ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Motnje srčnega ritma


Na­sled­nji te­den je sve­tov­ni te­den srč­ne­ga rit­ma, zato sem se od­lo­či­la, da bom na­pi­sa­la ne­kaj o srč­nih mot­njah. Naj­po­gostej­ša srč­na mot­nja je atrij­ska fi­bri­la­ci­ja. S sta­ra­njem pre­bi­vals­tva se tudi po­go­stost te mot­nje po­ve­ču­je. Pred­vi­de­va se, da se bo v dvaj­se­tih letih raz­vi­la atrijska fi­bri­la­cija pri 2 od­stot­kih ljudi, kar je iz­jem­no ve­li­ko.

Arit­mi­ja je vsa­kr­šna mot­nja rit­ma srca, ki se raz­li­ku­je od si­nu­sne­ga rit­ma s frek­ven­co od 60 do 99 na mi­nu­to. Srce je mi­ši­ca, ki ima svoj red­ni ri­tem, ki ga do­lo­ča nje­gov last­ni pre­vod­ni si­stem. Elek­trič­na ak­tiv­nost se ši­ri ena­ko­mer­no po vsej srč­ni mi­ši­ci. Če se po­ja­vi­jo mot­nje pre­va­ja­nja, na­sta­ne­jo raz­lič­ne mot­nje rit­ma. Na elek­trič­no ak­tiv­nost srca vpli­va­jo tudi elek­tro­li­ti, ki jih ima­mo v krvi, in si­cer ka­lij in kal­cij. Kon­cen­tra­ci­je teh dveh elek­tro­li­tov so zelo na­tanč­no urav­na­va­ne.


Za­kaj na­sta­ne­jo mot­nje rit­ma?

Me­ha­niz­mi so tri­je: po­ve­ča­na av­to­ma­ti­za­ci­ja, pro­že­na ak­tiv­nost, kro­že­nje vzbur­je­nja.

Po­ve­ča­na av­to­ma­ti­za­ci­ja je lah­ko po­sle­di­ca po­ve­ča­ne­ga iz­lo­ča­nja adre­na­li­na ob stre­su, vpli­va do­lo­če­nih zdra­vil, lah­ko na­sta­ne po srč­ni kapi. Pro­že­na ak­tiv­nost na­sta­ne pri za­stru­pi­tvi z di­gi­ta­li­som – lani­topom. Na­sta­ne­jo živ­ljenj­sko ne­varne mot­nje rit­ma z vi­so­ko srč­no frek­ven­co. Kro­že­nje vzbur­je­nja po srcu je najpogostej­ši vzrok za na­sta­nek arit­mij in tudi najpo­go­stej­še – atrij­ske fi­bri­la­ci­je.

Mot­nje rit­ma so lah­ko po­ve­čana frek­venca srca, in si­cer nad 100 utri­pov na mi­nu­to, ali zmanj­šana frek­ven­ca, in si­cer pod 50 utri­pov na mi­nu­to. Šport­ni­ki ima­jo lah­ko nor­mal­no frek­ven­co oko­li 40 do 50 udar­cev na mi­nu­to. Na splo­šno pa ve­lja, da je za srce bolj­ša niž­ja frek­ven­ca – pod 60 udar­cev na mi­nu­to –, ker je srce manj obre­me­nje­no. Po­dob­no kot stroj – manj ko ga obre­me­nju­ješ, dalj ča­sa zdr­ži. Mo­tor naj­bolj trpi, če mora dalj ča­sa de­la­ti pod vi­so­ki­mi obra­ti.

Atrij­ska fi­bri­la­ci­ja
Je zelo po­go­sta mot­nja rit­ma. S sta­rost­jo nad 65 let se šte­vi­lo teh mo­tenj po­ve­ču­je. Tretji­na mo­tenj rit­ma je prav atrij­ska fi­bri­la­ci­ja. Pri atrij­ski fi­bri­la­ci­ji gre za ne­re­den ri­tem srca, kjer bije srce zu­naj svo­je­ga rit­ma. Če je frek­ven­ca srca nor­mal­na, še gre. Ob po­vi­ša­ni frek­ven­ci srca nad 100 utri­pov na mi­nu­to ali celo čez 150 utri­pov na mi­nu­to se člo­vek, ki ima atrij­sko fi­bri­la­ci­jo, po­ču­ti zelo ne­la­god­no, du­ši ga, sla­bi ga. Atrij­ska fi­bri­la­ci­ja je lah­ko pa­rok­siz­mal­na – po­ja­vi se ne­na­do­ma in iz­zve­ni v sed­mih dneh, lah­ko pa prei­de v kro­nič­no ob­li­ko in te­daj ne­redni ri­tem vztra­ja. Zdrav­nik lah­ko po­sta­vi diag­no­zo že s po­slu­ša­njem srca in ti­pa­njem pul­za. Diag­no­zo potr­di­mo, če po­sna­me­mo elek­tro­kar­dio­gram (EKG). Zdrav­nik na­po­ti bol­ni­ka h kar­dio­lo­gu, kjer mu na­re­di­jo tudi ultra­zvok srca in vpe­lje­jo zdra­vi­la ali opra­vi­jo elek­tro­kon­ver­zi­jo – po­sto­pek, s ka­te­rim se s po­moč­jo elek­trič­ne­ga apa­ra­ta pre­ki­ne ne­red­no hi­tro bit­je srca.

