ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Angina - MOŽNI ZAPLETI

Angina je vnetje žrela in nebnic (mandljev) in ko govorimo o angini, ponavadi mislimo na streptokokno angino. Nevarno je, da virusno okužbo zamenjamo z angino. Preverili smo, kako prepoznamo angino in kakšni so možni zapleti pri tem obolenju.


Pri angini gre za vnetje nebnic, t.j. specializiranega limfatičnega tkiva, ki se nahaja obojestransko pred vhodom v žrelo, za jezikom in nad jezikom. Povzročitelji so pogosto virusi, ki sicer povzročajo prehlad, če pa je povzročitelj bakterija (v četrtini primerov) - betahemolitični streptokok skupine A (Streptococcus pyogenes), govorimo o streptokokni angini. O njej bo govora tudi v tem prispevku.




Zbolevanje za streptokokno angino je najpogostejše med 5. in 15. letom. Bolezen je zelo nalezljiva in se širi kapljično, ko okužena oseba kašlja ali kiha, lahko pa so vzrok tudi okužena hrana, voda ali mleko, redkeje zdravi nosilci streptokoka v žrelu (klicenosci). Večje tveganje za okužbo je povsod, kjer so v stiku večje skupine ljudi. Bolezen je najpogostejša v hladnih mesecih in se večkrat pojavi v obliki manjših epidemij v družinah, vrtcih in šolah. Pogosto se pojavi v povezavi s predhodnim padcem odpornosti zaradi stresa, napora, izpostavljenosti mrazu ali predhodnih okužb (gripa, infekcijska mononukleoza).




ZNAKI



Začetek angine je nenaden, tako rekoč “iz polnega zdravja”, z mrzlico, ki ji sledijo povišana telesna temperatura, glavobol in bolečine v mišicah. Pri požiranju se v žrelu pojavijo bolečine, ki so lahko tako močne, da je oteženo celo požiranje sline. Pojavi se neprijeten zadah iz ust. Zlasti pri manjših otrocih poteka okužba manj značilno, pojavijo se lahko tudi bolečine v trebuhu in bruhanje. Nahod za angino ni značilen. Nebnici sta močno povečani in pordeli, pokriti z gnojnimi čepi ali belimi oblogami. Pordeli so tudi nebni loki, jeziček in mehko nebo. Jezik, ki je sprva belo obložen, dobi kasneje zaradi povečanja brbončic malinast videz. Povečane in boleče so področne bezgavke v kotu med spodnjo čeljustnico in vratom. Angina ima značilen potek pri dveh tretjinah bolnikov, pri ostali tretjini pa je potek bolezni blag. Če se drugi dan od začetka težav po koži pojavi še izpuščaj, gre za škrlatinko. Izpuščaj nastane pri neimunih ljudeh kot posledica eritrogenega toksina, ki ga izloča streptokok. Prebolela škrlatinka torej - za razliko od angine - zapušča imunost, ki pa je specifična in se nanaša le na tip eritrogenega toksina, ki je privedel do bolezni. Izpuščaj je najpogostejši na področju pazduh, spodnjega dela trebuha, notranjih delov stegen in na upogibnih straneh udov. Kmalu se prične luščiti. Ni ga na obrazu, dlaneh in podplatih. Koža na obrazu je le pordela, med ustnima kotoma in nosom pa se pojavi značilen belo obarvan trikotnik.




DIAGNOSTIKA



Ker lahko različni povzročitelji dajejo podobno klinično sliko, so v pomoč laboratorijske preiskave (bela krvna slika, CRP, sedimentacija). Streptokok je mogoče osamiti iz brisa žrela, ker pa je postopek zelo zamuden, je bolj uporabna hitra metoda za dokaz streptokoknega antigena v žrelu, kjer dobimo rezultat že v nekaj minutah.




