|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
marjan Administrator
Pridružen/-a: 01.02. 2007, 13:13 Prispevkov: 4477 Kraj: Slovenija
|
Objavljeno: 11 Jul 2007 20:18 Naslov sporočila: Razkrajanje strdkov pri možganski kapi |
|
|
Razkrajanje strdkov pri možganski kapi
Nekatere oblike možganske kapi so posledica nastajanja krvnih strdkov v možganskih žilah. Nekaterim bolnikom je mogoče pomagati z zdravili, ki sprožijo razkrajanje krvnega strdka. Doslej ni bilo natančnih podatkov o tem, ali je tako zdravljenje resnično uspešno. Raziskovalci iz ameriške univerze UCLA so sedaj objavili podatke, da je ponovna vzpostavitev pretoka krvi po možganski kapi, pri bolnikih, pri katerih je bil vzrok svež krvni strdek, povezana z boljšim funkcionalnim izidom in manjšo umrljivostjo bolnikov s to vrsto možganske kapi. Raziskovalci so pregledali podatke o zdravljenju 2066 bolnikov. Rezultati so pokazali, da je bil dober funkcionalni izid tri mesece po zdravljenju pri bolnikih, pri katerih je prišlo do ponovne vzpostavitve pretoka v možganskih krvnih žilah, več kot štirikrat verjetnejši kot pri ostalih.
Dr. Vojko Flis |
|
Nazaj na vrh |
|
|
neznana Član
Pridružen/-a: 22.09. 2007, 10:15 Prispevkov: 11
|
Objavljeno: 22 Sep 2007 12:34 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljen,
ker si že omenjal krvne strdke, me zanima če mogoče kaj veš v zvezi d-dimerov. sama jih imam povišane, 2x bila sedaj v roku 4 mesecev hospitalizirana in so me filali obakrat 48 ur s heparinom.
Hospitalizirali me obakrat na osnovi slabega počutje in povišanih d-dimerov. Vedno odpuščena s isključitvijo GVT, pljučne embolije.
D-dimeri še vedno povišani in počutje ne bi niti komentirala. kar sam iz surfanja po netu razbrala da teli d-dimeri so nekakšne odplake pri strdkih. So pa nekje 100% mirodajni le za izklapljanje GVT v primeru če so v mejah normale. Mogoče veš kaj več ali imaš kakšen vir izvedeti kaj več o njih.
Istočasno bi te še nekaj vprašala. kaj veš o proteinih, proteinogramu, zmedo imam pri piruvatih. _________________ Lp
nn |
|
Nazaj na vrh |
|
|
marjan Administrator
Pridružen/-a: 01.02. 2007, 13:13 Prispevkov: 4477 Kraj: Slovenija
|
Objavljeno: 24 Sep 2007 10:03 Naslov sporočila: |
|
|
Spoštovani !
D-dimer
To preiskavo naredijo z odvzemom krvi bolniku in traja dve minuti. Negativne vrednosti izključujejo VT, pozitivne pa je ne potrjujejo, ker povečane koncentracije D-dimerov opažajo še pri drugih bolezenskih stanjih, sepsa, viremije, karcinomi, poškodbe, opekline !
Antitrombotično zdravljenje zajema:
preprečevanje venske tromboze
preprečevanje nadaljne rasti že nastalega tromba
preprečevanje ponovitve tromboze
Zdravljenje zavisi od mesta in obsega krvnih strdkov. Če so strdki majhni, omejeni na meča in je bolnik pomičen, zadostujejo protitrombocitna zdravila (npr.Aspirin) ali nizkomolekularen heparin ter UZ kontrola čez nekaj dni, da pregledajo ali se je strdek kljub temu razširil v večjo veno.
S heparinom
Nadaljno rast tromba preprečujejo s heparinom. Obstaja standardni heparin, ki pa ga vedno bolj uspešno nadomešča nizkomolekularni heparin. Zdravljenje ja praviloma kratkotrajno, 5-10 dni.