Zdrav­ljenje atrij­ske fi­bri­la­ci­je
Po­sku­ša­mo vzpo­sta­vi­ti si­nu­sni ri­tem srca, to po­me­ni nor­ma­len ri­tem srca. Po­skr­bi­mo za zni­ža­nje frek­ven­ce srca. Pri ne­nad­nem po­ja­vu atrij­ske fi­bri­la­ci­je sku­ša­mo ri­tem po­vr­ni­ti z elek­tro­kon­ver­zi­jo ali zdra­vi­li. Nuj­no je zdrav­lje­nje os­nov­ne bo­lez­ni, kot so po­vi­šan krvni tlak, bo­lez­ni ščit­ni­ce … Atrij­ska fi­bri­la­ci­ja sama po sebi ne­po­sred­no ško­dlji­vo vpli­va na srč­no mi­ši­co – pov­zro­ča struk­tur­ne spre­mem­be v srč­ni mi­ši­ci in na­sta­nek fi­bro­ze – manj­vrednega tkiva, ki se ob­na­ša dru­ga­če kot srč­na mi­ši­ca, to pa še po­slab­šu­je de­lo­va­nje srč­ne mi­ši­ce.

Tve­ga­nje za kap
Atrij­ska fi­bril­ci­ja po­me­ni mot­njo rit­ma srca – ne­re­den srč­ni ri­tem. To po­ve­ča na­sta­nek krv­nih strd­kov v srcu, zato je pri vseh, ki ima­jo atrij­sko fi­bri­la­ci­jo, nuj­na an­ti­koa­gu­lant­na te­ra­pi­ja, pri ne­ka­te­rih še do­dat­no an­tia­gre­ga­cij­ska.

An­ti­koa­gu­lant­na te­ra­pi­ja po­me­ni je­ma­nje zdra­vil, ki zmanj­ša­jo po­jav­nost na­stan­ka krv­nih strd­kov. Bol­nik mora vsak dan jemati zdra­vi­la var­fa­rin v od­mer­ku, ki ga je treba stal­no pri­la­ga­ja­ti. Po­treb­ne so red­ne, naj­prej te­den­ske, nato me­seč­ne kon­tro­le krvi. V vsa­kem zdravs­tve­nem domu ima­mo an­ti­trom­bo­tič­ne am­bu­lan­te, ki vo­di­jo bol­ni­ke, ki jem­lje­jo var­fa­rin. Tako za bol­ni­ke in nji­ho­ve svoj­ce kot tudi za zdravs­tve­ne de­lav­ce po­me­ni vse sku­paj kar ve­liko po­rabo ča­sa in je or­ga­ni­za­cij­sko zah­tev­no.

Hkra­ti se za­ve­da­mo, da gre ve­či­no­ma za sta­rej­še lju­di, ki jem­lje­jo hkra­ti z var­fa­ri­nom še dru­ga zdra­vi­la, ta pa lah­ko ima­jo sku­paj z var­fa­ri­nom hude stran­ske učin­ke. Vo­de­nje bol­ni­ka z atrij­sko fi­bri­la­ci­jo je zah­tev­no za zdrav­ni­ka pa tudi za bol­ni­ka in svoj­ce. Po­mem­bno jih je tudi pou­či­ti o pre­hra­ni, ki lah­ko iz­ni­či ali po­ve­ča de­lo­va­nje var­fa­ri­na. Zdrav­lje­nje z var­fa­ri­nom je re­la­tiv­no var­no, če je stro­kov­no nad­zo­ro­va­no, si­cer je lah­ko smrt­no ne­var­no, kaj­ti pre­ve­liki od­mer­ki var­fa­ri­na lah­ko pov­zro­či­jo ne­var­ne kr­va­vi­tve. Bol­ni­kom, pri ka­te­rih so­de­lo­va­nje ni za­nes­lji­vo, zdrav­nik ne pred­pi­še zdrav­lje­nja z var­fa­ri­nom. Na­me­sto var­fa­ri­na do­bi­jo samo an­tia­gre­ga­cij­sko zdrav­lje­nje z ace­til­sa­li­cil­no ki­sli­no. Pri bol­ni­kih, ki ima­jo po­leg atrij­ske fi­bri­la­ci­je še dru­ga srč­na obo­le­nja, ki zah­te­va­jo an­tia­gre­ga­cij­sko zdravlj­nje, tega jem­lje­jo hkra­ti z var­fa­ri­nom, če­prav se pri teh tve­ga­nje za kr­va­vi­tve po­ve­ča kar za 20 od­stot­kov. Pri tem je po­tre­ben še strož­ji nad­zor bol­ni­kov.

Katarina Planinec, dr. med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan