ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Ali kontracepcijske tablete res delujejo na več načinov?
Avtor: Tili Kojić


Zablode in predsodki o kontracepcijskih tabletah

Čeprav na milijone žensk po vsem svetu uporablja že peto generacijo oralnih kontracepcijskih tablet, v številnih okoljih še naprej krožijo govorice o debelih in dlakavih bitjih, v katera se spreminjajo dame, ki so »nasedle« hormonskim sredstvom, da bi se zaščitile pred nosečnostjo. Toda po izsledkih najnovejših znanstvenih raziskav je v teh predsodkih bolj malo resnice. Poznamo tri generacije oralnih kontracepcijskih tabletk oz. tri generacije gestagenov, ki jih te tabletke vsebujejo. Najnovejši gestagen drospirenon sodi v posebno skupino, saj je edini derivat spironolaktona

1. Tabletke so škodljive za zdravje ženske
Hormonska kontracepcija deluje na več načinov. Hormonskih tabletk zdravniki ne predpisujejo samo zaradi preprečevanja nosečnosti, temveč tudi kot terapijo za nekatera stanja. Iste hormonske tablete lahko pri enih ženskah povzročajo težave, medtem ko jih druge sploh ne občutijo. V vsakem posameznem primeru se je treba odločati posebej in pretehtati morebitno tveganje zaradi neželenih učinkov na eni strani in tako rekoč stoodstotno zaščito pred neželeno nosečnostjo na drugi. Tehtnica se skoraj vedno nagne na drugo stran.

2. Hormonske tabletke niso za dekleta, mlajša od dvajset let
Tabletke lahko uporabljajo tudi mlajša dekleta.

3. Tabletke redijo
To velja predvsem za tabletke starejše generacije, zdaj pa so na voljo tudi tabletke, ki vsebujejo hormon, ki nasprotuje zadrževanju vode v telesu. Zaradi te edinstvene lastnosti kontracepcijske tabletke s tem hormonom ženskam omogočajo ohranjanje stabilne telesne teže. Majhen delež žensk, ki jemljejo posamezno vrsto tablet, se lahko zredi, toda to je navadno povezano bodisi z zadrževanjem vode ali povečanim tekom apetitom. V zelo redkih primerih tabletke vplivajo na presnovo.

4. Po uporabi tablet dolgo ni možno zanositi
V resnici je prav nasprotno. Že v prvem mesecu po prenehanju jemanja tablet se verjetnost, da bo ženska zanosila, naglo poveča. Statistika celo kaže, da se verjetnost, da se bodo v tem obdobju rodili dvojčki ali trojčki, poveča kar do dvakrat. Nekatere oblike neplodnosti zdravijo prav s tem, da ženski za tri do štiri mesece predpišejo hormonske tablete, saj pozneje lažje zanosijo.

5. Po dveh letih jemanja tablet je treba narediti leto premora, da se telo »očisti«

Napačno. Premor pri jemanju tablet ne vpliva ne na pogostost zapletov ne na poznejšo sposobnost zanositve. Če zdravnik ugotovi, da ni ovir za jemanje tablet, jih ženska lahko jemlje dolga leta. Če je ženska zdrava in ne kadi, lahko jemlje kombinirane kontracepcijske tabletke vse do menopavze.

6. Hormonske tablete povzročajo nastanek aken in poraščenosti
To ne drži popolnoma. Nekatere kontracepcijske tablete vsebujejo izboljšane hormone, zato jih uporabljajo tudi za zdravljenje aken oziroma lepšo, svetlejšo polt. Tudi večja poraščenost je pomanjkljivost, značilna za tabletke prejšnjih generacij. Novejše tablete ne prispevajo k poraščenosti po telesu, celo upočasnjujejo jo in povzročijo tanjšanje dlak.

