeli spomladansko kuro, s katero se oèistimo in znebimo škodljivih snovi. To nam prinese zdravilno osvežitev, ki je na gre zanemariti.

Med prve znanilce pomladi spada èemaž, ki ima med Ijudmi tudi imena kot so èremož, kaèji lek, štrkavec, gozdni èesen. Sveže zeleni, sulièasti, svetli, listom šmarnice podobni listi rastejo iz podolgovate èebulice, ki je obdana z belimi prozornimi kožicami. Gladek, svetlo zelen pecelj z belo cvetno kroglo je do 30 cm visok. Èemaž raste le na bogatih, humoznih vlažnih travnikih, senènih in vlažnih lokah, pod grmovjem, v listnatih in gorskih gozdovih.

Preden rastlino zagledamo, zavohamo moèan vonj po èesnu. Ta vonj mu je prinesel tudi ime "gozdni èesen" in zanesljivo izkljuèuje zamenjavo

z listi šmarnice ali s strupenim jesenskim podleskom. Zgodaj spomladi so številne gozdne loke pokrite s svežimi zelenimi listi èemaža. Vzklijejo v aprilu in maju, vèasih celo prej. Cvetje se pokaže šele maja in junija. V njem dremajo mnoge zdravilne moèi in pripoveduje se, da ga išèejo tudi medvedi, ko se prebudijo iz zimskega spanja, da si oèistijo želodec, èrevo in kri. Èemaž ima v glavnem lastnosti èesna, le da je mnogo bolj zdravilen. Zato je posebej primeren za oèišèevalno kuro spomladi in pomaga pri izboljšanju kroniènih kožnih bolezni.

Ker izgubijo listi v posušenem stanju nekaj svoje zdravilne moèi, uporabljamo pri spomladanski oèišèevalni kuri sveže liste. Drobno jih narežemo in namažemo na kruh z maslom, drobno sesekljane uporabimo kot zaèimbo (nekuhane) v juhi, na krompirju, cmokih in drugih jedeh, pri katerih sicer izboljšujemo okus s peteršiljem. Liste lahko pripravimo tudi kot solato ali špinaèo. Ker ima v veèjih kolièinah oster okus, ga pri uporabi v obliki špinaèe pomešamo z listi koprive.

Mlade liste nabiramo v aprilu in maju, torej pred cvetenjem, èebulice pozno poleti in v jeseni. Èemaževe èebulice uporabljamo kot èesen. Na želodcu obèutljivi naj drobno narezane liste in èebulice polijejo s toplim mlekom, pustijo stati dve do tri ure in tekoèino popijejo po požirkih.

Da imamo pri hiši zdravilno moè èemaža tudi preko leta, si pripravimo èemažev cvet (GI. "Naèini uporabe"!). Dnevno popijemo 10 - 20 kapljic cveta z nekoliko vode. Te kapljice pripomorejo k odliènemu spominu, prepreèujejo poapnitev žil in odpravljajo mnoge druge nevšeènosti.

Èemaž zelo dobro vpliva na želodec in èrevesje. Zelo je primeren pri akutnih in kroniènih driskah, tudi èe so povezane s tvorbo plinov in kolikami, kakor tudi pri zaprtju, èe je vzrok za to notranji krè ali zaspanost èrevesja. Gliste, celo navadne gliste, lahko odpravimo, èe uživamo èemaž. Z izboljšanjerr: èrevesne aktivnosti izginejo tudi tiste težave, ki se rade pojavijo pri starejših Ijudeh ali velikih jedc:h zaradi neaktivnega ali prepolnega èrevesja. Ublažijo se tudi težave, ki jih lahko povzroèi želodec; to so motnje srca, nespeènost, pa tudi težave, ki nastopijo zaradi poapnenja žil ali visokega krvnega pritiska, kot so omotica, pritisk v glavi in tesnobe, popustijo. Visok pritisk se poèasi zniža. Èemaževo vino (GI. Naèini uporabe!) je èudovito zdravilo za vse stare Ijudi pri stalni zasluzenostl v prsih in s tem povezanimi težavami pri dihanju. Celo pri zastaranem kašlju se sluz odlušèi in težave pri dihanju prenehajo. Tudi pri pljuèni jetiki in vodenici, za katerima boleha veliko starejših Ijudi, toplo priporoèam to zdravilo. Sveže pripravljeni listi oèistijo tudi ledvice in mehur in pospešujejo izloèanje seèa. Rane, kl se slabo celijo, namažemo s svežim èemaževim sokom. Celo vnetje koronarnih žil se izboljša.

Èemaža ne cenimo dovolj kot sredstva za èišèenje krvi, ki se najbolje obnese pri kronièno neèistf kožl. Švicarski župnik Kunzle, ki zdravi s pomoèjo zdravilnih rastlin, to rastlino še posebej hvali: 'Èemaž oèisti celo telo, izžene škodljive, trdovratne snovi, napravi zdravo kri, prežene in unièi strupene snovi. Veèno bolehni Ijudje, takšni z lišaji, s škrofulozo in revmatiki naj èastijo èemaž kot zlato.




Nobena rastlina na zemlji ni tako uèinkovita za èišèenje želodca, èrevesja in krvi. Mladi Ijudje bi se razcveteli kot vrtnice in se odprli kot smrekov storž na soncu!" Kunzle še navaja, da pozna družine, ki so prej "celo leto bolehale, obiskovale zdravnike, polni izpušèajev in lišajev, škrofulozni po celem telesu, bledi kot da bi že ležali v grobu in bi jih kure izbrskale; po daljšem uživanju tega odliènega Božjega daru so postali zdravi in sveži".

NAÈINI UPORABE

Kot zaèimba: Sveže èemaževe liste nasekljamo kot drobnjak ali peteršilj in jih potresemo na

kruh, juhe, omake, solato in mesne jedi.

Èemažev cvet: Z drobno narezanimi listi ali èebulicami narahlo napolnimo steklenico do vratu,

prelijemo z 38 - 40 procentnim žitnim ali podobnim, doma narejenim žganjem in postavimo za 14 dni na sonce ali v bližino štedilnika. Na dan popijemo štiri

krat po 10 - 15 kapljic z nekaj vode.

Èemaževo vino: Vzamemo pest drobno narezanih listov, jih hitro prekuhamo v ca. 1/4 litra be

lega vina, sladkamo po okusu z medom ali sirupom in pijemo èez dan poèasi po požirkih.




NAVADNI GABEZ (symphytum officinale)

Med Ijudstvom imenovan tudi: gabež, gavez, èrni koren, izvinek, kostni celivec, opašica, plušè, skornik, svaljnik, svenik - v anglešèini Comfrey. To zdravilno rastlino prištevamo k našim najboljšim in nepogrešljivim zelišèem, ki nam jih nudi narava. Raste na mokrih travnikih, na poljskih mejah, v vlažnih jarkih in ob vodah. Najdemo jo tudi ob plotovih in na odlagališèih odpadkov. Cvete celo poletje. Listi so raskavi in na koncu zelo konièasti. Veèletna korenina, zunaj temno rjava ali skoraj èrna, znotraj bela ali rumenkasta, je kot pest debela in, èe jo prerežemo, sluzasta, pravzaprav mazava in mastna. Korenina sega globoko v zemljo in zato je gabez težko iztrebiti. Korenine izkopljemo spomladi ali jeseni. Pomagati si moramo s konièasto lopato. Sveže zelišèe nabiramo pred in med cvetenjem. Ker imenujemo gabez tudi èrni koren, ga ne smemo zamenjevati s španskim gadnjakom (navadnim èrnim korenom), ki ga gojimo na vrtu in ga uporabljamo v kuhinji.

Gabezova tinktura, ki si jo lahko pripravimo sami, skriva èudovito moè. Bolniki, ki so jih veè let brez uspeha zdravili z vsemogoèimi odliènimi sredstvi proti revmi in oteklim sklepom, dosežejo z gabezovo tinkturo hitro pomoè. Neka ženska, ki je svojo desno roko še komaj uporabljala (ramenski sklep je bil skoraj negibljiv in zdravnik je ugotovil hromost), si je vtirala dnevno v _

sklep in roko gabezovo tinkturo. Iz dneva v dan je èutila, kako se je bolezen umikala. Danes je sklep normalno gibljiv in ženska lahko spet opravlja svoja gospodinjska opravila. Tudi gabezovi listi, poparjeni in kot topla kaša položeni na ohromele ude, pomagajo preko noèi, èe je vzrok bolezni preobremenftev, izvin, izpah ali kap. w

Moževo teto je podrl motorist. V bolnico je prišla z zlomljenim kolkom. Z žebljem so ji kost pritrdili in jo po zdravljenju odpustili. Po enem letu bi morali odstraniti žebelj. Ker ni imela boleèin in je lahko normalno hodila, je opustila predvideno preiskavo. Videti je bilo, da je vse v najlepšem redu, dokler se niso nekega dne pojavile neznosne boleèine. Takrat so žebeij odstranili in ugotovili, da je zaèela gniti kost. Injekcije so sicer za kratek èas otopile boleèine, gnitja kosti pa niso ozdravile. V tem stanju je prišla k nam na obisk, pravi kupèek nesreèe. Brez pretiravanja lahko reèem: topli kašnati obkladki z gabezovo moko so ji pomagali èez noè. Že naslednji dan je ženska lahko ležala in sedela brez boleèin. Potem ko je v trgovinah z zelišèi dobila le drobno narezane gabezove korenine, jih je pametna teta posušila v peèici in jih zmlela v starem kavnem mlinèku v moko (tudi mlin za mak je primeren). Te kašnate obkladke (Recept gl. pod "Naèini uporabe"!) je polagala tako dolgo, dokler niso težave prenehale.

Takšni kašnati obkladki pomagajo tudi pri oteklih èlenkih na rokah ali stopalih. Gabezovo moko lahko danes dobimo že v mnogih lekarnah. Še posebej bi rada opozorila na to, da ti kašasti obkladki iz gabezove moke lahko olajšajo težave celo pri ohromitvi zaradi prekinitve živcev v hrbtenjaèi. Topli kašasti obkladki pomagajo pri razjedah na goleni, pri revmatiènih zadebelitvah mišic, protinastih grèlcah, turih, boleèinah v tilniku, pri boleèih štrcljih po amputacijah in celo pri vnetju pokostnice.

Iz korenin lahko pripravimo tudi èaj, ki ga uporabljamo notranje pri bronhialnem katarju, težavah prebavnega trakta, krvavenju iz želodca in vnetju rebrne mrene. Po požirkih spijemo dnevno dve do štiri

skodelice èaja. Pri želodènih èirih je priporoèljivo piti èaj iz mešanice: 100 g gabeza, 50 g zdravilnega ~ " ognjièa in 50 g ptièje dresni (Pripravo gl. pod "Naèini uporabe"!). ? Še enkrat bom omenila gabezovo tinkturo. Obkladki z njo so pokazali najboljše rezultate pri zunanjih ln

notranjih ranah, pri poškodbah vseh vrst, zmeèkaninah, podplutbah in prelomih kosti. ; ,

Gabezovi listi niso samo za obkladke, temveè jih uporabljamo kot dodatek pri popolni kopeli pri revmatskih obolenjih, protinu, boleèinah v kosteh, motnjah v prekrvavitvl in poškodbah medvretenènih plošèic. Pri motnjah prekrvavitve v nogah, pri krènih žllah in pri naknadnem zdravljenju pri prelomih kosti uporabljamo sedeèe kopeli (v kopalni kadi). V nekaterih krajih namakajo gabezove liste v testo za omlete in jih peèejo. Tako lahko uživa vsa družina uèinkovite snovi te zdravilne rastline.

NAÈINI UPORABE

Priprava èaja iz korenin: dve èajni žlièki drobno narezanih korenin namoèimo preko noèi v 1/4

litra hladne vode, zjutraj malo ogrejemo in precedimo. Pijemo po požirkih.

Mešani èaj (pri želodènih èirih): zvrhano èajno žlièko mešanice zelišè prelijemo z 1/4 litra vrele vode in namakamo tri minute. Na dan spijemo po požirkih tri do štiri skodelice. Kašasti obkladki: dobro posušene korenine zmeljemo v moko in jo hitro zmešamo v kašo z zelo vroèo vodo in nekaj kapljicami jedilnega olja, namažemo na laneno krpo, polo

žimo toplo na obolelo mesto in zavežemo.

Obkladki z listi (sveži): sveže liste operemo, razvaljamo s kuhinjskim valjarjem na deski, položimo

na obolelo mesto in obvežemo.

Obkladki z listi (poparjeni): gabezove liste prelijemo z vrelo vodo in tople položimo na obolelo mesto.

Dodatek za popolno kopel : 500 g svežih ali posušenih gabezovih listov namoèimo v ca. 5 li

trov hladne vode. Naslednji dan segrejemo do vrenja in tekoèino dodamo vodi za kopel ( Glej pod "Popolne kopeli°, Splošni del!).

Dodatek za sedeèo kopel: tako kot pri popolni, le da vzamemo samo 200 g listov.







NAÈINI UPORABE (nadaljevanje gabez)

Gabezova tinktura: gabezove korenine operemo in oèistimo s krtaèko, drobno narežemo in z

njimi narahlo napolnimo steklenico do vratu. Prelijemo z žitnim ali podobnim sadnim žganjem in pustimo 14 dni na soncu ali v bližini štedilnika. Žganje mora prekrivati korenine.

Gabezovo mazilo: vzamemo 4 do 6 korenin, odvisno od velikosti, operemo, drobno narežemo in

jih na hitro opražimo v 250 g èiste èrevesne svinjske masti. Preko noèi naj stoji, naslednji dan vse ogrejemo, precedimo skozi krpo in iztisnemo. Z mazilom takoj napolnimo majhne èiste posode in postavimo v hladilnik. Gabezovo mazilo lahko uporabljamo namesto kašastega obkladka. Za zdravljenje ran pri èloveku in živali je mazilo nenadomestljivo!

Gabezovo vino: drobno narežemo 2 do 5 svežih, opranih korenin in prelijemo z enim litrom belega vina. Stoji naj 5 - 6 tednov. Odlièno zdravilo pri pljuènih boleznih!
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

VELIKA KOPRIVA (urtica dioica)

Neki zdravnik je v radijskem predavanju opozoril, da sodi kopriva med najbolj zdravilne rastline, kar jih imamo. Èe bi èloveštvo to vedelo, bi pridelovali samo koprive. Na žalost ve to le malo Ijudi.

Pri koprivi je zdravilno vse, zaèenši od korenin, preko stebla in listov do cvetov. Že v starih èasih je imela velik ugled. Albrecht Durer (1471 - 1528) je naslikal angela, ki leti s koprivo v roki k prestolu Vsemogoènega. Švicarski župnik Kunzle opozarja v svojih spisih, da bi bila kopriva že davno iztrebljena, èe ne bi bila pekoèa in s tem zavarovana. Insekti in živalstvo bi poskrbeli, da bi izginila.

Poznala sem mater sedmih otrok, ki je bila po rojstvu zadnjega otroka polna ekcemov, zato sem ji svetovala, naj pije èaj iz kopriv. V kratkem èasu je izpušèaj izginil in z njim spremljajoèi glavobol. Ker prepreèuje kopriva tvorbo seènega in ledviènega peska in sem predvidevala pri zadnjem porodu poškodbo na ledvicah, sem ji svetovala ta èaj. Pri obolenju ledvic se pojavijo veèkrat moèni glavoboli. V zelo kratkem èasu so izginili izpušèaji in glavobol. Ker imajo ekcemi navadno vzrok v notranjosti, jih moramo zdraviti notranje z zelišèi, ki èistijo kri.

Najboljša zdravilna rastlina za èišèenje in tvorbo krvi je kopriva. Ima tudi dober vpliv na delovanje trebušne slinavke, zato èaj iz koprive zniža sladkor v krvi. Prav tako zdravi obolenja in vnetja seènih poti in bolezensko zastajanje urina. Ker ureja obenem tudi izloèanje blata, je posebno primerna za spomladansko èišèenje telesa.

Odkar vem, kakšno zdravilno moè ima kopriva, mi je prišlo v navado, da napravim vsako leto spomiadi z mladimi poganjki in tistimi v jeseni po košnji otave, štiritedensko kuro s pitjem èaja. Na tešèe spijem zjutraj pred zajtrkom eno skodelico in eno do dve skodelici èez dan, seveda po požirkih. Tudi èaj pred pijemo po požirkih, s tem poveèamo uèinkovitost. Po takšni kuri se poèutim nepopisno dobro nam vedno obèutek, da lahko naredim trikrat toliko kot ponavadi. V družini že veè let ne rabimo zdravil ama se poèutim razgibano in mladostno. Èaj tudi nima slabega okusa. Pijemo ga brez sladkorja. ;utljive osebe lahko za izboljšanje okusa dodajo kamilico ali meto. V Ijudski medicini priporoèajo èaj iz rive za veètedensko pitje pri trdovratnem obolenju jeter in žolèa, obolenju vranice, celo pri tumorju rranici, zasluzenosti želodca in dihalnih organov, pri krèih in èirih v želodcu in èirih na èrevesju ~bolenju pljuè. Zelišèe samo poparimo, da ohranimo dragocene uèinkovite snovi. Za prepreèevanje ~zni spijemo vsak dan eno skodelico èaja iz koprive in to celo leto. Pri virusnih obolenjih in pri èanju bakterij je odlièen pomoènik.

V doloèeni starosti se zmanjša v èloveškem telesu kolièina železa. Pojavita se utrujenost in izèriost, èlovek se poèuti star in manj sposoben. V tem primeru lahko z najboljšim uspehom uporabimo žo koprivo, polno železa. Pomaga nam prebroditi najveèje težave. Po takšni kuri s koprivami se tele~ razmeroma hitro poèutimo bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi zunanji videz je boljši.

coè je prišla k meni iz Urfahra mlada ženska, ki je bila slabokrvna, bolna na želodcu in žolèu. Vse je spremljal še nenehen moèan glavobol. Svetovala sem ji èaj iz kopriv. Èez nekaj èasa sem jo sluèajno ~t sreèala. Presreèna mi je povedala, kako hitro so ji pomagale koprive. Vsa njena družina je zaèela ~rabljati to zdravilno rastlino.

vodenlci pomaga kopriva z odvajanjem vode. S svojimi krvotvornimi uèinkovitimi snovmi pomaga slabokrvnosti, slabokrvnosti mladih deklet in drugih težkih obolenjih krvi. Skupaj z drugimi zdrarimi zelišèi jo uspešno uporabljamo pri zdravljenju levkemije (Glej poglavje "Levkemija", str. 94!). Èe iujemo za kakršnokoli alergijo (sem sodi tudi seneni nahod), moramo piti dalj èasa èaj iz kopriv.

priva odvzema dovzetnost za prehlade in pomaga pri protinskih in revmatiènih obolenjih. Neka spa iz Eichstatta se je zaradi boleèega išijasa zdravila tri leta pri zdravniku. Po šestih popolnih privnih kopelih s po 200 g zelišèa so v pol leta izginile boleèine.

~d nekaj leti sem spoznala 50-letno gospo, ki je morala nositi lasuljo zaradi redkih las. Zadnji ostanki ~ bi popolnoma odmrli. Svetovala sem ji, naj opere glavo najprej z izvleèkom iz sveže koprive, nato pa z izvleèkom iz koprivnih korenin. Ravnala se je po mojem nasvetu in iz tedna v teden se je videlo, kako si lasje opomogli in prièeli gosto rasti. Posebno blažilna je za vsake lase koprivna tinktura, ki si jo

~ko napravimo iz korenin, ki jih izkopljemo spomladi ali v jeseni (GI. Naèini uporabe "Pranje glave" in oprivna tinktura"!). Sama si s to tinkturo vsak dan masiram kožo na glavi, nosim jo celo s seboj na ~tovanja in predavanja. Uspeh je oèiten, koža na glavi je brez prhljaja, lasje so rahli, gosti in elastièni, epim leskom.

adi pri zoženju žil ("kadilska noga") je kopriva v veliko pomoè. Marsikateremu èloveku, ki boluje za rn, bi bila prihranjena amputacija noge, èe bi si noge pravoèasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin ~lej "Naèini uporabe"!).

~ak krè, ne glede na izvor, kaže na motnje v krvnem obtoku. V tem primeru priporoèamo umivanje in ~panje s koprivnim izvleèkom. To velja tudi v posebnih primerih zoženja koronarnih žil. Zgornji del tesa sklonimo èez kopalno kad in si umijemo okolico srca z mlaènim koprivnim poparkom, obenem pa rhlo rnasiramo.

1-letna ženska iz Bavarske je trpela 28 let, imela je fistulo in zaradi tega nepopisne težave. Zdravnik rofesor je menil, da bi bila operacija lahko nevarna, ker je bila fistula na obrazu na podoènici. Leta 1978 ~ ženska poiskala zdravnika - zelišèarja, ki je pokazal mnogo razumevanja. Predpisal ji je surovo hrano, ~ravilno dihanje in psihokibernetiko. Stanje se je izboljšalo, a ozdravela ni. V marcu 1979 je nabrala prve ueže koprive in spila dnevno tri skodelice èaja, v katerega je dodala še za èajno žlièko švedske grenIce. Pisala mi je: "Toèno po 14 dneh se je moja fistula pozdravila in nisem imela veè boleèin. Tako je še anes" (28. 11. 1979).

veseljem slišim vedno znova, koliko Ijudem je pomagala zdravilna moè koprive, ki so jo doživeli na stnem telesu. Tako mi je nedavno pisala ženska, ki je pila èaj in to vsak dan veè mesecev. Ne samo, da ~ kljub težkemu vsakodnevnemu delu izginila vsa utrujenost in izèrpanost, znebila se je tudi gnojnega urjega oèesa, ki ji je povzroèalo boleèine v stegnu, a ga zaradi obilice dela ni imela èasa posebej


~kom pijemo po požirkih, s tem poveèamo uèinkovitost. Po takšni kuri se poèutim nepopisno dobro nam vedno obèutek, da lahko naredim trikrat toliko kot ponavadi. V družini že veè let ne rabimo zdravil ama se poèutim razgibano in mladostno. Èaj tudi nima slabega okusa. Pijemo ga brez sladkorja. :utljive osebe lahko za izboljšanje okusa dodajo kamilico ali meto. V Ijudski medicini priporoèajo èaj iz rive za veètedensko pitje pri trdovratnem obolenju jeter in žolèa, obolenju vranice, celo pri tumorju rranici, zasluzenosti želodca in dihalnih organov, pri krèih in èirih v želodcu in èirih na èrevesju ~bolenju pljuè. Zelišèe samo poparimo, da ohranimo dragocene uèinkovite snovi. Za prepreèevanje ~zni spijemo vsak dan eno skodelico èaja iz koprive in to celo leto. Pri virusnih obolenjih in pri èanju bakterij je odlièen pomoènik.

9oloèeni starosti se zmanjša v èloveškem telesu kolièina železa. Pojavita se utrujenost in izèriost, èlovek se poèuti star in manj sposoben. V tem primeru lahko z najboljšim uspehom uporabimo žo koprivo, polno železa. Pomaga nam prebroditi najveèje težave. Po takšni kuri s koprivami se tele~ razmeroma hitro poèutimo bolje, energija in ustvarjalnost se vrneta in tudi zunanji videz je boljši.

coè je prišla k meni iz Urfahra mlada ženska, ki je bila slabokrvna, bolna na želodcu in žolèu. Vse je spremljal še nenehen moèan glavobol. Svetovala sem ji èaj iz kopriv. Èez nekaj èasa sem jo sluèajno ~t sreèala. Presreèna mi je povedala, kako hitro so ji pomagale koprive. Vsa njena družina je zaèela ~rabljati to zdravilno rastlino.

vodenici pomaga kopriva z odvajanjem vode. S svojimi krvotvornimi uèinkovitimi snovmi pomaga slabokrvnosti, slabokrvnosti mladih deklet in drugih težkih obolenjih krvi. Skupaj z drugimi zdraumi zelišèi jo uspešno uporabljamo pri zdravljenju levkemije (Glej poglavje "Levkemija", str. 94!). Èe lujemo za kakršnokoli alergijo (sem sodi tudi seneni nahod), moramo piti dalj èasa èaj iz kopriv.

priva odvzema dovzetnost za prehlade in pomaga pri protinskih in revmatiènih obolenjih. Neka spa iz Eichstatta se je zaradi boleèega išijasa zdravila tri leta pri zdravniku. Po šestih popolnih privnih kopelih s po 200 g zelišèa so v pol leta izginile boleèine.

~d nekaj leti sem spoznala 50-letno gospo, ki je morala nositi lasuljo zaradi redkih las. Zadnji ostanki > bi popolnoma odmrli. Svetovala sem ji, naj opere glavo najprej z izvleèkom iz sveže koprive, nato pa z izvleèkom iz koprivnih korenin. Ravnala se je po mojem nasvetu in iz tedna v teden se je videlo, kako si lasje opomogli in prièeli gosto rasti. Posebno blažilna je za vsake lase koprivna tinktura, ki si jo

~ko napravimo iz korenin, ki jih izkopljemo spomladi ali v jeseni (GI. Naèini uporabe "Pranje glave" in oprivna tinktura"!). Sama si s to tinkturo vsak dan masiram kožo na glavi, nosim jo celo s seboj na ~tovanja in predavanja. Uspeh je oèiten, koža na glavi je brez prhljaja, lasje so rahli, gosti in elastièni, epim leskom.

adi pri zoženju žil ("kadilska noga") je kopriva v veliko pomoè. Marsikateremu èloveku, ki boluje za rn, bi bila prihranjena amputacija noge, èe bi si noge pravoèasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin ilej "Naèini uporabe"!).

~ak krè, ne glede na izvor, kaže na motnje v krvnem obtoku. V tem primeru priporoèamo umivanje in ~panje s koprivnim izvleèkom. To velja tudi v posebnih primerih zoženja koronarnih žil. Zgornji del tesa sklonimo èez kopalno kad in si umijemo okolico srca z mlaènim koprivnim poparkom, obenem pa ~hlo masiramo.

t-letna ženska iz Bavarske je trpela 28 let, imela je fistulo in zaradi tega nepopisne težave. Zdravnik rofesor je menil, da bi bila operacija lahko nevarna, ker je bila fistula na obrazu na podoènici. Leta 1978 ; ženska poiskala zdravnika - zelišèarja, ki je pokazal mnogo razumevanja. Predpisal ji je surovo hrano, dravilno dihanje in psihokibernetiko. Stanje se je izboljšalo, a ozdravela ni. V marcu 1979 je nabrala prve veže koprive in spila dnevno tri skodelice èaja, v katerega je dodala še za èajno žlièko švedske grenIce. Pisala mi je: "Toèno po 14 dneh se je moja fistula pozdravila in nisem imela veè boleèin. Tako je še anes" (28. 11. 1979).

veseljem slišim vedno znova, koliko Ijudem je pomagala zdravilna moè koprive, ki so jo doživeli na ~tnem telesu. Tako mi je nedavno pisala ženska, ki je pila èaj in to vsak dan veè mesecev. Ne samo, da ~ kljub težkemu vsakodnevnemu delu izginila vsa utrujenost in izèrpanost, znebila se je tudi gnojnega urjega oèesa, ki ji je povzroèalo boleèine v stegnu, a ga zaradi obilice dela ni imela èasa posebej


Od naših pradedov podedovana zdravilna zel je priljubljen dodatek èajem za èišèenje krvi in pomaga skupaj s svežimi vršièki koprive ozdraviti kroniène ekceme. Še posebej ga priporoèam pri nadležnem starostnem srbenju. Šibke in obèutljive osebe ga prenašajo zelo dobro kot sredstvo za želodec, deluje blago in pospešuje prebavo. Odpravlja zasluzenost želodca in tudi èrevesne motnje.

Posebej bi še opozorila, da je izredno zdravilen pri nervozi, ki ima vzrok v prevelikem duševnem naporu. Skodelica èaja zveèer, pred spanjem, napravi èudež s svojim pomirjujoèim delovanjem. Švicarski župnik Kunzle priporoèa Ijudem, ki so preobremenjeni z duševnim delom, ta pomirjevalni èaj. Izboljšuje sposobnost pomnenja in prežene omotico. Pomešan z gomoljem zelene pomaga pri zrahljanih živcih kot tudi pri otožnosti. Odlièno uèinkuje celo pri zlatenici, pesku v urinu, revmatiènih in protinskih boleèinah v sklepih.