ZDRAVLJENJE



Za zdravljenje škrlatinke in angine je zdravilo izbora penicilin v ustreznem odmerku, ki ga predpiše zdravnik. Pri preobčutljivosti na penicilin se dajejo makrolidni antibiotiki. Počutje se navadno izboljša v dveh dneh, vendar je potrebno predpisani antibiotik uživati do konca, da se izognemo morebitnim zapletom. Za blažitev bolečin v žrelu in povišane temperature je priporočljiv paracetamol. K uspešnemu zdravljenju pripomorejo tudi počitek, obilo negaziranih tekočin in blage hrane ter včasih grgranje slane vode.




ZAPLETI



Zgodnji zapleti nastanejo zaradi širjenja streptokokov v okolna tkiva (sinusi, srednje uho). V nekaterih primerih se lahko pojavi vnetje obnohtnih tkiv ali spolovila pri deklicah. Najnevarnejša zapleta pa sta revmatič na vročica in akutno vnetje ledvic (akutni glomerulonefritis).




Svoje bogate izkušnje in primere iz vsakodnevne prakse je z nami delila Terezija Oven, dr. med., specialist splošne medicine in direktorica Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani.




Kakšne so vaše izkušnje z zapleti streptokokne angine?




“Največkrat pride kot posledica nezdravljene oz. prepozno zdravljene angine do abscesa ob nebnicah ali na nebu, še posebej pri ljudeh, ki se jim je absces prej že kdaj pojavil, ter pri tistih z zelo velikimi in razbrazdanimi nebnicami. Največja nevarnost so nepravilno zdravljene gnojne angine, ko si ljudje ob izrazitih dolgotrajnih bolečinah v žrelu brez drugih znakov vnetja zgornjih dihal (serozen izcedek iz nosu) namesto z obiskom pri zdravniku pomagajo z lokalnimi antiseptičnimi sredstvi in pridejo pozno. Ker je angino takrat kljub otežkočenemu požiranju teže prepoznati, si moramo pomagati z laboratorijskimi preiskavami in brisom.”




Kako se lahko izognemo zapletom?



“Čez ves dan enakomerno boleče žrelo, ki ga bistveno ne omili niti protibolečinsko niti antiseptično sredstvo in težko požiranje že same sline sodijo k zdravniku. Če se je bolnik že zdravil zaradi angine in je bil antibiotik neustrezen oz. ne dovolj širokega spektra, se lahko ob nebnici prične pojavljati rdečina, kar kaže na razvoj abscesa. Le-ta je posledica delovanja povzročiteljev, ki jih standardna terapija angine ne doseže. Tak bolnik potrebuje antibiotik širokega spektra ali pa poseg pri otorinolaringologu, ki z incizijo sprosti pritisk gnoja.”




Kako je z zaščito zdravih družinskih članov, ki živijo z bolnikom v tesnem stiku?



“Če je bolnik odrasel in doma nima majhnih otrok, zaščita običajno ni potrebna. Druga stvar pa so epidemije škrlatinke v vrtcih, k nam pa prihajajo mlade mamice in v primeru vsaj dveh obolelih družinskih članov svetujemo pregled še preostalih. Takrat nam je v pomoč hiter test za dokaz streptokoka. Če pa se angina pri otrocih stalno ponavlja, je potreben bris žrela pri starših, da izključimo klicenoštvo.”




Kdaj pomislimo na tonzilektomijo?



“Danes se odločamo zanjo vse redkeje. V moji ambulanti, kjer je registriranih okoli 2500 odraslih ljudi, ’se zgodi’ nekaj tonzilektomij letno. Danes je odločitev za tonzilektomijo praviloma posledica dolgotrajnih gnojnih angin, ki so se prvič pojavile v odrasli dobi oz. so se pojavile po daljšem obdobju ob majhnih otrocih, bolniki so pri delu precej onesposobljeni in pogosto tudi mesečno odsotni z dela. Večina tonzilektomij je uspešnih in za bolnika zadovoljivih, le redki se pozneje pritožujejo za pogostejšimi traheobronhialnimi vnetji.

” Tinkara Srnovršnik, dr. med.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

"Približno vsak peti bolnik v splošni ambulanti ima otorinolaringološke težave, med njimi pa so najpogostejše prav tiste v žrelu," pravi docent doktor Avgust Župevc, specialist na kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Kliničnega centra Ljubljana .