7. Kontracepcijske tablete povečujejo tveganje za nastanek raka dojke in jajčnikov
Zaščita pred rakom je verjetno ena najpomembnejših prednosti jemanja kontracepcijskih tabletk. Tabletka ščiti žensko tako pred rakom na jajčnikih, kot tudi pred rakom endometrija (maternične sluznice). Pri uporabnicah kontracepcijskih tabletk je nevarnost za nastanek raka jajčnikov za skoraj polovico manjša kot pri ženskah, ki kontracepcijskih tabletk ne uporabljajo. Takšna zaščita nastopi po približno 6 mesecih jemanja in traja še 10 let po prenehanju jemanja. Podobna je tudi zaščita pred rakom maternice. Tudi tukaj se tveganje za nastanek raka zmanjša za skoraj polovico v primerjavi z ženskami, ki kontracepcijskih tabletk ne jemljejo. Zaščita nastopi po približno 12 mesecih in se ohrani še najmanj 15 let po prenehanju jemanja tabletk.
V številnih raziskavah niso našli nobene povezave med rakom na dojkah in jemanjem kontracepcijskih tabletk pred 36. letom in morda do 45. leta starosti. Pri ženskah, starejših od 45 let, ki so v plodnem obdobju jemale kontracepcijske tabletke, ni nobena raziskava pokazala na povečanje tveganja za raka dojke v primerjavi z ženskami, ki kontracepcijskih tabletk niso jemale.

8. Tabletke povzročajo potrtost in depresijo
Tabletke lahko dodatno poslabšajo zelo hudo depresijo, toda to je razmeroma redek neželen učinek, ki ga zazna zelo majhen delež žensk. Ker ženske, ki jemljejo tabletke, pogosteje obiskujejo zdravnika, je večja tudi verjetnost, da žensko, ki jo muči depresija, odkrijejo pravočasno in ji ponudijo pomoč.

9. Sintetični hormoni so nenaravni
Veliko zdravnikov je prepričanih, da hormonska tabletka pravzaprav približa naše telo »naravnemu« stanju. V manj razvitih družbah, kjer učinkovita kontracepcija ni dostopna, ovulacijo preprečujejo bodisi z nosečnostjo, bodisi z dojenjem. Te ženske imajo pogosto v vsem življenju samo nekaj več kot ducat ovulacij in menstruacij. Ženske, ki uporabljajo nehormonsko obliko zaščite, na primer kondom, imajo lahko toliko menstruacij na leto.

10. Zaradi jemanja tabletk menstruacije postanejo neredne in včasih celo izginejo
To ne drži. Strokovnjaki poudarjajo, da jemanje hormonske kontracepcije uravnava nereden menstruacijski ciklus, zmanjšuje obilne krvavitve in odpravlja z menstruacijo povezane bolečine. Po prenehanju jemanja oralnih kontracepcijskih sredstev pri dveh odstotkih žensk prihaja do motenj menstruacijskega ciklusa, toda praviloma je to posledica težav, ki jih je ženska imela že pred jemanjem tabletk, ne pa posledica jemanja tabletk.

11. Če ženska zanosi med jemanjem tablet, to lahko poškoduje plod
Številne klinične raziskave so potrdile, da kontracepcijske tabletke ne povzročajo poškodb na plodu in nimajo nobenega vpliva na njegovo zdravje, celo če ženska zanosi med jemanjem tabletk.

12. Kontracepcijske tabletke ščitijo pred spolno prenosljivimi boleznimi
Žal to ne drži. Tabletke lahko samo zmanjšajo tveganje pred vnetji organov v medenici, najbrž zato, ker prispevajo k zgoščevanju sluznice materničnega vratu, s tem pa se upočasni prodor vnetij. V nobenem primeru pa tabletke ne ščitijo pred spolno prenosljivimi boleznimi.

Vse omenjene zablode izvirajo iz napačno razlaganih neželenih učinkov, saj je delež žensk, ki zares doživijo neželene učinke, zelo majhen. Nekatere zablode temeljijo na izkušnji žensk, ki so jemale hormonsko kontracepcijske tabletke prejšnje generacije, te pa so vsebovale visoke odmerke estrogena in gestagena.

_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Zanesljive oblike zaščite
Avtor: NN

Mojca Demšar, dr. med., spec. ginekologije (Foto: Mojca Demšar, dr. med.)


Dolgoročna kontracepcijska zaščita

Kako se izogniti nosečnosti po porodu?

»Do prve menstruacije po porodu priporočam vsaj kondom, nato svetujem tablete ali maternični vložek s hormoni, saj je to dvoje najzanesljivejša zaščita,« pravi Mojca Demšar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Zdravstvenega doma Šiška v Ljubljani. »Žensko nato opremim z informativnim gradivom, da se lažje odloči. Nato nekatere pridejo samo po recept, tiste, ki izberejo maternični vložek, morajo priti na še en pregled, saj je pred vstavitvijo vložka namreč potreben pregled, medtem ko pri tabletkah ženski samo izmerimo krvni tlak, jo stehtamo in preverimo morebitne kontraindikacije.« Ženske si v tem obdobju želijo predvsem zanesljive oblike zaščite, prednost pa dajejo povratnim metodam kontracepcije, najpomembnejše pa ostaja vprašanje povezave med dojenjem in možnostjo zanositve.