Neki župnik mi je poroèal: "Luknje v mojem spominu so izginile, ko sem pil 14 dni vsak dan po dve skodelici èaja iz jetiènika in njivske preslice (zmešano v enakih delih). Med pridigo sem pozabljal važne besede. Bil sem negotov in nervozen. Zelišèa pa so mi neverjetno hitro pomagala."


Prave èudeže je napravil jetiènik pri zastarelem, zasušenem bronhialnem katarju. Kot prsni èaj uporabljamo mešanico enakih delov pljuènika, listov lapuha, sulièastega trpotca in jetiènika, osladimo z malo medu ali pa poparimo zelišèa z vrelo vodo, v kateri smo raztopili kandisov sladkor.*

Pri zlatenici, trdovratnem obolenJu jeter in vranice priporoèam naslednjo èajno mešanico: 50 g regratovih korenin, 25 g cvetov cikorije, 25 g dišeèe perle in 50 g jetiènika. Zelišèa dobro premešamo. Èez dan spijemo po požirkih dve skodelici nesladkanega èaja (na 1 /4 litra vode ena zvrhana èajna žlièka zelišè). Iz cvetoèe rastline lahko pripravimo tudi sok, ki ga priporoèam pri zdravljenJu kroniènih kožnih obolenj, predvsem pri ekcemih (Recept glej pod "Naèini uporabe"!). Od tega vzamemo 2 - 3 krat na dan po eno polno èajno žlièko.

Jetiènik je hvaljen v starih knjigah o zelišèih tudi kot zelišèe za rane, zato ga priporoèam pri vnetih ranah in ranah, ki se slabo celijo, posebno v bližini goleni. Rane okopamo najprej v èajnem poparku; pozneje preko noèi rano pokrijemo z obkladkom, ki smo ga namoèili v sveže pripravljenem poparku in toplo zavijemo.

Tisti, ki bolujejo za revmo in protinom, naj poskusijo z jetiènikovo tinkturo, ki si jo lahko sami pripravijo (Glej pod "Naèini uporabe°!). To tinkturo zunanje vtiramo, notranje pa popijemo trikrat na dan po 15 kapljic z nekaj vode ali s èajem.

Pijte vsako leto nekaj èasa èaj iz sveže nabranega jetiènika! Ne zmanjšuje samo poapnenja žil, temveè vas varuje in daje vašemu telesu zaradi èišèenja krvi novo elastiènost. Zato moja prošnja: Vzemite si ta nasvet k srcu!

NAÈINI UPORABE

Priprava èaja: Zvrhana èajna žlièka na 1/4 litra vode, samo poparimo, kratek èas namakamo.

Sveži sok: Sveže cvetje operemo in iztisnemo sok v gospodinjskem sokovniku - centrifugi. Napolnimo v majhne steklenice in shranimo v hladilniku.

* Kandisov sladkor: kristalizirani, nerafinirani sladkor (op. prev.)



NAÈINI UPORABE (zdravilni jetiènik nadatjevanje)

Tinktura: Zvrhano prgišèe cvetoèega zelišèa drobno narežemo in damo za 14 dni v 1 liter 38 - 40 procentnega žitnega žganja. Postavimo na sonce ali v bližino štedilnika.

Mešani èaj: Zvrhano èajno žlièko na 1/4 litra vode, samo poparimo, kratek èas namakamo.




NAVADNA PLAHTICA (Alchemilla vulgaris)

Nekatera Ijudska imena: božja plahtica, ebraèica, hlebec, Marijin plašèek, rosnik, plenièka, perje Sv. Valentina, hribska resa. Raste predvsem na gozdnih obronkih, obrobjih poti, na poboèjih in vlažnih travnikih, v višjih legah in v bližini gora. Rastlina ima polkrožne, sedem do devetkrpaste liste s trdim, ne preveè visokim steblom in neopazne rumeno zelene cvetove, ki jih vidimo od aprila do junija, vèasih tudi pozneje. V nekaterih krajih iz plahtice spletajo vence za Vnebovzetje in z njimi okrasijo glavo našega Odrešenika. Listi plahtice ležijo veèkrat plosko na tleh in zjutraj se sveti kot biser kapljica rose v sredini. V višinah nad tisoè metrov najdemo st ebrno plahtico, ki uspeva tako na apnenèastih tleh kot tudi na zelo starih kameninah. Od obeh zelišè nabiramo celo rastlino v èasu cvetenja, pozneje tudi samo liste in vse posušimo na podstrešju. Iz nemškega imena (Frauenhilf = ženska pomoè) spoznamo, da je rastlina visoko cenjena kot zelišèe za ženske. Od èasov kršèanstva je posveèena Devici Mariji.

Ne samo, da vpliva blagodejno pri motnjah pri menstruaciji, belem toku, težavah v trebuhu in težavah v meni, ampak tudi pomaga

skupaj z rmanom urejati menstruacijo v puberteti. V primerih, ko se menstruacija kljub zdravniški pomoèi ne pojavi, uredi to èaj iz plahtice in rmana v enakih delih. Plahtica krèi tkivo in hitro zdravi, dobro odvaja vodo in krepi srce. Uporabljamo jo pri vroèini zaradi ran, gnojnih ranah in zanemarjenih èirih. Prav posebej jo priporoèamo po puljenju zob. Po nekaj izpiranjih se zapre rana že v enem dnevu. Odpravi slabost mišic in udov in pomaga pri slabokrvnosti.

Pri poškodbah ob porodu, pri oslabelosti trebuha pri ženskah, ki imajo težke porode ali pri nagnjenosti k splavu za utrditev plodu in ojaèanje materniènih vezi je plahtica v veliko pomoè. Od tretjega meseca noseènosti naprej bi morale ženske piti èaj iz plahtice. Je splošno zdravilno sredstvo pri vseh ženskih boleznih in pomaga skupaj s plešcem celo pri zdrku maternice in dimeljski kili. Pri zadnjih dveh primerih pijemo po požirkih dnevno štiri skodelice èaja iz plahtice, ki ga po možnosti pripravimo iz sveže natrganih zelišè. Poleg tega še masiramo prizadeta mesta s tinkturo iz plešca (Glej pri "Plešec" pod "Naèini uporabe", str. 23!), pri zdrku maternice zaènemo z vtiranjem od nožnice navzgor na zunanji strani . Tukaj dodatno uporabljamo še sedeèe kopeli z rmanom (100 g zelišè za eno kopel; skupaj na teden tri kopeli, ker prvo kopel lahko pogreto še dvakrat uporabimo).

Naši predniki so uporabljali rastlino kot zelišèe za zdravljenje ran, zunanje in notranje, pri epilepsiji in proti žlvènim zlomom. Citat iz zelo stare knjige o zelišèih: "Èe je nek èlovek zlomljen, naj bo star ali mlad, naj vzame dve pesti rosice in jo da vreti v merico vode toliko èasa kot kuha jajce v trdo in od tega pije." V današnjem Ijudskem zdravilstvu zavzema ta rastlina pomembno mesto. Posebno jo povzdiguje župnik


Kunzle: ~ "Dve tretjini vseh operacij na ženskih organih bi bilo nepotrebnih, èe bi pravoèasno in dalj èasa uporabljale to zdravilno rastlino; ker zdravi vsa vnetja v trebuhu, vroèino, prisad, gnojenje, èire in zlome. Vsaka porodnica bi morala piti veliko tega èaja 8 - 10 dni, potem bi imel še marsikateri otrok svojo mater in prizadeti vdovec svojo ženo, èe bi pravilno cenili ta Božji dar. Za zunanjo rabo plahtico zmeèkamo in s polaganjem zdravi rane, pike, vreze. Otroci, ki imajo kljub dobri hrani slabotne mišice, postanejo krepki, èe redno pijejo ta èaj."


Plahtica, ki raste v višjih legah, se med Ijudmi imenuje srebrna plahtica, ker se listi na spodnji strani srebrno lesketajo. Srebrna plahtica je posebej uporabna pri odpravi debelosti. Dve do tri skodelice èaja dnevno imajo zelo dober uèinek. Odpravlja tudi nespeènost; sladkorni bolniki naj bi jo pogosto pili. Tudi slabotni otroci se hitro okrepijo, èe dodajamo vodi za kopanje navadno plahtico ali še bolje srebrno plahtico. Za eno kopel vzamemo ca. 200 g zelišè (Glej Splošni del pod "Popolne kopeli"!).

Skupaj s plešcem pomaga plahtica, kot je opisano v poglavju "Plešec", pri sušenju mišic (atrofiji) in težkih, neozdravljivih mišiènih obolenjih. Tudi pri multipli sklerozi uporabljamo to rastlino.

Iz Gradišèanskega so mi sporoèili, da je uporaba plahtice, pitje èaja in umivanje okrog srca, v kratker èasu precej pomagalo Ijudem, ki bolujejo za poškodbo srène mišice.

Tako je naš Stvarnik v SVOJI milosti pustil rasti za vsako bolezen zdravilno rožico; NJEMU se za t ne moremo dovolj zahvaliti!

NAÈINI UPORABE

Priprava èaja: Zvrhana èajna žlièka zelišè na 1/4 litra vode, samo poparimo, kratek èas namakamo.

Zelišèni obkladek: Ustrezno kolièino svežih zelišè na hitro operemo, zmeèkamo z valjarjem na

leseni deski in položimo na doloèeno mesto.

Dodatek za kopel: Za popolno kopel vzamemo 200 g posušenega ali nekaj prgišè svežega zelišèa, namakamo preko noèi v vedru hladne vode, naslednji dan pogrejemo in prilijemo tekoèino k vodi za kopanje (GI. tudi Splošni del pod "Popolne kopeli"!).




