ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Stres


Manjša količina stresa na marsikoga učinkuje spodbudno, do neke mere nam celo pomaga dati vse od sebe. Preveč stresa, še posebej dolgotrajnega, pa lahko povroči hude zdravstvene težave.


Kadar se količina stresa močno zveča, je sposobnost spopadanja z nastalim položajem okrnjena.

KAJ GA POVZROČA?

Na kratko, vse. Čim več se nam v nekem obdobju, recimo v letu dni, zgodi in tem pomembnejši so dogodki, tem bolj verjetno je, da bomo doživeli telesni ali psihični odziv na stres. Dodatno bodo stres povečale telesne težave, pogojene s stresom, na primer prebavne motnje, zbadanje pri srcu ali sindrom razdražljivega črevesa.

TELESNI SIMPTOMI

Stresni odziv je povsem normalen odgovor na strah, ki telo pripravi na boj ali beg. Kadar se znajdemo v stresnih okoliščinah, naše telo odgovori s tvorbo hormonov, kot sta kortizol in adrenalin, ki vodita v spremembe srčne frekvence, krvnega pritiska, presnove in telesne aktivnosti, s čimer izboljšata splošno sposobnost telesa za boj ali beg.

BOLEZNI, POVEZANE S STRESOM

Dolgotrajen stres, ki povzroča krčenje mišičja v žilnih stenah, lahko privede do razvoja visokega krvnega tlaka. Če visok krvni tlak vztraja dlje časa, lahko povzroča poškodbe arterijskih sten in sčasoma pripelje do srčnega infarkta.

S stresom so povezani tudi migrenski glavoboli, kožne bolezni, na primer ekcem (dermatitis) in srbečica (pruritus), ter prebavne težave, kot so sindrom razdražljivega črevesa, dispepsija (zgaga) in peptična razjeda želodca ali dvanajstnika.

Stres lahko poslabša nekatere kronične bolezni, na primer artritis, astmo in sladkorno bolezen, študije pa kažejo tudi, da poveča dovzetnost za okužbe, predvsem viroze.

Pri ženskah so stresno pogojene težave še motnje menstrualnega cikla, bolečine v mali medenici, težave v spolnosti, predmenstrualna napetost, pretirana rast dlak in motnje pri delovanju jajčnikov s posledično nezmožnostjo ovulacije.

Stres modernega življenja ne bo izginil, zato je naše edino upanje, da ga začnemo drugače dojemati. Z drugimi besedami, naučiti se ga moramo obvladovati, ali pa, še bolje, izrabiti kot spodbudo. Če želimo živeti s stresom, moramo raziskati, kaj ga povzroča, in presoditi, ali se nanj ustrezno odzivamo.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Stresne motnje