V Sloveniji se število neželenih nosečnosti znižuje, največ splavov pa je med ženskami okrog tridesetega leta starosti z ustaljenim družinskim življenjem in dvema otrokoma. Veliko umetnih prekinitev nosečnosti je še v prvih letih po porodu in med ženskami, ki splav že imele. Zakaj je tako?
Predvsem zato, ker na zaščito pomislijo prepozno. Dolgo po porodu upajo, da naravne metode delujejo, potem pa se le »zgodi«. Nekatere torej ne uporabljajo zanesljive zaščite, pri drugih je ta odpovedala. Med kandidatkami za splav je največ žensk z rednimi spolnimi odnosi. Mlada dekleta se bolj bojijo nosečnosti in so ozaveščene; čeprav imajo spolne odnose redko, bolj mislijo na zaščito.

Poleg tega se tem ženskam splav morda ne zdi tolikšna tragedija. Družina si denimo želi imeti otroka, a se potem izkaže, da morda ne še takoj. Za dekleta je nosečnost nesprejemljiva in se morda zato bolj potrudijo. Malce starejše, urejene ženske se zanašajo na manjšo zmožnost zanositve, mislijo si, »saj ne bo nič«. Pri vsaki ženski je drugače, vsaka je zgodba zase. Zelo malo je takih, ki zanosijo, še preden se povrne menstruacija, takrat je možnost zanositve majhna, a tudi to se zgodi.

Lahko bi rekli, da gre za nekakšno pretirano sproščenost, zanašanje na naravne metode prekinjenega odnosa, štetja dni, opazovanja sluzi … To seveda odpove. K sreči dekleta temu ne zaupajo več. Kako tudi bi, saj je možno zanositi tudi ob pravilni in redni uporabi kondoma.

Kakšne oblike zaščite so najprimernejše za žensko po porodu?
Kaj vpliva na to izbiro?

Obstaja kar nekaj zanesljivih oblik zaščite pred nosečnostjo: tabletke, depo injekcije in maternični vložek s hormonom gestagenom.Intrauterini sistem s hormonom se lahko vstavi 6 tednov po porodu oziroma takrat, ko se maternica dovolj skrči na normalno velikost. Ženski, ki že ima izkušnjo, da je po porodu hitro zanosila, po drugem otroku pa noče takoj še tretjega, je možno vstaviti maternični vložek že šest tednov po porodu, čeprav še nima menstruacije. Maternični vložek je primeren tudi, ker ne vpliva na dojenje. Za ženske, ki polno dojijo in hočejo zaščito takoj, tabletke niso priporočljive. Z začetkom menstruacije jih sicer lahko začnejo jemati, saj otroku odmerek hormona, ki ga dobi z mlekom, ne škoduje. Količina in kakovost mleka se sicer rahlo zmanjšata, zaradi česar je s tabletami bolje še malo počakati. Menstruacija se pojavi tretji, četrti ali peti mesec po porodu, še mesec ali dva pa ni tako hudo počakati. Do takrat je treba redno uporabljati kondom ali drugo zaščito. Ženske, ki ne dojijo, lahko začnejo jemati tablete kadarkoli po tem, ko se povrne menstruacija.

Na odločitev, katero metodo zaščite bo ženska izbrala, poleg dojenja vpliva tudi to, kdaj namerava spet zanositi. Če želi zanositi že kmalu, ne svetujemo materničnega vložka, ker ga vstavimo z namenom, da bo deloval vsaj eno leto.