ZLATA ROZGA (Solidago virga - aurea)

To zdravilno rastlino najdemo na obronkih gozdov, na robu vodnih jarkov, na poboèjih in gozdnir posekah. Grmièasto, z zlatorumenimi zvezdastimi cvetovi porašèeno steblo je visoko do ca. 80 cm Cvetje nabiramo od julija do oktobra. Uporabljamo ga pri obolenju èrevesja in krvavenju iz èrevesa Predvsem hvalijo zlato rozgo kot odlièno zdravilno sredstvo pri obolenjih ledvic.

Cvetje in listje delujejo hladilno in ker rastlina odvaja vodo, jo priporoèajo pri trdovratnih obolenjih mehurja in ledvic. Veliki švicarski zdravnik - zelišèar, župnik Kunzle pripoveduje v svojih zapisih o nekem moškem, starem okrog 45 let, ki je težko zbolel na ledvicah, stanje je bilo vedno slabše. Konèno so mu morali odstraniti eno ledvico. Tudi druga ledvica je bila ognojena in ni mogla veè pravilno delovati. Mož je zaèel kuro z zlato rozgo. Zmešal je enake dele zlate rozge, lakote in rumene mrtve koprive, si pripravil iz tega èaj in spil tri do štiri skodelice dnevno po požirkih, nakar so njegove težave popolnoma izginile; kot je rekel, v 14 dnevih.

Zlata rozga deluje ugodno skupaj z lakoto in belo ali rumeno mrtvo koprivo celo pri sfrknjenih ledvicah in pri prikljuèitvi na umetno ledvico. V vseh treh primerih sem s takim zelišènim zdravljenjem dosegla uspeh. Neki 52-letni moški, ki so ga zdravniki odpisali že pred leti z neozdravljivo skrèeno ledvico in je bil predèasno upokojen, je prišel sopeè in ves prepoten po stopnicah k meni v prvo nadstropje in se brez sape sesedel na stol. V pièlem tednu, ko je popil dnevno tri skodelice èaja iz navedene mešanice, se je že poèutil mnogo bolje. Uporabljal je vsa zelišèa sveža iz narave. Že po treh tednih so težave minile.

Vsi duševni obèutki èloveka se odražajo na ledvicah. Zato so po duševnem šoku zaradi nenadne smrti drage bližnje osebe ali sicer kakšne druge nesreèe ledvice najbolj prizadete. Zlata rozga se je izkazala kot zdravilna rastlina, ki najboljše vpliva na èustveno življenje èloveka. Zato je nujno, da pri razoèaranjih in drugih duševnih obremenitvah pijemo èaj iz zlate rozge.

Angel zdravilnih zelišè stoji tik ob zlati rozgi. Kot roko, ki boža in uravnava, èutimo pomirjujoè vpliv te rastline pri težkih èustvenih pretresih. Že pogled na zlato rozgo v naravi deluje na nas pomirjujoèe. Hvaležni moramo biti, da imamo v svoji bližini rastlino, ki nam prinese tolažbo.

NAÈIN UPORABE

Priprava èaja: Zvrhano èajno žlièko zlate rozge poparimo z 1/4 litra vode in namakamo kratek èas. - Od navedene èajne mešanice vzamemo prav tako zvrhano èajno žlièko

in pripravimo tako kot je napisano zgoraj.




PLESEC (Capsella bursa - pastoris)

Raste povsod na poteh, travnikih, ledinah, jarkih, poboèjih in vrtovih. Nanj gledajo Ijudje kot na nadležen plevel, vendar je to dragocena zdravilna rastlina. Komaj streserrio zemljo na kup - posebej pri zidanju hiše - že vzklije plešec skoraj preko noèi.

Med Ijudmi je poznan tudi kot bobulica, divja repica, kašica, kobulica, lušèec, mesec, plevelka, rižnica, srèenica, taška, železna trava, žilc, itd. Nepravilno nazobèani listi tvorijo rozeto - podobno kot pri regratu. Steblo je visoko do 40 cm. Èas cvetenja: od marca do novembra. Drobni, umazano beli cvetovi tvorijo socvetje, ki se razpotegne v dolge plodne grozde; na tankih pecljih visijo potem majhni srèasti lušèki, ki imajo usnjen otip. Posebej jih imajo rade kokoši. Takoj, ko se zaène topiti sneg in veè ne zmrzuje, že najdemo sveži in zeleni plešec.

Èaj iz plešca, dve do tri skodelice dnevno, pomaga z velikim uspehom pri vseh vrstah krvavitev, kot je n. pr. krvavitev iz nosu, želodca, èrevesja in pri nerednih krvavitvah iz maternice. Poparek iz plešca deluje osupljivo pri ranah, ki ne nehajo krvaveti.

Pri moènlh menstrualnih krvavitvah pijemo osem do deset dni pred menstruacijo po dve skodelici èaja vsak dan, na vsako skodelico po eno zvrhano èajno žlièko plešca. Ta èaj ureja tudi menstruacijo v pubertetni dobi. Med meno naj bi vsaka ženska pila štiri tedne po dve skodelici èaja dnevno, tri tedne nato preneha s pitjem in ciklus znova ponovi.

Pri krvaveèih hemoroidih delamo majhne èrevesne vlive, sedežne kopeli ali pa se umijemo s topli poparkom plešca. Matere, ki dobijo pri dojenju otekle prsi, naj nad paro v situ zmehèajo sveži plešec in : toplega položijo na prsi. Pri krvavenju iz ledvic priporoèam dnevno dve skodelici èaja iz mešanic plešca in njivske preslice v enakih delih.

Naš plešec je - podobno kot omela - zdravilna zel za uravnavanje krvnega obtoka, enako ga pripc roèamo pri nizkem krvnem pritisku kot tudi pri visokem. V nasprotju z omelo, ki jo namakamo v mrzli voc preko noèi, ta èaj pripravimo kot poparek. Pijemo dve skodelici dnevno tako dolgo, da se krvni obto normalizira. Prav tako dobro zdravilno moè kot omela ima plešec pri krvavitvi iz maternice. Tudi v ter primeru pijemo èaj le nekaj èasa.

Pri vseh zunanjih mišiènih obolenjih je ta dragocena zdravilna rastlina posebno važen pomoènik. Zani mivo je, da o tem ne najdemo skoraj nièesar v sodobnih knjigah o zdravilnih rastlinah. Pred leti mi ji podaril star gospod zelo lepo, staro knjigo o zdravilnih rastlinah z enkratnimi bakrorezi in risbami Ampak kakor se dogaja, èe je dan zapolnjen od zgodnjega jutra do poznega veèera, sem knjigo lahkc prelistala le enkrat samkrat. Nekega dne sem se nenadoma zbudila okrog polnoèi: zdelo se mi je, kot da me je nekdo rahlo stresel za ramena. Prišlo mi je na misel: "Sedaj imaš knjigo o zdravilnih rastlinah že po leta, pa se še enkrat nisi vanjo poglobila!" Èisto zbujena sem vstala in se s knjigo udobno usedla v dnevn sobi. Odprla sem jo in takoj sem opazila naslednje vrstice: "Èe niè veè ne pomaga pri sušenju udov in mišic, potem vzemi naslednje: drobno narezan plešec prelij z žitnim žganjem, postavi na sonce ali k štedilniku za deset dni, s tem masiraj veèkrat na dan, za notranjo uporabo štiri skodelice èaja iz plahtice." Kot da sem hotela brati le to, sem zaprla knjigo, jo odložila na njeno staro mesto, legla v posteljo in zaspala. Èez nekaj dni me je nekdo poklical z Dunaja: "Mi lahko pomagate? Stara sem 52 let, po poklicu bolniška sestra, že dve leti invalidsko upokojena. Zaradi sušenja mišic sem povsem nemoèna!" Priporoèila sem ji zgoraj navedeni recept in po treh tednih, ko me je obiskala v Grieskirchnu, zdrava, sem izvedela, da je bila tisto noè, ko sem se tako nenadoma prebudila, na Božji poti k Materi Božji v San Damiano v Italiji. Na povratku jo je napotil k meni eden od potnikov v avtobusu, ko je videl, kako je nemoèna. Kmalu zatem si je toliko opomogla, da je spet lahko opravljala svoj poklic bolniške sestre.

Drugi klic, tokrat iz Steyra, Zgornja Avstrija: "Stara sem 62 let. Zaradi oslabelosti mišice zapiralke mi je v lanskem letu izpadlo èrevo in bila sem operirana. Letos jeseni se je zadeva ponovila; imam neprenehoma bo~eèine podnevi in ponoèi od popka do obeh kolkov, kot bi me kdo žagal z žago. Zdravniki v bolnici so odklonili drugo operacijo, ker bi bila brezuspešna." Takoj sem pomislila na od Boga danega plešca, svetovala sem ji, naj pije dnevno štiri skodelice èaja iz plahtice, da utrdi notranje mišice. Zunaj pa naj boleèi del masira s tinkturo iz plešca, od katere naj da tudi še trikrat po 10 kapljic v èaj iz plahtice. Za premostitev èasa desetih dni, ki so potrebni za pripravo tinkture, sem ji svetovala obkladke iz švedskih zelišè. Brezmejno je bilo moje preseneèenje, ko mi je ženska èez nekaj èasa sporoèila, da so vse težave minile. Èrevo je zdrknilo nazaj na svoje mesto, mišica zapiralka deluje normalno in boleèine so popustile že po dveh dneh terapije. Ker sem bila pri telefonskem razgovoru preseneèena in brez besed, je prišla ženska èez dva dni sama k meni, da bi osebno izrazila svoje veselje. Èlovek lahko samo reèe: "Kako pomagajo rastline iz Božje lekarne! Kdo dela take èudeže? To je edino in samo Božja milost!"


