ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

Povračila stroškov zaposlenih v zvezi z delom in drugi osebni prejemki


Povračila stroškov zaposlenih v zvezi z delom in drugi osebni prejemki se izplačujejo v višini, določeni z zakonom o delovnih razmerjih, s kolektivnimi pogodbami, splošnim aktom podjetja in pogodbami o zaposlitvi. Samostojni podjetnik pri izplačilu povračil stroškov in drugih prejemkov upošteva določbe zakona, Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, ustrezne kolektivne pogodbe dejavnosti, kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci in pogodbe o zaposlitvi po načelu uporabe ugodnejše pravice za delavca.

Stroški povračil zaposlenim imajo lahko naravo stroškov plač ali pa stroškov storitev. Povračila stroškov zaposlenih v zvezi s službenimi potovanji in terenski dodatek štejemo med stroške storitev.

Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju se štejejo dnevnica ( povračilo stroškov za prehrano ), povračilo stroškov za prevoz in povračilo stroškov za prenočišče.

Povračila stroškov na službenem potovanju se v skladu s tarifno prilogo k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti ( v nadaljevanju SKP gd ) izplačujejo in usklajujejo v višini zgornjega zneska, določenega z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek ( v nadaljevanju uredba ).


Dnevnica za službeno potovanje v državi
Dnevnica je povračilo stroškov za prehrano, ki jih je imel delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službeni poti. Dnevnica se v skladu z uredbo ne všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov in v osnovo za prispevke za socialno varnost ter se prizna kot odhodek za službeno potovanje, ki traja:

- 6 do 8 ur do višine 1.218 SIT,
- 8 do 12 ur do višine 1.750 SIT
- nad 12 ur - do višine 3.500 SIT

Povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju v državi
Zaposlenemu se izplača povračilo stroškov prevoza na službeni poti za potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi do višine stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, in sicer na podlagi dokazila oziroma računa, za potovanja z lastnim prevoznim sredstvom pa kilometrina do višine 30 % cene litra motornega bencina - neosvinčeni 95 oktanov.

Povračilo stroškov prenočevanja na službenem potovanju v državi
Stroški prenočevanja se povrnejo zaposlenemu v višini zneska računa za prenočevanje v hotelu, ki ga odobri delodajalec.

Povračila stroškov na službenem potovanju v tujino se izplačujejo v skladu z uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino. Povračilo stroškov za službeno potovanje v tujino zajema dnevnico kot povračilo stroškov prehrane, povračilo stroškov za prenočišče, povračilo stroškov prevoza in povračilo drugih stroškov.

Dnevnica za službeno potovanje v tujino
Dnevnica, ki velja za tujo državo, v katero se službeno potuje, se obračuna od ure pričetka službenega potovanja pa do ure, ko se službeno potovanje zaključi. V primeru, če se službeno potuje v več držav, se pri odhodu obračuna dnevnica, določena za tujo državo, v kateri se službeno potovanje začne, pri vrnitvi pa se obračuna dnevnica, določena za tujo državo, v kateri je bilo službeno potovanje končano. Za vsako muditev oziroma potovanje skozi tujo državo, ki traja več kot 12 ur se obračuna dnevnica za to tujo državo.

Zneski dnevnic za službena potovanja v tujino se povečajo:
- članom uprave in nadzornih svetov pravnih oseb ter poslovodjem-direktorjem pravnih oseb, ki navedenih organov nimajo, in zasebnikom za 20 %
- delavcem, ki jih imenuje poslovodja (direktor), so njemu neposredno odgovorni in vodijo posamezno delovno področje ali za poslovodjo opravljajo naloge, ki zahtevajo posebno strokovnost za 10 %

Za službeno potovanje v tujino se obračunajo naslednje dnevnice:

od 14 do 24 ur cela dnevnica
od 8 do 14 ur 75 % dnevnice
od 6 do 8 ur 25 % dnevnice

Izjeme:

- Če ima zaposleni na službenem potovanju v tujino zagotovljeno brezplačno prehrano, se mu obračuna za pokritje drugih morebitnih stroškov 20 % dnevnice.
- Če ima pri odsotnosti 14 do 24 ur zagotovljen en brezplačni obrok se mu obračuna 75 % dnevnice
- Če ima pri odsotnosti 14 do 24 ur zagotovljena dva brezplačna obroka se mu obračuna 50 % dnevnice
- Če ima pri odsotnosti 8 do 14 ur zagotovljen en brezplačen obrok se mu obračuna 60 % dnevnice ( tj. 75 % dnevnice )

Povračilo stroškov za prevoz na službenem potovanju v tujino
Stroški za prevoz na službenem potovanju se povrnejo v višini:
1. stroškov prevoza s prevoznim sredstvom, določenim v potnem nalogu, na podlagi vozovnice ali računa,
2. kilometrine, če se potuje z lastnim motornim vozilom, in sicer:
- v višini 30 % cene litra motornega bencina neosvinčeni 95 oktanov do skupno 500 prevoženih kilometrov,
- v višini 40 % cene litra motornega bencina neosvinčeni 95 oktanov nad skupno 500 prevoženih kilometrov.