Kaj ni leto dni najkrajši čas med dvema nosečnostma, v katerem si telo lahko dovolj opomore?
So tudi ženske, ki prvič zanosijo malo starejše; če se to zgodi pri 37 letih, ženska pa želi še enega ali dva otroka, ne more odlašati. Vprašanje je tudi, ali bo takoj zanosila. Odločamo se v vsakem primeru posebej; velja pravilo, da je vložek namenjen za dolgoročno zaščito. Seveda ga včasih tudi odstranimo … To se lahko zgodi tudi med prvim in drugim otrokom, drugim in tretjim, nikakor pa ne z namenom, da bo vstavljen samo nekaj mesecev. Čeprav vložek odlikujeta velika zanesljivost in udobnost, v začetnem času po vstavitvi lahko pride do težav, kot so dolgotrajne krvavitve, pri sodobnejšem vložku s hormonom pa izcedki, zato je škoda, da bi ženska tri mesece prenašala neželene učinke, dva meseca »uživala«, nato pa bi ji ga odstranili. Vstavitev materničnega vložka je le poseg, ki ga sprva lahko spremljajo težave, ko pa se te umirijo, je odlična zaščita. Toda poudarjam: samo za nekatere ženske. Veliko žensk ne mara tujka v telesu, bojijo se vstavljanja, ob misli na to jih spreleti srh. Druge se bojijo hormonov, »kemije« ne bi jemale za nobeno ceno, zato je dobro, da imamo oboje.

Maternični vložek s hormoni je neupravičeno prezrt. Kakšne so vaše izkušnje?
V Sloveniji je maternični vložek s hormoni na voljo pet let. Zdaj vlagamo že druge, toliko namreč traja zaščita in po tem času ga je treba zamenjati. Uporabnice so zadovoljne in pogosto prihajajo po drugega. Vložila sem kakih sto vložkov; drugega sem vložila že osmim ženskam. Nekaj sem jih odstranila zaradi načrtovanja nosečnosti, zaradi dolgotrajnih izcedkov pa le enega ali dva.

Vložek ni primeren za ženske, ki so imele dolgotrajna vnetja ali zunajmaternično nosečnost, a tudi za tiste, ki še nikoli niso bile noseče, tablete niso primerne za ženske s krčnimi žilami, okvarami jeter in previsokim krvnim tlakom. To je prva, groba delitev, potem pridejo na vrsto še želje žensk.

Koliko se hormonske tablete in maternični vložek razlikujejo od kontracepcije, ki je bila na voljo pred petnajstimi leti ali v času naših mam?
Tabletke so boljše, saj so šibkejše in bolje vplivajo na telo. Najnovejše kontracepcijske tabletke, ki jih je sicer treba plačati, vsebujejo nov gestagen drospirenon, zaradi česar so znatno boljše od drugih. Sodobnejše tabletke vsebujejo nižje odmerke hormonov. Za primerjavo: v prvi generaciji je ena tabletka vsebovala toliko hormonov, kot jih je zdaj v eni škatlici. Poleg tega se izboljšujejo gestageni, estrogen pa je ves čas isti. Tabletke s hormonom drospirenonom imajo dodatne ugodne učinke na psihično počutje, kožo naredijo lepšo in preprečujejo zastajanje tekočine v telesu, zato se ženska ne zredi. Tiste, ki si lahko privoščijo te tabletke, so zares zadovoljne. Tudi recept dobijo za vse leto, sicer pa je treba priti po recept na vsake tri mesece. Napredek se torej kaže v šibkejših odmerkih in novih gestagenih.

Do velikega premika je prišlo tudi pri materničnem vložku. Zdaj namesto bakra vsebuje hormon gestagen, ki se sprošča postopoma in v nasprotju s hormonskimi tabletami deluje lokalno, na maternično sluznico, ne pa na jajčnike in vse telo. Tako se maternična sluznica ne odebeli, da bi se pripravila za ugnezditev jajčeca, ampak ostane tenka, zato se nima kaj luščiti. Ciklus poteka, jajčniki delujejo normalno, ženska čuti vse simptome, ki napovedujejo prihod menstruacije, vendar do krvavitve ne pride ali pa je šibkejša. Ne zgodi se torej, da bi v ženski zastajala stara sluznica, kot se bojijo nekatere ženske.

Novi vložek vpliva tudi na maternični kanal, ki se sicer med ovulacijo odpira in iz katerega potem izteka sluz. Kanal je ves čas zaprt, zato zapira pot tudi bacilom. Pri bakrenem vložku so bile menstruacije pogosto premočne, kar je bilo za nekatere ženske nesprejemljivo. Novi vložek deluje tako, da so menstruacije znatno šibkejše, kanal pa je zaprt, zato je manj vnetij. Pri rabi bakrenega vložka je bilo več vnetij jajčnikov, večkrat je izpadel in kljub uporabi je večkrat prihajalo do zanositve, pri mireni pa vsega tega skoraj ni.