Lep pozdrav |
|
Nazaj na vrh |
|
|
marjan Administrator
Pridružen/-a: 01.02. 2007, 13:13 Prispevkov: 4477 Kraj: Slovenija
|
Objavljeno: 24 Sep 2007 12:09 Naslov sporočila: Članek |
|
|
Opredelitev
Venska tromboza (VT) je delna ali popolna zamašitev ven s trombi. Razloge za trombozo je opredelil že Virchow s svojo triado: upočasnjen pretok krvi, povečano nagnjenje k strjevanju krvi in poškodba žilne (venske) stene. V večini primerov venska tromboza nastane v globokih venah spodnjih udov, druge lokalizacije (globoke vene zgornjih udov, vena porta, spodnja vena kava, mezenterialne vene, možganske vene ...) so redke. Te smernice obravnavajo trombozo globokih ven spodnjih udov. VT globokih ven moramo ločiti od površinskega tromboflebitisa, ki prizadene površinske vene. Glede na klinični pomen delimo VT nog na "proksimalno" (tromboza femoralne in poplitealne vene) in "distalno" (tromboza golenskih ven). Bolniki, pri katerih VT ni diagnosticirana ali so neustrezno zdravljeni, so izpostavljeni večjemu tveganju za umrljivost zaradi pljučne embolije in za razvoj potrombotičnega sindroma.
Epidemiologija
Pojavnost VT je 1,6/1000 oseb na leto (1, 2), kar pomeni, da VT v Sloveniji utrpi okoli 3000 oseb letno. Nezdravljena proksimalna VT je smrtno nevarna bolezen, saj v kar 50% privede do pljučne embolije (PE), okoli 10% bolnikov s pljučno embolijo pa umre (1).
Diagnostični postopek
Ocena klinične verjetnosti
Posamezni znaki in simptomi VT imajo majhno občutljivost in specifičnost. Pri približno 25% bolnikov, pri katerih je bil postavljen sum na VT brez (sistematične) ocene, le-ta potrdi z objektivno metodo. Za določitev klinične diagnoze je tako smiselno uporabiti klinični model, ki upošteva več znakov in simptomov ter prisotnost stanj oz. bolezni, ki lahko sprožijo nastanek VT. Pomembno je vedeti, da je značilna oteklina pri VT difuzna (ne lokalizirana!) in da sega na stopalo. Značilna je spontana topa bolečina ali bolečina na dotik, ki je lokalizirana v mišicah meč ali stegna (ne v stopalu, sklepih, sprednjem delu noge itd.). Pogoste alternativne diagnoze VT so: hematom, celulitis, Bakerjeva cista, mišičnoskeletna bolečina ipd. Pomembno je pomisliti tudi na oteklino, ki nastane v primeru slabše pomičnosti, npr. po poškodbi, ko prizadeta noga pogosto oteče zaradi slabšega delovanja venske mišične črpalke, ali ob parezi. Obsežen površinski tromboflebitis je kar v četrtini primerov povezan z VT, zato je pri tem stanju priporočljivo opraviti UZ-pregled globokih ven. (Zdravljenje površinskega tromboflebitisa obravnavamo v poglavju o kroničnem venskem popuščanju.) Pomembni dejavniki, ki sprožijo nastanek VT, so: rak, imobilizacija, operativni poseg ali hujša poškodba, nosečnost, jemanje peroralnih kontraceptivov, nadomestno hormonsko zdravljenje in trombofilija. Manj pomembni so: debelost in dolgotrajno sedenje (npr. dolg polet z letalom).
Večina avtorjev pri obravnavanju VT priporoča Wellsov model (3), ki se je v kliničnih raziskavah izkazal za uspešnega (razpr. 1). Wellsov model bolnike razdeli v skupine z majhnim, srednjim in velikim kliničnim tveganjem za VT.
LP |
|
Nazaj na vrh |
|
|
neznana Član
Pridružen/-a: 22.09. 2007, 10:15 Prispevkov: 11
|
Objavljeno: 24 Sep 2007 20:21 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan,
hvala _________________ Lp
nn |
|
Nazaj na vrh |
|
|
neznana Član
Pridružen/-a: 22.09. 2007, 10:15 Prispevkov: 11
|
Objavljeno: 04 Jan 2008 23:54 Naslov sporočila: |
|
|
Po 11 mesecih vrtinčenja okrog ven leve noge, po mojem tiltu in zahtevi naj poiščejo razlog, končno ugotovili, da so arterije vir težav.
Sramota prejela apavrin, ker sem ugovarjala in ispostavila to kot možnost. sedaj pa razlog ravno v tem.
No marjan še ta info. diagnsoticirano mi je bilo to v Zagrebu, sedaj tu nadaljujem z preiskavami in čakam terapijo. Če ne bi odšla v ZG bi bila na apavrinu, označena kot psihično bolna.
