ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Razkrajanje strdkov pri možganski kapi


Nekatere oblike možganske kapi so posledica nastajanja krvnih strdkov v možganskih žilah. Nekaterim bolnikom je mogoče pomagati z zdravili, ki sprožijo razkrajanje krvnega strdka. Doslej ni bilo natančnih podatkov o tem, ali je tako zdravljenje resnično uspešno. Raziskovalci iz ameriške univerze UCLA so sedaj objavili podatke, da je ponovna vzpostavitev pretoka krvi po možganski kapi, pri bolnikih, pri katerih je bil vzrok svež krvni strdek, povezana z boljšim funkcionalnim izidom in manjšo umrljivostjo bolnikov s to vrsto možganske kapi. Raziskovalci so pregledali podatke o zdravljenju 2066 bolnikov. Rezultati so pokazali, da je bil dober funkcionalni izid tri mesece po zdravljenju pri bolnikih, pri katerih je prišlo do ponovne vzpostavitve pretoka v možganskih krvnih žilah, več kot štirikrat verjetnejši kot pri ostalih.


Dr. Vojko Flis

[neznana]

Pozdravljen,

ker si že omenjal krvne strdke, me zanima če mogoče kaj veš v zvezi d-dimerov. sama jih imam povišane, 2x bila sedaj v roku 4 mesecev hospitalizirana in so me filali obakrat 48 ur s heparinom.
Hospitalizirali me obakrat na osnovi slabega počutje in povišanih d-dimerov. Vedno odpuščena s isključitvijo GVT, pljučne embolije.
D-dimeri še vedno povišani in počutje ne bi niti komentirala. kar sam iz surfanja po netu razbrala da teli d-dimeri so nekakšne odplake pri strdkih. So pa nekje 100% mirodajni le za izklapljanje GVT v primeru če so v mejah normale. Mogoče veš kaj več ali imaš kakšen vir izvedeti kaj več o njih.
Istočasno bi te še nekaj vprašala. kaj veš o proteinih, proteinogramu, zmedo imam pri piruvatih.
_________________
Lp
nn

[marjan]

Spoštovani !


D-dimer

To preiskavo naredijo z odvzemom krvi bolniku in traja dve minuti. Negativne vrednosti izključujejo VT, pozitivne pa je ne potrjujejo, ker povečane koncentracije D-dimerov opažajo še pri drugih bolezenskih stanjih, sepsa, viremije, karcinomi, poškodbe, opekline !


Antitrombotično zdravljenje zajema:
preprečevanje venske tromboze
preprečevanje nadaljne rasti že nastalega tromba
preprečevanje ponovitve tromboze

Zdravljenje zavisi od mesta in obsega krvnih strdkov. Če so strdki majhni, omejeni na meča in je bolnik pomičen, zadostujejo protitrombocitna zdravila (npr.Aspirin) ali nizkomolekularen heparin ter UZ kontrola čez nekaj dni, da pregledajo ali se je strdek kljub temu razširil v večjo veno.

S heparinom

Nadaljno rast tromba preprečujejo s heparinom. Obstaja standardni heparin, ki pa ga vedno bolj uspešno nadomešča nizkomolekularni heparin. Zdravljenje ja praviloma kratkotrajno, 5-10 dni.

Lep pozdrav

[marjan]

Opredelitev

Venska tromboza (VT) je delna ali popolna zamašitev ven s trombi. Razloge za trombozo je opredelil že Virchow s svojo triado: upočasnjen pretok krvi, povečano nagnjenje k strjevanju krvi in poškodba žilne (venske) stene. V večini primerov venska tromboza nastane v globokih venah spodnjih udov, druge lokalizacije (globoke vene zgornjih udov, vena porta, spodnja vena kava, mezenterialne vene, možganske vene ...) so redke. Te smernice obravnavajo trombozo globokih ven spodnjih udov. VT globokih ven moramo ločiti od površinskega tromboflebitisa, ki prizadene površinske vene. Glede na klinični pomen delimo VT nog na "proksimalno" (tromboza femoralne in poplitealne vene) in "distalno" (tromboza golenskih ven). Bolniki, pri katerih VT ni diagnosticirana ali so neustrezno zdravljeni, so izpostavljeni večjemu tveganju za umrljivost zaradi pljučne embolije in za razvoj potrombotičnega sindroma.