Neka ženska iz Spodnje Avstrije iz bližine Karlsteina piše: "Po nekem predavanju sem Vas vprašala za nasvet v zvezi z dimeljsko kilo. Bila je ca. deset cm dolga, tri do štiri cm visoka in široka. Preden sem zaèela s plešcem, sem polagala obkladke iz švedskih zelišè. Potem sem zaèela mazati mesto s tinkturo iz plešca in spila dnevno po štiri skodelice èaja iz plahtice. To sem delala šest tednov. Kot kmetica nisem mogla poèivati - bil je èas žetve, zato sem nosila hlaèe s steznikom. Po dvanajstih dneh terapije ni bilo veè videti kile, le boleèine so še ostale. Po dveh mesecih so izginile tudi te. Dimeljsko kilo sem lahko pozdravila brez operacije.

"Umrli primarij dr. Erich Rohling, bivši vodja biološkega sanatorija v Mittenwaldu pri Garmischu/Zg. Bavarska, me je nekoè obiskal in prebral to pismo, ki je nanj napravilo velik vtis. Menil je, da je bila do sedaj ozdravitev dimeljske kile z zdravniškega vidika mogoèa le z operacijo.

Notranja uporaba - štiri skodelice èaja iz plahtice in zunanja uporaba tinkture iz plešca za masažo, pomaga tudi pri zdrku maternice. (Vtiranje zaènemo pri nožnici in nadaljujemo preko trebuha.) Posebej poudarjam, da mora biti ta tinktura pripravljena iz svežega zelišèa. Pri tako težkih mišiènih obolenjih pomagajo hitro in zagotovo samo sveža zelišèa!



NAÈINI UPORABE (PLEŠ`EC)

Priprava èaja: Zvrhana èajna žlièka na 1/4 litra vode, poparimo, kratko namakamo.

Sedeèe kopeli: Glej Splošni del pod "Sedeèe kopeli"!

Obkladek iz zelišè, zmehèanih v pari: Zvrhano prgišèe plešca, po možnosti svežega, damo v ce

dilo in ga držimo nad vodno paro. Zmehèano zel damo med krpo in položimo na obolelo mesto.

Tinktura iz plešca: Sveže zelišèe, liste, steblo skupaj s cvetovi in srèastimi lušèki drobno narežemo, rahlo napolnimo do vratu v steklenico, èez to nalijemo 38 - 40 procentno žitno ali sadno žganje (zelišèe mora biti pokrito), pustimo 14 dni na soncu ali

na toplem kraju.




REPUH (Petasites ofificinalis)

Repuh raste na bregovih rek in potokov, v jarkih in na obronkih gozdov. Sodi v družino rumenega lapuha, le da je precej veèji. Listi dosežejo velikost klobuka, so rahlo nazobèani in na spodnji strani pokriti s sivim puhom. Umazano beli do svetlo roza košarasti cvetovi so tesno ob zgornjem delu stebla.

Korenine nabiramo pred cvetenjem. Èislane so bile v èasih, ko je razsajala kuga, ker so zbijale vroèino. Èaj povzroèa potenje, zato ga uporabljamo pri vroèini, težkem dihanju, protinu in padavici. Dnevno spijemo po požirkih eno do dve skodelici èaja.

Velike, sveže liste ne polagamo samo na zvine, izpahe in od hoje ranjena stopala, temveè tudi na vse vrste prisadov, zloèestih èirov in pekoèih ran.

NAÈINI UPORABE

Priprava èaja: Poravnano èajno žlièko repuhovih korenin namoèimo v 1/4 litra vode èez noè,

zjutraj pogrejemo in precedimo.

Obloge: Sveže, oprane liste zmeèkamo in položimo na obolelo mesto. Dnevno veèkrat ponovimo.




LAPUH (Tussilago farfara)

Spomladi, ko še niso ozeleneli travniki in poboèja, ko naše oko komaj zaznava obotavljajoèe brstenje leskovih maèic, pokaže lapuh svoje rumene cvetove,

Na vlažnih tleh, golih poboèjih, v gramoznicah in na pešèenih plazovih najdemo cele blazine lapuhovih cvetov. Cveti že dolgo prej, preden poženejo listi. Tu najdejo prvo hrano èebele in insekti. Uspeva samo na ilovnatih tleh, zato je njegova rast znak za glinasta tla. To so pnri cvetovi, ki jih lahko nabiramo za zimsko zalogo. Sprošèajo sluz in odpravljajo vnetja, zato jih zelo uspešno uporabljamo pri zdravljenju bronhitisa, katarja v grlu in žrelu, bronhialne astme in vnetju prsne mrene, kakor tudi pri zaèetku pljuène tuberkuloze. Pri dolgotrajnem kašlju in muèni hripavosti veèkrat dnevno pijemo vroè lapuhov èaj z medom.

Pozneje, v maju, ko zrastejo še zgoraj zeleni, spodaj pa srebrno beli, klobuèevini podobni listi, jih uporabljamo zaradi velike kolièine C vitamina za jušno zelenjavo in spomladansko solato. Ker imajo listi veè uèinkovitih snovi kot cvetovi, jih nabiramo tudi za èaj, uporabIjamo jih skupaj s cvetovi.

Od zdravnikov - zefišèarjev v starih èasih do župnika Kneippa hvalijo lapuh prav vsi. Oprani sveži listi, zmeèkani v kašo in položeni na prsi, pomagajo pri vsaki težki pljuèni bolezni, pri šenu in pri poškodbah tkiva, ki imajo modro-rdeèe otekline in celo pri vnetju sluznika. Uèinki teh kašnatih obkladkov so presenetljivi. Obkladke z moènim poparkom iz lapuhovih listov uporabljamo pri škrofuloznih èirih. Pri kroniènem bronhitisu naj bolnik pri napadih in dušenju pri dihanju vdihava pare lapuha tako iz cvetov kot listov in to veèkrat dnevno. V kratkem èasu se bo stanje izboljšafo. Otekla stopala kopajte veèkrat na dan v poparku iz lapuhovih listov.

Sirup, ki ga napravimo iz lapuhovih listov, se odlièno obnese pri dolgotrajnih pljuènih boleznih in bronhialnem katarju. V glinasti lonec ali stekleno posodo dajemo izmenièno plast listov in surovega sladkorja, pustimo, da se tesno sesede in dopolnjujemo toliko èasa, da je posoda polna. Dobro zavežemo z dvoplastnim pergamentom ali celofanom in odnesemo v luknjo, ki smo jo skopali na vrtu. Preko posode položimo desko in vse zasujemo z zemljo. Enakomerna toplota povzroèi proces vrenja. Po osmih tednih posodo izkopljemo iz zemlje in zavremo dobfjeni sirup še enkrat do dvakrat. Ohlajen sirup polnimo v majhne steklenice z dolgim vratom. Ta sirup nas dobro varuje pozimi in v èasu gripe. Uživamo ga po èajnih žlièkah.

Pri astmi in dalj èasa trajajoèih poškodbah bronhijev in poškodbah zaradi kajenja, nam spomladi dobro služi sveže stisnjen sok iz lapuhovih listov in to dve do tri èajne žlièke dnevno, pomešan v mesni juhi ali toplem mleku.

Pri vnetju ven lahko pripravimo mazilo iz svežih, raztoièenih fistov in sveže smetane, namažemo ga na vneta mesta in s krpo narahlo povežemo. Sveže stisnjen sok iz lapuhovih listov pomaga pri boleèinah v ušesu, èe ga nakapljamo v uho.

ÈAJ PROTI KAŠ`LJU

Èe hoèete èaj, ki zrahlja in izloèi sluz, potem zmešajte lapuhovo listje in cvetje, cvetove velikega luènika, pljuènika, fiste sulièastega trpotca, vse v enakih delih. Od te zelišène mešanice vzamemo dve èajni žlièki in poparimo z 1/4 litra vode. Osladimo z medom in po požirkih spijemo tri skodelice dnevno.

Iz vsega tega vidimo, kako visoko so nekoè cenili šentjanževko. Èaj iz šentjanževke pijemo pri poškodbah živcev in težavah z živci vseh vrst, pri udarninah in èe se prevzdignemo. Je pa tudi odlièno zdravilo proti driski.

Tudi nevralgijo trigeminusa lahko premagamo s šentjanževko, èe spijemo dnevno dve do iri skodelice èaja in zunanje dalj èasa masiramo prizadeta mesta s šentjanževim oljem. - Kot "arnika za živce" oznaèujemo tinkturo iz šentjanževke, katero lahko napravimo sami in jo uspešno uporabljamo pri trdovratnih živènih boleznih, vnetjih živcev, nevrozah, nespeènosti in oslabelosti živcev. To tinkturo uporabljamo zunanje za masažo, notranje pa jo jemljemo enkrat na dan 10 - 15 kapljic z jedilno žlico vode.

S šentjanževko dosežemo ozdravitev pri govornih motnjah, nemirnem spanju, histeriènih napadih, hoji v spanju, pa tudi pri moèenju v posteljo in depresijah. Moje izkušnje kažejo, da pri vseh teh boleznih poleg notranje uporabe šentjanževega èaja uèinkovito pomagajo tudi sedeèe kopeli s šentjanževko (GI. Naèini uporabe!). Kopamo se tedensko, ta kopel naj bo še združena s šestimi zapovrstjo opravljenimi nožnimi kopelmi. Ta kura je priporoèljiva pri vseh živènih bolezenskih stanjih.

V razvojni dobi naj bi pile mlade deklice dnevno dve skodelici èaja iz šentjanževke in to dalj èasa; spodbuja razvoj ženskih organov in pomaga odstraniti nerednosti pri meseèni periodi.