Bi torej rekli, da pri ženskah obstaja še vedno nekakšen strah pred hormoni?
Nekaj takih še srečam, ki so slišale za slabe izkušnje s prejšnjimi tabletami desetletja nazaj. Te so res spremljale neprijetnosti, kot so poraščenost, odvečni kilogrami in obvezni premori med jemanjem. Nekaj časa je veljalo, da pred prvo nosečnostjo ni dobro jemati tablet več let. Vse to so nove študije ovrgle, premori niso potrebni in tabletke je možno jemati pred prvo nosečnostjo, vse dokler ženska ne želi zanositi.

Ženska, ki želi zanositi, mora po prenehanju jemanja tabletk uživati dodatno folno kislino, ker je potreba po tem hranilu takrat večja, zato je jemanje dodatkov zelo pomembno.

Veliko predsodkov se je ohranilo zato, ker so bile takrat glavni vir informacij prijateljice in matere, ki so nemara imele težave z vložkom. Zato ga hči noče izbrati, za novega pa sploh še ni slišala. Novi vložek je znatno boljši od bakrenega, tudi tablete so boljše kot včasih.

V kolikšni meri dojenje ščiti pred nosečnostjo?
V prvih šestih tednih po porodu naj ženska sploh ne bi imela spolnih odnosov. Dokler polno doji, vse obroke na tri ure, tudi ponoči, sta samo dva odstotka možnosti zanositve. Ko otrok en obrok preskoči, to pomeni novih 10 odstotkov možnosti za zanositev. Ko nastopi menstruacija, se možnost zanositve poveča še za deset odstotkov, ko otrok dopolni šest mesecev pa še za deset odstotkov. Ženska je torej lahko še brez menstruacije, otrok je star pol leta, večinoma doji, preskoči le en obrok ponoči, pa to že pomeni 22 odstotkov možnosti za zanositev. To torej ni nobena zaščita več. Priporočila bi vsaj rabo kondoma.

Med polnim dojenjem vseh obrokov na tri ure je verjetnost zanositve zelo majhna, saj se redko zgodi, da ovulacija nastopi pred prvo menstruacijo. Do prve menstruacije največkrat pride še pred ovulacijo, toda to ženski ne pomaga, če ima potem dva dojenčka. Poleg tega ženske sploh ne pomislijo na zamudo, saj se ne zavedajo, da bi menstruacija že morala nastopiti. To je zmota, ampak k sreči ni veliko takih.
Pomembno je torej tudi to, da se s spolnimi odnosi počaka dovolj dolgo.

Kako pogosto mora priti na ginekološki pregled ženska, ki uporablja hormonsko kontracepcijo?
Nadzirati je treba krvni tlak. Tiste, ki so na meji ali imajo druge težave, morajo že zaradi tega pogosteje hoditi na preglede. Pri hormonskih tabletah je treba biti pozoren na kožo in krvni tlak, večinoma pa so uporabnice mlade in zdrave ženske. Sicer velja, da ima ženska pravico priti na pregled enkrat na leto, če ima maternični vložek, pa mora obvezno na pregled enkrat na leto. Bris jemljemo na tri leta, torej enako pogosto kot drugim.

Po kateri obliki zaščite ženske najbolj povprašujejo?
V naši ordinaciji bolj po tabletkah kot po vložkih. Načeloma sta dve vrsti žensk, vendar je nekaj več tistih, ki izberejo tabletke, zlasti zaradi prednosti, ki jih imajo plačljive tabletke. Tabletke zmanjšujejo tveganje za razvoj raka sluznice in jajčnikov, manj je vnetij, tudi menstruacije je možno prestavljati, kar je velikokrat zelo koristno.

Pred čim imajo ženske pri izbiri zaščite zadržke? Zakaj?
Kot sem rekla, se nekatere bojijo hormonov, druge pa odločno zavračajo vložek. Poleg tega se najbolj bojijo, da se bodo zaradi tabletk zredile. Ti zadržki izvirajo iz pogovorov s prijateljicami, izmenjavanja slabih izkušenj s starejšimi ženskami, a tudi iz revij, v katerih pogosto poročajo površno, zavajajoče. Tako kot se je o obližu pisalo, ko je v Angliji umrla neka ženska. Nihče se ni potrudil prebrati, da je bila zelo debela, kar pomeni večje tveganje za trombozo. Zgodbo so si ženske zapomnile po tem, da je ženska umrla zaradi obliža. Pomanjkljiva informacija lahko povzroči veliko škodo.