Lp
neznana _________________ Lp
nn |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Anže
Pridružen/-a: 31.05. 2009, 14:34 Prispevkov: 1
|
Objavljeno: 31 Maj 2009 14:57 Naslov sporočila: Vprašanje! |
|
|
Moj oče je doživel konec septembra 2007 možgansko kap (krvavitev 1 cm2), bil je v Kliničnem centru v Ljubljani 4 tedne. Nato je bil še v toplicah 4 tedne. Jemlje tablete, ki so mu jih pripisali v bolnišnici in jih dobiva tudi pri osebnem zdravniku (dnevno jemlje 8 tablet): Bloxan (2X pol tablete dnevno), Prexsanil (4mg 1X), Prexsanil corbi (1X), Amlopin ( 5mg 2X), Xanox (2X), Sortis (1X), Aglurab (2X).
Poškodovana je bila desna stran (hodi težje, šepa in roka mu ne funkcionira-ima tudi bolečine). Stanje noge in roke se je 2 meseca nazaj poslabšalo, ima krče v roki in nogi. Osebni zdravnik mu je predpisal zdravilo Cipralex. Moti ga tudi v spanju, težko spi. Čuti čedalje manj desno nogo in roko od ramen naprej. Poslabšalo se je stanje še bolj, ko mu je zdravnik predpisal Cipralex 1 teden nazaj.
Ali mislite da je vredu če jemlje toliko vrst zdravil? In kaj še lahko kdorkoli naredi, da se mu stanje izboljša?
Od časa ko ga je zadela kap, ni bilo vidnega napredka.
Hvala vam za odgovor. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
marjan Administrator
Pridružen/-a: 01.02. 2007, 13:13 Prispevkov: 4477 Kraj: Slovenija
|
Objavljeno: 01 Jun 2009 05:51 Naslov sporočila: Re: Vprašanje! |
|
|
Anže je napisal/a: | Moj oče je doživel konec septembra 2007 možgansko kap (krvavitev 1 cm2), bil je v Kliničnem centru v Ljubljani 4 tedne. Nato je bil še v toplicah 4 tedne. Jemlje tablete, ki so mu jih pripisali v bolnišnici in jih dobiva tudi pri osebnem zdravniku (dnevno jemlje 8 tablet): Bloxan (2X pol tablete dnevno), Prexsanil (4mg 1X), Prexsanil corbi (1X), Amlopin ( 5mg 2X), Xanox (2X), Sortis (1X), Aglurab (2X).
Poškodovana je bila desna stran (hodi težje, šepa in roka mu ne funkcionira-ima tudi bolečine). Stanje noge in roke se je 2 meseca nazaj poslabšalo, ima krče v roki in nogi. Osebni zdravnik mu je predpisal zdravilo Cipralex. Moti ga tudi v spanju, težko spi. Čuti čedalje manj desno nogo in roko od ramen naprej. Poslabšalo se je stanje še bolj, ko mu je zdravnik predpisal Cipralex 1 teden nazaj.
Ali mislite da je vredu če jemlje toliko vrst zdravil? In kaj še lahko kdorkoli naredi, da se mu stanje izboljša?
Od časa ko ga je zadela kap, ni bilo vidnega napredka.
Hvala vam za odgovor. |
Spoštovani Anže !
Vas popolnoma razumem in vem, da vašemu očetu ni lahko.
Da jemlje toliko zdravil po predpisu zdravnika iz kliničnega centra je vredu, zakaj, če vaš oče nebi jemal teh zdravil bi bilo lahko še veliko slabše.
Bolezensko stanje bi se lahko hiter poslabšalo brez predpisanih zdravil.
V vsakem primeru je pa potrebno za vsako opazno spremembo takoj obvestit zdravnika, če je pa možno, da ga sam obišče v ambulanti.
Cipralex, tablete:
spadajo v skupino ,,antideprasivi,,
Uporablja se za zdravljenje depresije, panične motnje in socialne anksiozne motnje (socialne fobije).
XANAX, tablete:
anxyolytic motnje (generalizirana anksioznost in nekaterih anksioznih simptomov)
anksiozne motnje, povezane z depresijo
panike motnje z ali brez agoraphobia
Za upravljanje anksioznost, začetni odmerki so 0,25-0,5 mg, trikrat na dan. Odmerki se lahko poveča v presledkih 3-4 dni, vendar ne več kot 4mg dnevno (razdeljena na več odmerkov). Pri starejših bolnikih in oslabljeni priporočeni odmerek 0,25-0,5 mg, dvakrat do trikrat na dan, in se lahko povišana, če je to potrebno.
Za zdravljenje depresije, povezane z anksioznost začetku odmerek 0,25-0,5 mg, trikrat na dan, največji odmerek je razpon med 0,5 do 4mg (deljena odmerka).
Moje mnenje je v kolikor je stanje slabše, se pogovorite z vašim osebnim zdravnikom, da ga priporoča ponovno v toplice. _________________ Lep pozdrav
Marjan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group
|