Ključne besede: stres, utrpanje srca, faringitis, antidepresivi

Simptomi: Stres

Vprašanje:
Pozdravljeni !
Stara sem 27 let težka 52kg in visoka 168ccm. Začelo se je februarja 2008 z pekočim žrelom in takoj se mi je pojavil strah da sem pa hudo bolana in to se je kar nadaljevalo, na kar sem obiskala ORL in postavljena mi je bila diagnoza kronični atrofični faringitis, vendar se je stanje po treh mesecih izboljšalo in sedaj nimam več problemov. Konec julija 2008 pa se je pojavil neprijeten občutek tiščanja na predelu sapnika, kjer leži adamovo jabolko, ščitnica, kot bi me neprestano nekaj tiščalo na kar sem opravila: -UZ ščitnice kjer mi je bila ugotovljena manjša cista 6x7 mmm v levem režnju, hormoni v mejah normale. -GASTRASKOPIJO: kjer je bila sluznica želodca na parih mestih pordela, požiralnik b.p. V decembru 2008 pa se je k vsemu temu pridružilo še hitro bitje srca (srčna frekvenca je znašala od 90-110), pričele so se mi tresti roke in občutek težke sape, zasoplosti, zadihanosti v samem mirovanju. Ker ni bilo izboljšanja sem opravila še UZ SRCA, 24 URNI EKG, OBREMENILNO TESTIRANJE, RTG PLJUČ, KRVNA PREISKAVA ter RTG POŽIRALNIKA S KONTRASTOM spodaj pa vam bom opisala diagnoze, ki si jih sama ne znam prav razložiti. PREGLED SRCA: EKG: sin. ritem, 72/min, normatipna elek.srčna os, inkompletni DKB, negativen T val od V3 do V4 (hiperventilacija). UZ SRCA: V parasternalni projekciji dolge osi prikažem oba prekata, levi atrij ter aorto. Aorta meri 2,8 cm,separacija lističev 1,8cm, levi atrij 2,9cm.Septum meri v didstolo 0,8cm, v sistoli 1,0cm. Zadnja stena meri v diastoli 0,7cm, v sistoli 1,0cm. Levi prekat meri v diastoli 4,7 cm v sisitoli 3,1cm. iztisni delež znaša 63%, index mase levega prekata 72g/m2. V tej projekciji ne opažam patoloških sprememb na aorti, mitralni zaklopki. Pod opisanimi zaklopkami ne zasledim retogradnih tokov, perikardialnega izliva ni V parasternalni projekciji kratke osi izmerim hitrost pretoka preko pulmonalne zaklopke, ki znaša 90cm/sek, at205ms. Pulmonalne regurgitacije ne zasledim. v apikalni projekciji 4 votlin izmerim transvalvularne pretoke. Hitrost pretoka preko mitralne zaklopke znaša E val 110cm/sek, A val 54cm/sek, dt 154ms. Hitrost pretoka LVOT znaša 1,0m/sek. Hitrost preko aortne zaklopke je 1,1m/sek. Pljučne vene: sistolična hitrost je 50cm/sek, diastolična 52cm/sek, rezervni A val 30cm/sek razmerje S/D je 1,0. tudi v tej projekciji pod opisani zaklopkami pomembnejših retrogradnih tokov ne zasledim. segmentnih motenj kontrakcije ne zasledim v nobeni projekciji. 24 URNI EKG: PRVIČ: V skoraj 23 urnem EKG snemanju smo analizirali 77.410 QRS kompleksov. Srčna frekvenca se je gibala med 42 in 101 utipa na minuto, v povprečju 59min/min. Sistolnih pavz daljših od 2 sekund niso registrirali. Beležili smo 7 nadprekatnih ekstrasietol. Med ventrikularnimi ektopičnimi utripi pa ni bilo nobene aktivnosti. DRUGIČ:V nekaj več kot 23 urnem amb. snemanju smo analizirali 82.905 QRS kompleksov. Povprečna frekvenca se je gibala med 45 in 114 utripov na minuto. Sistolnih pavz daljših od 2 sekund nismo registrirali. Čas ko je bila srčna frekvenca nižja od 50/min je bil 2uri, nad 120/min nismo registrirali nobenih utripov. Med ventrikularno ektopično aktivnostjo nismo ugotovili nobene motnje srčnega ritma. Med supraventrikularno aktivnostjo je bilo registriranih 12 SVES. Osnovni ritem je bil sinusni. Zapis Holter monitoringa je v mejah normale.. OBREMENILNO TETIRANJE: 27 letno preiskovanko smo obremenili na tekočem traku do konca III. stopnje po Bruceju, ko test prekinemo zaradi utrujenosti. Dosegla je obremenitev ekvivalentno 10,3 MET, kar pomeni porabo kisika 35/ml/kg/min in je s tem uvrščena v I.funkcionalni razred po NYHA klasifikacije. Dosegla je 63%max. predvidene srčne frekvence. Največji dvojni produkt je med preiskavo znašal 18.600 Krvni tlak je porastel iz 134/84 na 158/69mmHG. Srčna frekvenca je primerno naraščala, stenokardij ni navajala. Ishemičnega odgovora miokarda ni bilo. RTG PLJUČ: Ob pregledu neprizadeta, eupnoična v mirovanju, koža in viden sluznice so slebše prekrvavljene. Dihanje normalno. Srčna akcija je ritmična, normokardna, slišen je blag šum nad prekordijem RR=110/80. RTG: brez zgostitev v pljučih. Srčna senca je primerna. Mediastinum je primerno širok. Pljučno ožilje je primerno. KRVNE PREISKAVE: Hematološke preiskave: L:7,34 G7L E:4,46 T/L Hb:142g/L Ht: 0,42 MCV:93fl MCH:32pg MCHC:342 g/L T:234G/L Biokemijske preiskave: Bil.Cel:21umol/L Bil.Dir:4umol/L AST:0,28ukat/L ALT:0,14ukat/L LDH:2,48ukat/L GGT:0,19ukat/L AF:0,52ukat/L AAmil:1,41ukat/L Lip:0,48ukat/L K:4,6mmol/L Na:139mmol/L CI:101mmol/L Ca:2,5mmol/L Urea:5,8mmol/L Krea:88umol/L Glu:4,9mmol/L CRP:1,1 mg/L TropT:0,010ng/ml BIOKEMIJSKE PREISKAVE II: TGC:0,71 mmol/L Hol:4,8 mmol/L HDL-Hol:2,0 mmol/L LDL-Hol:2,5mmol/L S-BNP:26,6 RTG POŽIRALNIKA S KONTRASTOM: Peristatika požiralnika je primerna, sluznica prav tako. Ko kontrast doseže spodnjo tretino požiralnika je videti hitrejše utripanje srca, ob tem se tudi požiralnik hitreje premika zaradi pulzacije srca. Kardija je primerna, kile ni.Valekuli in piriformna sinusa sta prosta, kontrast ne zateka v trahejo, prav tako ne vidim divirtiklov.Refluksa z kašljanjem ne izovem. Naj vam povem da trenutno pijem 2x na dan 1/2 Bloxana, 2mg Lacipil in 40mg Ultop vendar stanje je naslednje: Srčna frekvenca se je umirila pulz je od 50-70, vendar mi srce grozno močno razbija, tako da ga čutim na vseh predelih telesa (trebuh,vratu, hrbtu...), predvsem je to še bolj izrazito ko sem v mirovanju ali ko grem spat. Težave z tresenjem rok so izginile. Zasoplost, zadihanost, kot bi mi skala ležala na pljučih, hitra utrujenost , ter tiščanje v predelu sapnika pa ostaja in me zelo obremenjuje ker moja vsakodnevna opravila ki sem jih prej z lahkoto opravila mi predstavljajo breme. Od vseh mogočih preiskav nismo nikjer nič našli, pijem že goro zdravil. Naj vam povem da sem poskusila tudi že z zdravljenjem z zdravili Asentra, Ciperlex sedaj pa dobrih 10dni pijem Paroxat. Ali je res mogoče da mi vse te težave povzroča psiha in stres ki je bil in zagotovo je še prisoten ? Vem da sem vam na dolgo in široko vse napisala, vendar verjemite mi rada bi prišla zadevi do konca, da lahko zopet začnem normalno živeti zato sem se obrnila na Vas v upanju da mi boste pomagali. Že v naprej se Vam lepo zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam.