Zelo slavljeno naravno zdravilo je šentjanževo olje. V nobenem gospodinjstvu ne bi smelo manjkati. Zelo lahko ga pripravimo sami (Glej naèini uporabe!). Svojo zdravilno moè obdrži dve leti in ga ne uporabljamo uspešno samo pri odprtih ranah, svežih poškodbah, podplutbah, oteklih žlezah in kot sredstvo za negovanje kože pri hrapavi koži na obrazu, ampak tudi kot uspešno sredstvo za masiranje pri boleèinah v hrbtu, lumbagu, išijasu in revmatizmu. Uporabimo lahko tudi laneno olje, da imamo doma pri roki pravo sredstvo, èe se opeèemo ali poparimo. To olje pomaga tudi pri opeklinah od sonèenja.

Dojenèki, ki imajo boleèine v trebuhu, se pomirijo takoj, ko jim premažemo trebušèek s šentjanževim oljem. Poznam neko kmetico, ki pozdravi vse poškodbe pri Ijudeh in tudi pri domaèih živalih s šentjanževim oljem. Kmet si je nekoè težko poškodoval roko, ko je segel v delujoèi stroj. Obloge s šentjanževim oljem so kmalu odgnale vse boleèine in rane so se brez komplikacij zacelile. - Drugi kmet je s šentjanževim oljem uspešno pozdravil težko zunanjo poškodbo na nogi svojega konja.

Pri osemletni deklici je zdravnik odkril v trebuhu oteklino na limfnih žlezah. Vedno, kadar je vplival hlad na otroka, z zunanje ali notranje strani, jo je bolel trebuh, nazadnje že vsak dan, posebno zjutraj. Mati je prebrala v knjigi, da pri oteklih žlezah uspešno pomaga šentjanževo olje. Pri boleèinah ga je vmasirala v otrokov trebuh. Že po kratkem èasu so boleèine izginile.

NAÈINI UPORABE

Prlprava èaja: Zvrhana èajna žlièka na 1/4 litra vode, samo poparimo in namakamo kratek èas.

Šentjanževo olje: V soncu nabrane cvetove rahlo napolnimo v steklenico do vratu in prelijemo z dobrim olivnim oljem. Olje mora cvetove prekrivati. Dobro zaprto steklenico

postavimo za nekaj tednov na sonce ali v bližino peèi. Olje se obarva rdeèe. Precedimo ga skozi krpo, ostanek še stisnemo in olje shranimo v temnih steklenicah. - Pri ranah od opeklin lahko namesto olivnega olja vzamemo laneno olje.

Tinktur~ iz šentjanževke: V liter žganja stresemo prgišèe cvetja, ki smo ga natrgali v sonènem dnevu. Steklenico pustimo stati tri tedne na soncu ali na toplem kraju.

Sedeèe kopeli: Eno vedro šentjanževke (s`eb!o, listi in cvetovi) namakamo èez noè v mrzli vodi. Pred kopanjem segrejemo do vretja in dodamo v vodo za kopanje. Èas kopanja 20 minut (GI. Splošni del pod "Sedeèe kopeli"!).

Iz vsega tega vidimo, kako visoko so nekoè cenili šentjanževko. Èaj iz šentjanževke pijemo pri poškodbah živcev in težavah z živci vseh vrst, pri udarninah in èe se prevzdignemo. Je pa tudi odlièno zdravilo proti driski.

Tudi nevralgijo trigeminusa lahko premagamo s šentjanževko, èe spijemo dnevno dve do iri skodelice èaja in zunanje dalj èasa masiramo prizadeta mesta s šentjanževim oljem. - Kot "arnika za živce" oznaèujemo tinkturo iz šentjanževke, katero lahko napravimo sami in jo uspešno uporabljamo pri trdovratnih živènih boleznih, vnetjih živcev, nevrozah, nespeènosti in oslabelosti živcev. To tinkturo uporabljamo zunanje za masažo, notranje pa jo jemljemo enkrat na dan 10 - 15 kapljic z jedilno žlico vode.

S šentjanževko dosežemo ozdravitev pri govornih motnjah, nemirnem spanju, histeriènih napadih, hoji v spanju, pa tudi pri moèenju v posteljo in depresijah. Moje izkušnje kažejo, da pri vseh teh boleznih poleg notranje uporabe šentjanževega èaja uèinkovito pomagajo tudi sedeèe kopeli s šentjanževko (GI. Naèini uporabe!). Kopamo se tedensko, ta kopel naj bo še združena s šestimi zapovrstjo opravljenimi nožnimi kopelmi. Ta kura je priporoèljiva pri vseh živènih bolezenskih stanjih.

V razvojni dobi naj bi pile mlade deklice dnevno dve skodelici èaja iz šentjanževke in to dalj èasa; spodbuja razvoj ženskih organov in pomaga odstraniti nerednosti pri meseèni periodi.

Zelo slavljeno naravno zdravilo je šentjanževo olje. V nobenem gospodinjstvu ne bi smelo manjkati. Zelo lahko ga pripravimo sami (Glej naèini uporabe!). Svojo zdravilno moè obdrži dve leti in ga ne uporabljamo uspešno samo pri odprtih ranah, svežih poškodbah, podplutbah, oteklih žlezah in kot sredstvo za negovanje kože pri hrapavi koži na obrazu, ampak tudi kot uspešno sredstvo za masiranje pri boleèinah v hrbtu, lumbagu, išijasu in revmatizmu. Uporabimo lahko tudi laneno olje, da imamo doma pri roki pravo sredstvo, èe se opeèemo ali poparimo. To olje pomaga tudi pri opeklinah od sonèenja.

Dojenèki, ki imajo boleèine v trebuhu, se pomirijo takoj, ko jim premažemo trebušèek s šentjanževim oljem. Poznam neko kmetico, ki pozdravi vse poškodbe pri Ijudeh in tudi pri domaèih živalih s šentjanževim oljem. Kmet si je nekoè težko poškodoval roko, ko je segel v defujoèi stroj. Obloge s šentjanževim oljem so kmalu odgnale vse boleèine in rane so se brez komplikacij zacelile. - Drugi kmet je s šentjanževim oljem uspešno pozdravil težko zunanjo poškodbo na nogi svojega konja.

Pri osemletni deklici je zdravnik odkril v trebuhu oteklino na limfnih žlezah. Vedno, kadar je vplival hlad na otroka, z zunanje ali notranje strani, jo je bolel trebuh, nazadnje že vsak dan, posebno zjutraj. Mati je prebrala v knjigi, da pri oteklih žlezah uspešno pomaga šentjanževo olje. Pri boleèinah ga je vmasirala v otrokov trebuh. Že po kratkem èasu so boleèine izginile.

NAÈINI UPORABE

Priprava èaja: Zvrhana èajna žlièka na 1/4 litra vode, samo poparimo in namakamo kratek èas.

ŠentJanževo olje: V soncu nabrane cvetove rahlo napolnimo v steklenico do vratu in prelijemo z dobrim olivnim oljem. Olje mora cvetove prekrivati. Dobro zaprto steklenico postavimo za nekaj tednov na sonce ali v btižino peèi. Olje se obarva rdeèe. Pre

cedimo ga skozi krpo, ostanek še stisnemo in olje shranimo v temnih steklenicah. - Pri ranah od opeklin lahko namesto olivnega olja vzamemo laneno olje.

Tinktur~ iz šentjanževke: V liter žganja stresemo prgišèe cvetja, ki smo ga natrgali v sonènem dnevu. Steklenico pustimo stati tri tedne na soncu ali na toplem kraju.

Sedeèe kopeli: Eno vedro šentjanževke (s'.eb!o, listi in cvetovi) namakamo èez noè v mrzli vodi. Pred kopanjem segrejemo do vretja in dodamo v vodo za kopanje. Èas kopanja 20 minut (GI. Splošni del pod "Sedeèe kopeli"!).
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Nabiranje zdravilnih rastlin, gost: Jože Majes





http://tvslo.si/predvajaj/nabiranje-zdravilnih-rastlin-gost-joze-majes/ava2.40815901/
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Čaji in izdelki


ČAJI IN IZDELKI PLAVICA





http://www.plavica.si/tree.php?k=71
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

ANTIBIOTIKI IZ NARAVE






BRUSNICE
Že stari Indijanci so vedeli, da so brusnice učinkovite pri zdravljenju ran in tumorjev. No, tudi sodobne raziskave kažejo, da bioaktivne snovi, ki jih brusnice vsebujejo, preprečujejo vdor bakterij v organizem, so pa tudi bogat vir oksidantov, ki delujejo na proste radikale v telesu. Delujejo proti boleznim mehurja, inkontinenci, protinu, sklepnemu revmatizmu... Sestavine v brusničnih jagodah zelo uspešno razkrajajo bakterije, ki povzročajo bolezni dlesni. Po zadnjih raziskavah naravni ekstrakt brusnic deluje antibiotično na infekcije in to brez nevarnosti za razvoj odpornosti organizma.
Uživanja jagod ne priporočajo ljudem, nagnjenim k nastajanju ledvičnih kamnov, ker brusnice vsebujejo oksalno kislino, ki tvorbo kamnov pospešuje.

CIMET
Cimetova najvažnejša zdravilna učinkovina je cinamaldehid. Zanj je klinično potrjeno, da uničuje bakterije, viruse, zavira rast kvasovk in odpravlja zajedavce. Pomešan z medom blagodejno deluje pri artritisu, kronični utrujenosti, prehladu, gripi, ob oslabljenem imunskemu sistemu, proti slabemu zadahu... Cimet je antioksidant, ki ščiti telo pred škodljivimi prostimi radikali in prezgodnjim staranjem. Nekatere raziskave so pokazale, da znižuje krvni tlak in pomaga pri razkroju maščob v prebavnem sistemu ter znižanju holesterola v krvi.
Uživanja cimeta ne priporočajo nosečnicam.