Povračilo stroškov za prenočišče na službenem potovanju v tujino
Stroški za prenočišče na službenem potovanju v tujino se obračunajo v višini plačanega hotelskega računa za prenočevanje v hotelu nižje od luksuzne kategorije.

Za prenočevanje v hotelu luksuzne kategorije se obračunajo stroški po priloženem računu, vendar največ do višine dnevnice.

Drugi stroški, nastali na službeni poti v tujino
Na podlagi predloženih računov se kot drugi stroški, nastali na službeni poti obračunajo stroški prevoza s sredstvi javnega prevoza ( avtobusi, vlak, taksi ) v kraju službenega potovanja, stroški za prevoz in prenos stvari oziroma prtljage, poštni, telefonsko-telegrafski stroški, ki so nujni pri opravljanju službenega potovanja, takse ( letališke in podobne ) in parkirnina ob prevozu z osebnim avtomobilom,izdatki za gorivo, cestnine, parkirnina in drugo, če se uporablja službeno vozilo.

Terenski dodatek
Do terenskega dodatka so upravičeni delavci če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca
in izven kraja kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca, ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. Delavec ni upravičen do terenskega dodatka, če niso hkrati izpolnjeni vsi pogoji.

Terenski dodatek se v skladu s tarifno prilogo k SKP gd izplačuje in usklajuje v višini zgornjega zneska, določenega z uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek in znaša 21 % dnevnice za službeno potovanje, ki traja nad 12 ur oziroma 735 SIT.

Po kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi delodajalci pa pripada delavcu terenski dodatek v višini 75 % cele dnevnice in znaša 2.625 SIT. Razlika v znesku 1.890 SIT se tako všteva delavcu v osnovo za davek od osebnih prejemkov in v osnovo za prispevke za socialno varnost, delodajalcu pa se ne prizna kot odhodek.

Med stroške dela štejemo poleg plač in nadomestil plač, ki bremenijo podjetje in stroškov socialnih zavarovanj tudi druge stroške dela, kamor štejemo tudi davek na izplačane plače.

Med stroške dela pa štejemo tudi regres za letni dopust, bonitete, jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, odpravnine, povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, za prehrano med delom in za ločeno življenje.

Regres za letni dopust
Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do letnega dopusta.

Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

Po novem ZDR ima delavec pravico do sorazmernega letnega dopusta:
- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,
- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.

Delavec, ki ima pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta ima pravico le do sorazmernega dela regresa.

Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.

Znesek regresa za letni dopust za leto 2003 je bil z aneksom k tarifni prilogi SKP gd določen v višini najmanj 132.170 tolarjev.

Na podlagi določbe 53. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci pa pripada delavcu enkrat letno regres za letni dopust v višini najmanj 60 % povprečne bruto plače v RS za pretekle tri mesece. Ker je bil v letu 2003 znesek regresa za letni dopust po tej kolektivni pogodbi višji od minimalnega zneska regresa, določenega z aneksom k SKP gd, je samostojni podjetnik v letu 2003 izplačeval delavcem regres za letni dopust v višini 60 % povprečne bruto plače v RS za pretekle tri mesece. Po uredbi se delodajalcu prizna kot odhodek regres za letni dopust do višine 70 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS.

Jubilejne nagrade
Po SKP gd pripada delavcu jubilejna nagrada za 10, 20 ali 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, in sicer v višini ene, ene in pol ali dveh izhodiščnih plač I. tarifnega razreda.

Po kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi delodajalci pa pripada delavcu jubilejna nagrada za 10, 20 ali 30 let skupne delovne dobe, in sicer v višini 50 %, 75 % ali 100 % začasne bruto osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. V letu 2003 je znašala bruto začasna osnova 173.374 SIT.

V primeru sočasne veljavnosti SKP gd, kolektivne pogodbe dejavnosti in kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci je potrebno upoštevati načelo uporabe ugodnejše pravice za delavca.

Na podlagi določbe SKP gd lahko prejme delavec za isti jubilej, npr. 10 let, jubilejno nagrado večkrat, seveda vedno pri drugem delodajalcu - pogoj je, da pri vsakem dela deset let.

Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev za izplačilo jubilejne nagrade.

Jubilejne nagrade se v skladu z uredbo ne vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov in v osnovo za prispevke za socialno varnost ter se priznajo kot odhodek:

§ za 10 let delovne dobe do višine 40 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece
§ za 20 let delovne dobe do višine 60 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece
§ za 30 let delovne dobe do višine 80 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece.

Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada v skladu z ZDR v primeru upokojitve odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Delavec ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če ima pravico do odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v primeru, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine ob upokojitvi, določenega v višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Po kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi delodajalci pripada delavcu ob upokojitvi odpravnina v višini treh bruto začasnih osnov za določanje plač in drugih prejemkov oz v višini zadnjih treh plač delavca, če je to zanj ugodneje. Ker je znesek odpravnine ob upokojitvi z ZDR in s kolektivno pogodbo med delavci in zasebnimi delodajalci različno določen, bo samostojni podjetnik izplačal delavcu tisti znesek odpravnine, ki je višji.

Odpravnina ob upokojitvi se v skladu z uredbo ne všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov in v osnovo za prispevke za socialno varnost ter se prizna kot odhodek do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v RS.

Solidarnostna pomoč
Po SKP gd pripada v primeru smrti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal njegovim družinskim članom oziroma delavcu solidarnostna pomoč.Solidarnostne pomoči v ostalih primerih so določene v kolektivnih pogodbah dejavnosti.

Po kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi delodajalci pripada delavcu oziroma njegovi družini solidarnostna pomoč v primeru smrti delavca, smrti ožjega družinskega člana, invalidnosti prve kategorije, daljše bolezni, elementarne nesreče ( požar, povodenj, potres, toča, eksplozija ) v višini najmanj ene povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece.

Solidarnostna pomoč se v skladu z uredbo ne všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov in v osnovo za prispevke za socialno varnost ter se prizna kot odhodek v primeru smrti delavca do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v RS za pretekle tri mesece, v drugih primerih enkratnih izplačil, ki so vezana na posamezni individualni primer pa do višine povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece.

Odpravnine
Po novem ZDR je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti dolžan izplačati delavcu odpravnino.

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Delavcu pripada odpravnina v višini:

- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let;
- 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od pet do 15 let;
- 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let;

Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi dejavnosti ni določeno drugače.

Odpravnine, ki so izplačane zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, v stečajnem postopku, v postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče,v primeru potrjene prisilne poravnave, v drugih primerih začetega postopka za prenehanja delodajalca in v primeru odpovedi delavca, če se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi, se štejejo za odpravnine iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih in se od njih ne plačujejo prispevki za socialno varnost in davek od osebnih prejemkov. Odpravnine, izplačane zaradi nesposobnosti delavca, izredne odpovedi delavca in neustreznosti nove pogodbe o zaposlitvi pa se štejejo med druge prejemke iz delovnega razmerja, od katerih se plačajo vse dajatve iz plače in na plače, razen davka na izplačane plače.

Prehrana med delom
Delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študenti na praksi.
Znesek povračila stroškov prehrane med delom je po SKP gd določen na dan in je znašal v letu 2003 od januarja do junija 698 SIT, od julija do decembra pa 725 SIT.

Povračilo stroškov prehrane med delom se v skladu z uredbo ne všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov in v osnovo za prispevke za socialno varnost ter se prizna kot odhodek do višine 10 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece, preračunano za 22 delovnih dni oziroma 176 delovnih ur.

Prevoz na delo in z dela
Po kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi delodajalci pripada delavcu povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini cene prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi.

Če delavec nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu povrnejo stroški za prevoz v višini kilometrine do višine 15 % cene neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov.

Nadomestilo za ločeno življenje
Pogoji za izplačilo nadomestila za ločeno življenje so določeni v kolektivnih pogodbah dejavnosti, praviloma pa je delavec upravičen do nadomestila za ločeno življenje, če ga delodajalec napoti oziroma razporedi na opravljanje del in nalog izven kraja stalne zaposlitve in izven kraja stalnega oz. začasnega prebivališča svoje ožje družine in je tako zaradi službenih potreb ločen od svoje družine.

Nadomestilo za ločeno življenje obsega nadomestilo stroškov stanovanja in nadomestilo stroškov prehrane. Nadomestilo za ločeno življenje se ne všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov in v osnovo za prispevke za socialno varnost ter se prizna kot odhodek:
- povračilo stroškov stanovanja do višine 18 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece in
- povračilo stroškov prehrane do višine 22 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece.

LP