Odgovor:
Pozdravljeni.
Pregledala sem rezultate vseh Vaših preiskav. Zdi se mi, da mlad človek, ki gre skozi opravljanje vse naštete diagnostike, skoraj mora biti zaskrbljen za svoje telesno zdravje, posledično pa lahko postane anksiozen. Na hitro bitje srca zagotovo vpliva stres, tudi zaskrbljenost. Težko Vam bom pomagala na tem mestu, da boste zadevi prišla do konca. Ne vem, če je ravno nujno, da bi morala jemati antidepresive, ki po svoje tudi povzročajo težave (neželeni učinki, v glavnem omotica, vrtoglavica, občutek teže v želodcu, lahko pa tudi vplivajo na srčno frekvenco). Raje poskrbite, da znižate stres, kateremu ste izpostavljena, na najmanjšo možno mero, ukvarjajte se z nezahtevnimi športnimi aktivnostmi, poskrbite za počitek in sprostitev, v tem času pa se izognite razmišljanju o zdravstvenih težavah in drugih psihično obremenilnih dejavnikih. Pazite na zdravo prehrano, pri čemer spet ni dobro pretiravati v nobeno smer. Prehrana naj bo uravnovešena, pri čemer lahko občasno mirne duše naredite tudi kakšen prekršek, saj boste na ta način pod manjšim pritiskom. Izogibajte se alkoholu in kajenju. Poskrbite za higieno spanja (vsak dan ob isti uri, v spalnici naj ne bodo aparati kot so televizija ali računalnik, vsaj eno uro pred spanjem odsvetujem gledanje televizije itd. - o tem sem že pisala). Verjetno Vam ta odgovor ne bo prinesel željenega olajšanja, želim pa Vam, da boste svoje dileme uspešno razrešili. Lep pozdrav.
Asist. Arijana Turčin, dr. med
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Stres v službi