ČESEN
O zdravilnih učinkovinah česna smo že veliko pisali v našem tedniku. Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi česen zanesljivo med najučinkovitejše. Priporočajo ga za zdravljenje bronhitisa, pri prehladu, kašlju, pri povišani telesni temperaturi, vnetju žrela... Je eno najboljših preventivnih živil - z rednim uživanjem česna se uspešneje borimo proti bakterijskim in virusnim okužbam.


ČEBULA
V eteričnem olju čebule najdemo aliin, alicin in polisulfiden, vsebuje veliko vitamina C in antioksidantov. Priporočajo jo kot naravno sredstvo za pomoč pri zmanjševanju holesterola, nižanju krvnega tlaka, aterosklerozi, priporočljiva je pri prehladnih boleznih in pri sladkorni bolezni, saj zaradi vsebnosti kroma znižuje sladkor. Nekatere raziskave kažejo, da je uživanje čebule - najmanj trikrat na teden - povezano z manjšim tveganjem za raka na črevesju. Deluje antialergijsko, antiseptično in varuje pred infekcijami.
Doma si lahko pripravimo zdravilni sirup. Kilogram čebule sesekljamo, dodamo pol kilograma meda ali rjavega sladkorja in malo vode. Segrevamo, dokler se ne zgosti. Prelijemo v steklenice in hranimo na hladnem. Pri prehladu vzamemo vsako uro žlico sirupa, 3 žlice na dan pa so dobra preventiva pred boleznimi. Tako pripravljen sirup iz čebule imajo radi tudi otroci.

TIMIJAN
Timijanovo razkužilno moč so poznali že v starem Egiptu, njegov zdravilni učinek so poznali tudi stari Grki in Rimljani. Priporočamo ga pri prehladnih boleznih, kašlju, astmi, bronhitisu, gripi, vnetju sinusov, vnetju grla in žrela. Zavira rast bakterij, blaži vnetja sečil, prebavil in dihal. Lajša težave pri želodčnih in črevesnih boleznih, od nekdaj so ga uporabljali proti nespečnosti. Njegove sestavine dajejo tudi v kreme, saj omili revmatske bolečine. Za dobro počutje si lahko omislimo kopel iz timijana. V kad damo pest suhega zelišča in ostanemo v kopeli približno 20 minut. Potem se brez brisanja zavijemo v toplo bombažno rjuho, ležemo v posteljo in se dobro pokrijemo. Kopel s timijanom pomaga pri obolenjih dihal.

PROPOLIS
Propolis, zdravilni proizvod čebel, je učinkovito sredstvo proti bakterijam, virusom in glivicam. Bakterije pri njegovi uporabi ne razvijejo odpornosti, zato ga mnogi imenujejo čudežno odkritje sodobnega časa. Kot naravni antibiotik uničuje tudi bakterije, ki so odporne zoper sintetične antibiotike. Je močan antioksidant, ki uničuje proste radikale; slednje mnogi razlagajo kot vzrok za zdravljenje tudi najhujših bolezni - ateroskleroze, Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, raka... Z njim učinkovito zdravimo paradentozo in krepimo dlesni. Izboljšuje imunski sistem, zmanjšuje neželene stranske učinke zdravil. V kozmetiki ga uporabljajo za regeneracijo tkiv. Je izredno učinkovit proti pomladanski utrujenosti.

AMERIŠKI SLAMNIK
Ameriški slamnik je eno najpogosteje uporabljanih in tudi najbolje preučenih zelišč za izdelavo pripravkov proti bakterijam in virusom. Vpliv na krepitev obrambnega sistema organizma je znanstveno dokazan. Pripravki iz ameriškega slamnika varujejo zdrave celice pred napadom virusov in bakterij, še posebno pred okužbami dihal. Zelo učinkovit je pri urinarnih infekcijah, klinične raziskave pa kažejo, da opazno skrajša čas okrevanja, ko ga uživamo hkrati z antibiotikih pri okužbah zgornjih dihal.



_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Od okužbe do pojava bolezni običajno mine dva do pet dni.

Kašljanje
Domače zdravilo: Ko so bronhiji zapacani s sluzjo, najbolj pomagajo janežev in komarčkov čaj ter vroča kokošja juha. Pomaga tudi čebulni sok z medom ali pa 1 žlica nastrganega ingverja. Ponoči dobro dene prsni povitek s krompirjem v oblicah! Suh dražeč kašelj blažijo inhalacije z borovim oljem.

Iz lekarne: Učinkovit in nežen je sirup proti kašlju na osnovi bršljana ali preparati s timijanom in zdravilnim jegličem.

K zdravniku: Pri težavah z dihanjem, gnojnem, zelenem izpljunku in pri dolgotrajnem kašlju, ki traja več kot 5 dni.

Preventiva: Pazite na to, da se sluznica ne izsuši. Pomagajo savna, izmenično prhanje in vitamini. Pri prvih znakih kašlja je zelo dobrodejna kura s potenjem z lipovim čajem.


Nahod
Domače zdravilo: Vroč bezgov čaj sproži iztekanje sluzi iz nosu. Podobno učinkovito je vdihavanje olj sesekljane čebule. Pomirijo tudi inhalacije z morsko soljo, izvlečki kamilic ali olje čajevca.

Iz lekarne: Posebni nosni spreji, razne kopeli z eteričnimi olji, kot sta na primer mentol in kafra.

K zdravniku: Če se bolečine širijo v čelno votlino – akutne trkajoče bolečine v ušesih, licih in čelu.

Preventiva: Vsakodnevno izpiranje nosu z raztopino kuhinjske soli (dva grama soli na 200 ml vode).


Vsak odrasel človek je prehlajen tri- do štirikrat na leto. Prehladni virusi na koži preživijo najmanj tri ure. Temperatura do 40 stopinj je značilna za prehlad.

Hripavost
Domače zdravilo: Klasično zdravilo je vroče mleko z medom. Cvetni nektar vsebuje encime, ki zavirajo vnetja, in tako uspešno blaži bolečine. Enako velja za slezov čaj. Antivirusno deluje tudi žajbljev čaj.

Iz lekarne: Pastile z zdravilnimi rastlinami (na primer z echinaceo). Vnetja zdravijo tudi kapsule s črniko – trikrat dnevno po dve.

K zdravniku: Kadar se telesna temperatura dvigne nad 39 stopinj in se pojavijo bele obloge na mandljih. Takrat obstaja sum na bakterijsko angino, ki jo je treba zdraviti z antibiotiki.

Preventiva: Svež ingver – na primer v obliki čaja – krepi obrambo telesa.

Vročina
Domače zdravilo: Ob zvišani telesni temperaturi morate vedno ostati v postelji! Pomembno je tudi, da prostor večkrat dobro prezračite. Temperaturo nad 38, 5 stopinjami uspešno znižajo obkladki na mečih. Ni treba, da so zelo mrzli – zadostuje 10 do 12 stopinj. Zamenjajte jih šele, ko imajo telesno temperaturo.

Iz lekarne: Pomagajo kombinirani preparati (na primer Aspirin Complex), ki vsebujejo dodatne učinkovine, ki pospešujejo izločanje sluzi.

K zdravniku: Če vročina traja več dni skupaj ali pa se pojavlja vedno znova. Zdravnik bo ugotovil, ali gre morda za bakterijsko vnetje.

Preventiva: Toplo pivo pospeši prekrvavitev in poskrbi za globok spanec. Telo hitreje izloči strupene snovi.

Bolečine v grlu
Domače zdravilo: Redno grgrajte zeliščne prevretke iz divjega sleza, žajblja, kamilice ali arnike, ki pospešujejo izločanje sluzi. Obkladek za vrat: majhno brisačo potopite v hladno vodo in si jo ovijte okoli vratu. Namig: Če boste brisačo pritisnili v skuto in čebulo, bo obkladek tudi antibiotičen.

Iz lekarne: Tablete z flurbiprofenom ali mentolom dezinficirajo in blažijo bolečine. Najbolje delujejo, če jih počasi raztopite v ustih.

K zdravniku: Če imate dlje časa težave s požiranjem ali pa so nebnice precej obložene.

Preventiva: Veliko tekočine odplakne prehladne viruse. Prav tako dobra zaščita – najmanj sedem ur spanja dnevno.

Bolečine v ušesih
Domače zdravilo: Peteršiljevi ali čebulni obkladki, ki jih položimo na uho. Učinkoviti so tudi obkladki z vročim krompirjem ali pa ogrete blazinice s češnjevimi pečkami.

Iz lekarne: Nosni spreji, ki zmanjšajo otekanje, in sredstva proti bolečinam, ki vsebujejo paracetamol.

K zdravniku: Pri motnjah sluha ali vročini. Vnetje srednjega ušesa?

Preventiva: Vse, kar je že omenjeno pri nahodu.

Test: Kako načet je vaš imunski sistem?


Odgovorite z DA ali NE:



Ali zbolite za prehladom pogosteje kot tri- do štirikrat na leto?
Ste na svežem zraku manj kot dvakrat po 30 minut na teden?
Se poklicno ali zasebno srečate z več kot 30 ljudmi na teden?
Delate ali živite v klimatiziranih prostorih?
Imate otroke, ki obiskujejo vrtec?

Rezultat

Vaš imunski sistem je ogrožen že ob enem pritrdilnem odgovoru. Tudi če še nimate prehladno tipičnih težav, morate okrepiti obrambne mehanizme telesa, in to predvsem z rednim gibanjem (kolesarjenje, hoja), vitaminsko bogato prehrano in knajpanjem.
_________________
Lep pozdrav
Marjan