Epidemiologija

Pojavnost VT je 1,6/1000 oseb na leto (1, 2), kar pomeni, da VT v Sloveniji utrpi okoli 3000 oseb letno. Nezdravljena proksimalna VT je smrtno nevarna bolezen, saj v kar 50% privede do pljučne embolije (PE), okoli 10% bolnikov s pljučno embolijo pa umre (1).

Diagnostični postopek

Ocena klinične verjetnosti

Posamezni znaki in simptomi VT imajo majhno občutljivost in specifičnost. Pri približno 25% bolnikov, pri katerih je bil postavljen sum na VT brez (sistematične) ocene, le-ta potrdi z objektivno metodo. Za določitev klinične diagnoze je tako smiselno uporabiti klinični model, ki upošteva več znakov in simptomov ter prisotnost stanj oz. bolezni, ki lahko sprožijo nastanek VT. Pomembno je vedeti, da je značilna oteklina pri VT difuzna (ne lokalizirana!) in da sega na stopalo. Značilna je spontana topa bolečina ali bolečina na dotik, ki je lokalizirana v mišicah meč ali stegna (ne v stopalu, sklepih, sprednjem delu noge itd.). Pogoste alternativne diagnoze VT so: hematom, celulitis, Bakerjeva cista, mišičnoskeletna bolečina ipd. Pomembno je pomisliti tudi na oteklino, ki nastane v primeru slabše pomičnosti, npr. po poškodbi, ko prizadeta noga pogosto oteče zaradi slabšega delovanja venske mišične črpalke, ali ob parezi. Obsežen površinski tromboflebitis je kar v četrtini primerov povezan z VT, zato je pri tem stanju priporočljivo opraviti UZ-pregled globokih ven. (Zdravljenje površinskega tromboflebitisa obravnavamo v poglavju o kroničnem venskem popuščanju.) Pomembni dejavniki, ki sprožijo nastanek VT, so: rak, imobilizacija, operativni poseg ali hujša poškodba, nosečnost, jemanje peroralnih kontraceptivov, nadomestno hormonsko zdravljenje in trombofilija. Manj pomembni so: debelost in dolgotrajno sedenje (npr. dolg polet z letalom).
Večina avtorjev pri obravnavanju VT priporoča Wellsov model (3), ki se je v kliničnih raziskavah izkazal za uspešnega (razpr. 1). Wellsov model bolnike razdeli v skupine z majhnim, srednjim in velikim kliničnim tveganjem za VT.

LP

[neznana]

Marjan,

hvala
_________________
Lp
nn

[neznana]

Po 11 mesecih vrtinčenja okrog ven leve noge, po mojem tiltu in zahtevi naj poiščejo razlog, končno ugotovili, da so arterije vir težav.
Sramota prejela apavrin, ker sem ugovarjala in ispostavila to kot možnost. sedaj pa razlog ravno v tem.

No marjan še ta info. diagnsoticirano mi je bilo to v Zagrebu, sedaj tu nadaljujem z preiskavami in čakam terapijo. Če ne bi odšla v ZG bi bila na apavrinu, označena kot psihično bolna.

Lp
neznana
_________________
Lp
nn

[Anže]

Moj oče je doživel konec septembra 2007 možgansko kap (krvavitev 1 cm2), bil je v Kliničnem centru v Ljubljani 4 tedne. Nato je bil še v toplicah 4 tedne. Jemlje tablete, ki so mu jih pripisali v bolnišnici in jih dobiva tudi pri osebnem zdravniku (dnevno jemlje 8 tablet): Bloxan (2X pol tablete dnevno), Prexsanil (4mg 1X), Prexsanil corbi (1X), Amlopin ( 5mg 2X), Xanox (2X), Sortis (1X), Aglurab (2X).
Poškodovana je bila desna stran (hodi težje, šepa in roka mu ne funkcionira-ima tudi bolečine). Stanje noge in roke se je 2 meseca nazaj poslabšalo, ima krče v roki in nogi. Osebni zdravnik mu je predpisal zdravilo Cipralex. Moti ga tudi v spanju, težko spi. Čuti čedalje manj desno nogo in roko od ramen naprej. Poslabšalo se je stanje še bolj, ko mu je zdravnik predpisal Cipralex 1 teden nazaj.
Ali mislite da je vredu če jemlje toliko vrst zdravil? In kaj še lahko kdorkoli naredi, da se mu stanje izboljša?
Od časa ko ga je zadela kap, ni bilo vidnega napredka.
Hvala vam za odgovor.

[marjan]