Koliko vas ženske sprašujejo o tveganjih in neželenih učinkih?
Sprašujejo veliko, mi pa povemo vse o možnih zapletih. Na primer o tem, da ženska tvega trombozo, če bo ob jemanju tabletk kadila. Kadilke dobijo tabletke samo do 35. leta, nekadilke do 50. leta. Odločamo se v vsakem primeru posebej. Tromboza je, kot vemo, zelo huda stvar, zato se mora ženska zavedati, da se s tem ne gre šaliti.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Vse o materničnem vložku
Avtor: NN

Najučinkovitejša povratna kontracepcija
Maternični (intrauterini) vložki ne preprečujejo ovulacije, kot oralne kontracepcijske tabletke. Prvi maternični vložki, kot je bila Lipesova zanka, so povzročali sterilni vnetni odgovor znotraj maternice, končni rezultat pa je bilo uničenje spermatozoidov. Če bi do oploditve že prišlo, bi vnetna reakcija maternične sluznice (endometrija) onemogočila vgnezditev jajčne celice.


Starejši maternični vložki …
… imajo okoli pokončnega kraka v obliki črke T navito bakreno žico, iz katere se počasi in stalno sproščajo ioni bakra, ki uničuje spermatozoide na njihovi poti do jajcevodov. Vložki z bakreno žico so vplivali tudi na cervikalno sluz in izločanje proteinov in prostoglandinov v maternični sluznici. Ioni bakra ne vplivajo na hormonske parametre, zato se je dogajalo, da so ženske z nepravilnim ciklusom ali močnimi menstruacijami po vstavitvi bakrenega vložka še naprej imele neredne in obilne krvavitve. Ženske po 40. letu imajo pogosto neredne in obilne menstruacije, zato je bakreni vložek lahko še poslabšal obstoječe probleme.

Novi vložek brez bakra
Veliko boljši je novejši maternični vložek, ki postopoma sprošča hormone gestagene. Ti povzročajo pospešeno dozorevanje maternične sluznice in propadanje enega dela sluznice ter zmanjšuje preživetje spermatozoidov. Takšen vložek delno zavira tudi razvoj foliklov in ovulacijo. Novejši maternični vložek je narejen iz posebne plastike in ima prav tako obliko črke T, vendar namesto bakrene žice vsebuje hormon gestagen (levonorgestrel).

Več načinov zaščite
Takoj po vstavitvi se začne iz materničnega vložka spontano sproščati gestagen, ki pred neželeno nosečnostjo ščiti na več načinov:


•deluje na maternično sluznico, ki ostaja tenka in ne omogoča vgnezditev oplojenega jajčeca,
•zmanjšuje in celo popolnoma zavre gibljivost spermatozoidov v maternici, kar onemogoča oploditev,
•povečuje gostoto cervikalne sluzi, kar otežuje in onemogoča vstop spermatozoidov v maternico.
Poleg tega, da zanesljivo preprečuje neželene nosečnosti, novejša spirala (mirena®) varuje maternično sluznico, ki zaradi gestagena ostaja tenka, posledica pa so šibkejše menstruacije, ki lahko včasih tudi v celoti izostanejo. Prav tako je mogoče maternični vložek s hormoni uporabiti tudi za zdravljenje nerednih in obilnih menstruacij, pri čemer organizem ni obremenjen s sistemsko hormonsko terapijo.

Kdaj in za koga?
Tovrstno zaščito pred nosečnostjo priporočajo ženskam, pri katerih je majhna možnost za tveganje spolno prenosljivih bolezni, ženskam, ki so zaključile z rojevanjem in za tiste, ki želijo večje razmike med dvema nosečnostma kot tudi za tiste, pri katerih hormonska kontracepcijska sredstva ne pridejo v poštev.

Zmanjšuje obilne menstruacije
Maternični vložek, ki sprošča gestagene, je priporočljiv tudi za tiste ženske, ki si poleg zaščite pred neželeno nosečnostjo želijo tudi zmanjšati močne menstruacijske krvavitve, ki povzročajo slabokrvnost, za tiste z bolečimi menstruacijami, za pacientke, ki jemljejo zdravilo tamoksifen zaradi raka dojke, pri hiperplaziji maternične stene in dopolnilnem hormonskem zdravljenju z estrogeni. Po najnovejših študijah uporaba gestagenskega materničnega vložka zmanjšuje tveganje za razvoj raka maternične sluznice (endometrija).