Ključne besede: stres, služba, napetost

Vprašanje:
zdravo, imam strestno službo in sm živčn,napet,preveč se sekiram a se da to z ktiri zdravilom oz.z pogovorom oblažit?
star sm 27 let hvala za odgovor



Odgovor:
Pozdravljeni.
V današnjem času je ni službe, ki ne bi bila stresna, odvisno pa je od posameznika, kako ta stres prenaša in kako se proti stresu bori. Seveda obstajajo zdravila (=pomirjevala), ki pa imajo vsa po vrsti ogromen potencijal za nastanek odvisnosti, pri čemer je še slabše stresne situacije ublaževati z alkoholnimi pijačami, saj tvegate, da greste iz enega problema (zgolj stres v službi) v drugi (alkoholizem). Prav tako obstajajo "razgovori" (=psihoterapija), kjer pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, da lahko s psihoterapijo sploh začnete. Svetujem Vam, da si izberete kakšen konjiček, šport ali drugo sproščujočo aktivnost, s katero boste napolnili baterije in boste bolj fit za soočanje s stresom. Lep pozdrav.
Asist. Arijana Turčin, dr. med
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!

Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:
•že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
•vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
•izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
•vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.
Kako se telo odzove na stres
1. Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2. Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.
•Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
•Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
•Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.
Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!

Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:


Organ . . . . Potek . . . . Posledica
Prebavila...................... Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
.
Driska, bolečine v želodcu!


Koža in dihala

Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).


Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem, bronhitis, astmatični napadi


sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.


Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti

Krvožilni sistem

Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi)


Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.


•S stresi živimo ves čas!
•Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
•Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!

Ob stresu: naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo, plavanje,….). Tako telo “naučimo”, da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).


•Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
•Vzpostavimo bioritem hranjenja!
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[@life]

Kako živeti zdravo in manj stresno?
@life je odlična pot do zdravja in dobrega počutja.
www.a-life.eu.com
_________________
@life

[marjan]

Stresa se je treba lotiti celostno

Zaradi težkih gospodarskih razmer, podaljševanja delovnega časa in intenzivnosti dela se vse pogosteje omenja stres na delovnem mestu, ki je neposredno povezan s tveganjem za zdravje.

preberite tudi

Zadovoljni zaposleni - ključni dejavnik uspešnega podjetja
Zadovoljni zaposleni - ključni dejavnik uspešnega podjetja
Izklopite stres z antistresno aplikacijo @life
Udeleženci 3-mesečne antistresne preobrazbe na predavanju v Ljubljani.
Videopredavanje: Stres v vsakdanjem življenju

Področje globalnih trgov, ki na delovnem mestu postav­ljajo vse večja pričakovanja in zahteve, odziv zaposlenih pa se pri tem kaže s povečanim stresom, ki se odraža skozi bolniško odsotnost z dela, izogibanje nalogam, zmanjšanje produktivnosti, nezadovoljstvo v službi in doma, so v žarišče postavili tudi strokovnjaki, ki so se pod okriljem projekta @life v Ljubljani zbrali na 1. mednarodnem znanstvenem simpoziju Obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Kar 20 domačih in tujih strokovnjakov je predstavilo teme, povezane s stresom na delovnem mestu z različnih področij (psihologije, medicine, kineziologije in nutricionistike), ob tem pa poudarili, da se je odprave stresa na delovnem mestu treba lotiti celostno.
Kratkotrajni (pozitivni) in dolgotrajni (negativni) stres

Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na stresni dejavnik. Gre za reakcijo celotnega telesa in pri vsakem odzivu na stres se v našem telesu sproži vrsta biokemičnih sprememb na različnih ravneh, kar je posledica izločanja stresnih hormonov (adrenalin, noradrenalin, kortizol).