Različna vnetja

Glede na klinično sliko, patološke spremembe in potek se vnetja žrela delijo na akutna in kronična. Zadnja so predvsem posledica ponavljajočih se akutnih vnetij ali nenehnega draženja žrela s škodljivimi dejavniki (pretirano uživanje žganih alkoholnih pijač in kajenje; pomanjkanje vitaminov in nezdrava prehrana; umazan, suh, prevroč ali premrzel zrak; tudi nekatere bolezni in poklici ter neprimerne socialne razmere). "Akutna vnetja žrela so ponavadi najbolj izrazita v ustnem delu, v glavnem pa ločimo kataralna od gnojnih. Najpogostejša so kataralna. Velikokrat spremljajo druge infekcijske bolezni, od navadnega prehlada do gripe, povzročajo pa jih virusi, medtem ko so za gnojna vnetja značilni povzročitelji največkrat bakterije, predvsem streptokoki,
" razlaga dr. Župevc.


KakŠni so simptomi?

Bolezenske spremembe v žrelu - te so močneje izražene pri otrocih - so odvisne od povzročitelja vnetja in imunoloških sposobnosti organizma. Splošni znaki vnetja žrela so slabo počutje, težave oziroma bolečine pri požiranju in zvišana telesna temperatura. "Za akutno kataralno vnetje je značilna nabrekla žrelna sluznica, ki jo lahko prekriva vlečljiva sluz. Gnojno vnetje žrela vedno spremljajo zadebeljene in boleče bezgavke. Kadar se vname vsa žrelna sluznica in so bolezenske spremembe, kot so otečenost, pordelost in obloženost, najbolj očitne na mandljih, govorimo o angini. Ta se ponavadi pojavi nenadoma, tako rekoč iz čistega zdravja; hude bolečine v žrelu in težko požiranje pa spremlja visoka vročina," razlaga sogovornik.

Možni zapleti

Zapleti pri akutnih vnetjih žrela so po besedah sogovornika sorazmerno pogosti in so lahko hujši od vnetja. Delijo se na splošne in področne. Najpogostejši splošni zapleti so akutno vnetje ledvic, srčne mišice oziroma endokarda, sklepov, ledvic ali oči, sepsa, nekatere kožne bolezni (luskavica) in redkeje tudi revmatska vročica, med področne zaplete pa sodijo abscesi (ognojki, otekline).

Okrepite svojo odpornost

Pri preprečevanju bolezni je pomembna odpornost organizma. Okrepiti jo je mogoče predvsem z zdravim življenjem (izogibanje stresu, pravilna in zdrava prehrana, dovolj brezalkoholne tekočine, gibanja in spanja). Bolezen, ta se prenaša s kapljično infekcijo ali z neposrednim stikom, lahko preprečita tudi skrb za higieno in izogibanje stiku z bolnikom. "Akutna kataralna vnetja se zdravi le z večanjem telesne odpornosti z vitamini, toplimi napitki in mirovanjem, zdraviti pa je treba tudi sosednje organe, če je tam vzrok vnetja. Bolnik naj si žrelo spira z mlačnimi kamilicami ali drugim domačim čajem," svetuje doktor Župevc.

Vedno ne gre brez zdravil

Dogaja se, da je pri bakterijskih oziroma gnojnih vnetjih treba poleg teh ukrepov jemati še velike odmerke antibiotikov in spirati žrelo z blagimi razkužili. "Z antibiotiki se je treba zaradi nevarnosti morebitnih zapletov zdraviti vsaj deset dni, tudi kadar se bolnikovo zdravje že prej izboljša in bolezenskih znakov ni več," poudarja Župevc. Vsa vnetja žrela se sicer zdravijo v splošni ambulanti (pri otrocih pediatri). Težje oblike se včasih hospitalizirajo na infekcijski kliniki, področne zaplete pa kirurško zdravijo otorinolaringologi.
_________________
Lep pozdrav
Marjan