Hormonski maternični vložek je primerna oblika zaščite pred neželeno nosečnostjo tudi za psihiatrične pacientke, pri katerih je vsakodnevno jemanje kontracepcijskih tablet nezanesljivo.

Postopek vstavljanja
Za vse maternične vložke veljajo ista pravila. Pred vlaganjem je potrebno opraviti ginekološki pregled, ki bo izključil obstoj vnetja, ranice ali povečano količino izločka, prav tako so ciste in/ali adneksalni tumor kontraindikacija za maternični vložek. Tega vstavljajo v sterilnih pogojih ob pregledih maternične votline (položaj maternice in globina votline). Maternični vložek ginekologi vstavljajo v prvi fazi ciklusa, pred koncem menstruacije, zaradi manjšega tveganja, da bo vložek izpadel, bodisi zaradi materničnega krčenja, bolj odprtega ustja maternice ter hitrih obnavljajočih reakcij sluznice na manjše travme v tej fazi menstrualnega ciklusa.

Po vstavitvi vložka v nožnici prosto visi nitka, dolga dva, tri centimetre. Zaradi velike nevarnosti izpadanja vložka po porodu priporočajo, da se vložek vstavi vsaj šest tednov po porodu, ko se maternica skrči na svojo naravno velikost. V času dojenja se je maternični vložek s hormonom izkazal za izvrsten način kontracepcije. Neposredno po vstavljanju ter 6 in 12 tednov po tem, je priporočljiv pregled z ultrazvokom zaradi tega, da se preveri položaj vložka. Po petih letih je treba maternični vložek zamenjati, saj po tem času lahko pride do zmanjšanja učinkovitosti vložka ter večje pogostosti zapletov.

Pomanjkljivosti
Spontano izpadanje vložka se zgodi v 5-6 odstotkih primerov, in sicer v prvem letu uporabe, kasneje pa samo v 1-2 odstotkih primerov. Pogostost spontanega izpadanja je večja, če vložek vstavijo kmalu po porodu.
Do povečane menstruacijske krvavitve prihaja v 30 odstotkih primerov, po vstavitvi lahko nekatere ženske začutijo bolečino, še posebej občutljivejše ženske. Prav tako se v manjšem obsegu pojavlja tudi predmenstrualna krvavitev. Drugi zapleti in tveganja, znani iz literature, vključujejo izgubo idealnega položaja vložka, kar je mogoče ugotoviti z ultrazvočnim pregledom, preluknjanje ali predrtje maternične stene, vraščanje vložka v mišično plast maternic, okužbe ter vnetno bolezen male medenice.

V primeru sodobnih vložkov, ki vsebujejo gestagene (levonorgestrel – mirena), je pogostost zunajmaterničnih nosečnosti nižja kot v kontrolni populaciji. Nosečnost kljub materničnem vložku ni indikacija za splav, saj se 60 odstotkov tako nastalih nosečnosti zaključi brez posebnosti. Ugotovili so, da ni tveganja pred nastankom poškodb plodu.

Kljub vsem dobrim lastnostim maternični vložek s hormonom ni primeren za vse ženske, predvsem ne za tiste, pri katerih obstaja sum na zunajmaternično nosečnost, sum na raka urogenitalnega sistema, akutno vnetje genitalnega sistema, kronično vnetje male medenice in spolno prenosljive bolezni ter težave pri strjevanju krvi in bolezen srčnih zaklopk ter AIDS-a.

Učinkovitost novejšega materničnega vložka s hormonom ocenjujejo na 99 odstotkov, zaradi česar se ta maternični vložek uvršča med visoko učinkovita kontracepcijska sredstva.

Maternični vložek s hormonom ima nizko raven sekundarnih neželenih stranskih učinkov, glede na razmere med ceno in učinkovitostjo pa zaseda vodilno mesto med povratnimi kontracepcijskimi sredstvi.

Uporabnice materničnega vložka morajo poskrbeti za zaščito pred spolno prenosljivimi boleznimi.
_________________
Lep pozdrav
Marjan