Poznamo kratkotrajni (pozitivni) stres, ki ni škodljiv in na človeka vpliva spodbudno, in dolgotrajni (negativni/kronični) stres, ki vodi v izčrpanost in bolezen.

Za slednjega je značilna stalno zvišana količina izločenega kortizola, ki je odgovoren za presnovne spremembe in bolezni (sladkorna bolezen, zvišana raven maščob, debelost), imunsko oslabitev in psihične težave, kot so težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje volje, težave s spanjem, tesnobnost, depresija.
Skrbite za svojo zdravstveno rezervo!

Zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak je rezerva, da lahko brez zdravstvenih težav obremenimo svoj organizem, saj so obremenitve nujni del življenja.

Pojem zdravstvena rezerva pomeni količino stresnih obremenitev, ki jih prenesete, preden ta negativno vpliva na vaše zdravje in počutje. Mlad organizem ima že naravno veliko rezerve, z leti pa moramo za svojo zdravstveno rezervo skrbeti tako, da treniramo in krepimo svojo zmogljivost – mišično, presnovno, imunološko, psihosocialno. S tem povečujemo zdravstveno rezervo, da nas niti hudi delovni napori, niti presnovni napori (na primer stradanje, okužba, zastrupitev), niti psihološki napori ne pahnejo v resno bolezen.

Stres je eden izmed najpogostejših vzrokov za nastanek psihosomatskih obolenj v sodobnem času, ki bi jih v večini primerov lahko preprečili z red­no telesno aktivnostjo, sproš­čanjem in nadzorovanjem ne­gativnih misli. Vendar pa je prepričanje, da se mora posameznik, ki je pod stresom, začeti le aktivno ukvarjati s športom, zmotno. Treba je namreč razmisliti o vzrokih.
Čas je, da sprejmemo odgovornost zase in za svoje zdravje

Ali če povzamemo besede ustvarjalcev projekta @life:

Naša naloga je, da si ustrezno organiziramo zdrave pogoje za življenje: varno in zdravo stanovanje, socialno varnost, zdravstveno zavarovan­je, ustrezno delo, varen krog družine, prijateljev, sodelavcev in znancev, primerno razporeditev dela, počitka, hobijev in zabave.

Vsaka posamična komponenta šteje in vsaka posamična motnja vpliva na našo zdravstveno rezervo. Če sami nismo kos navedenim nalogam, poiščimo strokovno pomoč zdravnika, psihologa ali socialnega delavca.

Avtor: Špela Sila; foto: Shutterstock
@alife

@life uporabniku omogoča spremljanje fizične zmogljivosti, zdravstvenega in psihološkega stanja.

Preberi...!

http://www.aktivni.si/psihologija/stresa-se-je-treba-lotiti-celostno/


Strokovnjaki odgovarjajo
Tanja Želj
Vadba in fitnes: Vadba

Pozdravljen! Imam eno vprašanje, želim se znebiti približno 5 kg zato sem začela nekje pred slabim mesecem hoditi v fitnes. Obiskujem ga nekje 5x na tedn in vsak dan delam vaje za vse mišične skupine delam 4-5 serij po 15 ponovitev nato pa kardio. Zanima me ali je tak način ...





Vprašajte strokovnjaka

Za postavljanje vprašanje morate biti prijavljeni. Kliknite tu za prijavo v aktivni.si.

Za postavljanje vprašanje morate biti prijavljeni. Kliknite tu za prijavo v aktivni.si.

KLIKNI na link !

http://www.aktivni.si/vprasajte/?utm_source=aktivni.si&utm_medium=widget&utm_campaign=aktivni_topContent

Zadnji odgovori

Vadba
Strokovnjaki > Vadba in fitnes
27. marec 2013 "Pozdravljen! Imam eno vprašanje, želim se znebiti približno 5 kg zato sem začela nekje pred slabim mesecem hoditi v fitnes. Obiskujem ga nekje 5x na tedn in vsak dan delam vaje ..."

Lunica, seveda je. Vendar je potrebno to početi več mesecev, da boš dosegla želeni cilj! Zdravo shujšati je nekje 1kg na mesec (v maščobo), tako da za 5kg vsaj 5 mesecev oz ...
Sprašuje: Lunica
Oznake: hujšanje, fitnes
Hujšanje s tekom
Strokovnjaki > Tek
21. marec 2013 "Zdravo!Nikoli nisem se ukvarjala s športom razen v šoli pri telovadbi.Štejem nekaj čez 20let.Imam kar nekaj maščobe na stegnih in na trebuhu.Rada bi se ..."

Nekateri ljudje potrebujejo zelo malo treninga za oblikvanje ali hujšanje, spet drugi ga potrebujejo zelo veliko, da se jim kaj pozna. Ne vem, v katero skupino spadaš, vem ...
Oznake: tek, hujšanje, hujšanje s tekom
moćna stegna
Strokovnjaki > Vadba in fitnes
10. marec 2013 "Živijo. Že 3 mesce hodim v fitness približno 2-3 krat na teden. Večinoma delam vaje za noge(stegna) ter malo kardio vadbe. Želela sem predvsem izgubiti obseg stegen in ..."

V fitnesu so ti čisto prav povedali. Telo potrebuje kar nekaj časa, da sploh pride do tiste točke, od katere se potem začne ali hujšanje ali oblikovanje telesa. Proces, ki ...
Sprašuje: Maajc_
Oznake: fitnes, hujšanje, oblikovanje telesa
fitnes in tek
Strokovnjaki > Vadba in fitnes
2. marec 2013 "Pozdravljeni Že kak mesec trikrat na teden obiskujem fitnes, delam vaje za celo telo, zelo malo pavze med vajami, cca 30-40 minut. Moj namen je predvsem izgubiti maščobo. Vem ..."

Tudi tako se lahko lotiš vadbe, kot si opisala! Preden greš tečt, se malo ogrej (ogrej sklepe in večje mišične skupine), po teku pa se lahko rahlo raztegneš.

Med dnevi fitnesa ...
Sprašuje: s
Oznake: tek, fintes
asimetrija
Strokovnjaki > Vadba in fitnes
3. februar 2013 "pozdravljeni, že približno 2 leti imam skuliozo. moja leva stran hrbtenice je veliko bolj okrepljena kot moja desna stran. Katere fitnes vaje so primerne zame? hvala in LP "

Kaludija, v primeru skolioze se priporoča, da izvajaš vse vaje asimetrično. To pomeni, da delaš levo stran posebej in desno stran posebej. Prav tako je dobro, da šibkejšo stran ...
Sprašuje: klaudija1911
Oznake: skolioza
bolečine v hrbtenici- izvid
Strokovnjaki > Zdravje
3. januar 2013 "Pozdravljeni! Sem 17 letno dekle, ki se je zaradi bolečin v ledvenem delu in v križu prenehalo ukvarjati z odbojko. Nekaj časa sem kljub bolečini trenirala, zdaj pa počivam že ..."

Ema, jaz nisem zdravnica, vendar ti lahko povem, da je to dobro, če nimaš znakov hernie!

Priporočala bi ti dobro in kvalitetno (najbolje individualno) vadbo stabilizatorjev trupa, kar ...
bolečine v kolku
Strokovnjaki > Tek
7. september 2012 "Spomladi sem po 2-letnem premoru spet začela teči in prve 3 mesece vse odlično. Na morju kjer sem tekla vsak dan po 7 km, me je po enem tednu začel boleti kolk, najprej samo ..."

Pozdravljena.

Vsekakor ti svetujem pregled pri dobrem športnem fizioterapevtu (če si iz Ljubljane priporočam Fizioterapijo Fuchs, če nisi iz Ljubljane se pozanimaj za dobrega ...
Sprašuje: nino
Oznake: tek, bolečine v kolku, rehabilitacija kolka
Neuspešno hujšanje
Strokovnjaki > Prehrana
2. september 2012 "Pozdravljeni! Na vas se obračam za pomoč. Zaradi ne preveč aktivnega življenskega sloga in požrešnosti () sem pridobila 5 kg v zadnjih nekaj letih. Vem da se ne sliši veliko ..."

Draga

Dela s svojim telesom se je treba lotiti postopoma. Urediti je potrebno področje gibanja, zdrave in uravnotežene prehrane ter počitka. Po dveh tednih se ne zgodi še ...
Sprašuje:
Oznake: hujšanje, maščoba, mišice
Srčni utrip
Strokovnjaki > Tek
10. avgust 2012 "Živjo, imam vprašanje glede srčnega utripa, predvsem pri teku. Če na začetku navedem nekaj "statističnih" podatkov: stara sem 27 let (skoraj 28 ), zdrava, ITM 19,4. Imam konstantno ..."

Draga a. S tvojim srčnim utripom nič ni narobe, je povsem normalen in je normalno tudi, da če boš pe malo povečala tempo, bo še narastel. Povprečni srčni utrip okrog 150 ima ...
Sprašuje: a.
Oznake: tek, srčni utrip, frekvenca srca
vadba začetnice
Strokovnjaki > Tek
8. avgust 2012 "Zdravo, po dolgem dolgem razmišljanju in umesnimi prekinitvami sem se odločla da morm začet mau delat na svoji kondiciji. In tako sem se odločla za tek. Zanima me pa ali lahk ..."

Lejcha, glede aerobnega gibanja je tako, da je vsako specifično. Kar pomeni, da če samo tečeš boš vseeno čutila napor, če boš šla v hribe. Če samo kolesariš, ti bo vseeno napor ...
Sprašuje: Lejcha
Oznake: tek, rolanje, kondicija

1 2 3 4 5 6 ... 96 97 »
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[sjara]

Pozdravljeni,pod to temo sem se odločila ker sama ne vem kaj se dogaja z mano.
z fantom sva skupaj 9 mesecev. do junija je blo vse okej,prihajali so prepiri kot pri partnerju mora bit. ampak od junija se je nekaj v meni spremenilo,postala sem hladna do svojega partnerja. nevem zakaj,žal se ne morem vzburit da bi imela spolni odnos,da bi se imela tako lepo kot sva se imela prej. :/ vedno se razburim in začnem grdo govriti,še vedno je z mano razumevajoči kot je bil in me ceni,ampak pred tem kot sem se ohladila je nad mano 2x kričal in izrekel da se widi da ga nimam rada zato nimawa spolni odnos,in od tega dneva se je vm eni nekaj spremenilo ( ampak razumem da je bil jezen ..) mogoče je krivo da moji možgani mislijo da ne bom zmogla.? newem ali naj vztrajam ali ne .. ampak vem dag a imam rada,saj ko se objameva oz mi pove lepo stvar se počutim prijetno ob njem .. ali so krivi takšni in drugačni pritiski nad mano :/
rabila bi vašo pomoč. KAJ NAJ NAREDIM ?
lp.

[marjan]

[sjara]

Pozdravljeni,nwm zakaj sem zbrala tole okence,ampak nevem kje naj pišem
Mene zanima zakaj še vedno fantu po sexu ne pride ? ima se zelo lepos,trastno,uživa it tako kot mora bit ! Lahko traja pol ure še več pa mu še nikoli ne pride
Če pa mu bom z roko nekaj minut pa mu pride .... Zakaj ?
( namreč jemle zdravila imel je presaditev jeter ... samo to nebi vplivalo na to ali ? )

Lp



Pozdravljena !

Možno je, da je pač žiučen oz. da se ne sprosti zadost, ima v sebi nek strah, nekakšne predsodke, kaj, če boš zanosila,, nekaj takšnega, ko mu ga obdelaš z roko mu pa pride takoj, ja, takrat se lahko on bolj sprosti...itd.
Lahko so pa kriva delno tudi kakšna zdravila katera jemlje zaradi bolezni, ne vem, lahko, da se samozadovoljuje, ko je sam doma in je vajen pač bolj roke.
Vedno se najde več vzrokov in eden je sigurno tudi pravi.