ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si sami.

[marjan]

GRIPA in PREHLAD


GRIPA--------?-------- PREHLAD


Vročina - Visoka in traja 3 - 4 dni Redko
Kašelj - Suh kašelj Pokašljevanje
Glavobol - Pogost in izrazit Redko
Utrujenost, šibkost - Zelo velika, dolgo traja - 3 dni do 3 tedne blaga
Izčrpanost - Nastopi takoj in je izrazita Se nikoli ne pojavi
Nelagodje v prsih - Zmeraj prisotno Je zaznavno in se lahko stopnjuje
Zaprt nos - Včasih Pogosto
Kihanje - Včasih Zmeraj
Vneto grlo - Včasih Pogosto
Nastop - Pojav nenadoma in naenkrat Počasi in stopnjujoče


Epidemiološke značilnosti
Gripa je akutna virusna bolezen, ki jo povzročajo virusi gripe in se pojavlja predvsem v zimskih mesecih. Značilnost gripe je, da se pojavlja v obliki epidemij, ki lahko zajamejo veliko število ljudi (celo več celin). Epidemije se pojavljajo na 2 - 3 leta in so posledica stalnega spreminjanja virusov gripe, proti katerim prebivalstvo nekega območja ni odporno.

Prenos
Virusi gripe se prenašajo s kužnimi kapljicami (razširjajo se po zraku s kihanjem, kašljanjem in govorjenjem), neposrednim stikom (poljubljanje) in posredno preko različnih okuženih predmetov (kljuke, telefonske slušalke,...).

Klinična slika
Bolezen se začne 1 - 3 dni po okužbi z nenadnim porastom temperature, mrzlico, glavobolom, utrujenostjo, bolečinami v mišicah in kosteh; pojavi se dražeč občutek v žrelu, suh kašelj in pekoče bolečine v očeh. Temperatura je lahko neprekinjeno visoka (tudi 40C) in traja 3 - 4 dni, redko do 7 dni.
Pri otrocih poteka obolenje v blažji obliki in je podobno prehladu. Pri večini sicer zdravih ljudi mine gripa brez zapletov. Pri starejših osebah in pri kroničnih bolnikih pa lahko pride do zapletov. Najpogostejša zapleta sta pljučnica, ki jo povzroča virus gripe in sekundarna bakterijska pljučnica.

Zdravljenje
Pri gripi brez zapletov je zdravljenje simptomatsko. Pomemben je počitek in pitje velikih količin tekočine. V primeru zapletov je pogosto potrebno zdravljenje v bolnišnici.

UKREPI ZA PREPREČEVANJE OKUŽBE IN ŠIRJENJA VIRUSOV GRIPE

Pred okužbo z virusi gripe se zavarujemo z izogibanjem bivanja v zaprtih in slabo zračenih prostorih, kjer je veliko ljudi. Pomembno je vzdrževanje dobre kondicije s kvalitetno prehrano in redno telesno dejavnostjo. Oboleli naj ostanejo doma in naj ne obiskujejo starejših oseb, kroničnih bolnikov ali oseb, ki so v bolnišnici.

Najučinkoviteje se zavarujemo pred gripo s cepljenjem.

Cepljenje je potrebno opraviti vsako leto pred sezono prehladnih obolenj, ki se pri nas pojavljajo v povečanem številu proti koncu novembra ali v decembru in januarju. Sestava cepiva je vsako leto spremenjena po navodilih SZO. Ker odpornost med letom oslabi in ker je spremenjena tudi sestava cepiva, se je potrebno cepiti proti gripi vsako leto.

Cepljenje je priporočljivo za vse, ki se želijo zaščititi pred gripo, še posebno pa za:
• osebe, starejše od 60 let
• oskrbovance v domovih za ostarele
• odrasle in otroke, ki imajo kronične bolezni pljuč, srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične in živčno mišične bolezni
• osebe, zaposlene v zdravstvu in drugih javnih službah (v vzgoji, prometu, obrambi, policiji,…), kjer je veliko medsebojnih kontaktov.

STRANSKI POJAVI PO CEPLJENJU se pojavijo redko in trajajo 1 - 2 dni.
• Lokalna reakcija: rdečina, oteklina, bolečina, zatrdlina.
• Splošna reakcija: vročina, slabo počutje, mrzlica, utrujenost, glavobol, potenje, bolečine po mišicah in kosteh.


S cepivom proti gripi ne preprečimo drugih, gripi podobnih obolenj, ki se pojavijo v istem času kot gripa.


Kaj pridobimo s cepljenjem proti gripi:
- statistično je dokazano, da so cepljeni proti gripi vsaj dvakrat bolj odporni na bolezni dihal kot necepljeni
- v družinah, kjer se vsaj en član cepi, je obolevnost za boleznimi dihal manjša
- zbolevnost cepljenih za bolezni dihal, ki se več let zapored cepijo, je manjša, kot tistih, ki se cepijo le občasno
- zbolevnost za boleznimi dihal tistih, ki imajo eno ali več kroničnih bolezni (bolezni srca in ožilja, tudi hipertenzija in previsok holesterol, pljuč, ledvic, jeter, tumorji) je skoraj trikrat večja pri necepljenih kot pri celjenih
- umrljivost kroničnih bolnikov za infekti dihal je med necepljenimi 3 x pogostejša

Branko Košir, dr. med.

Lep pozdrav

[marjan]

KAJ JE to.. GRIPA ?


Grípa (tudi influénca) je nalezljiva virusna bolezen dihal, ki jo povzročajo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae. V sezonskih epidemijah se hitro razširi po svetu, s čimer povzroča veliko gospodarsko škodo v obliki odsotnosti z dela in stroškov zdravljenja. Velike genetske spremembe virusa so v 20. stoletju povzročile tri pandemije gripe, v katerih je umrlo na milijone ljudi. Ime »influenca« izhaja iz starega verovanja, da bolezen povzročajo neugodni astrološki vplivi oz. »influence«.

Vsebina
1 Tipi
2 Simptomi
3 Zgodovina
4 Zunanje povezave


Znani so trije rodovi virusa gripe, ki se ločijo po antigenskih razlikah beljakovin v celičnem jedru in celičnem matriksu.

To so:

Virusi gripe A, ki okužijo sesalce in ptiče (znani tudi kot ptičja gripa)
Virusi gripe B, ki okužijo le ljudi
Virusi gripe C, ki okužijo le ljudi
Virusi gripe tipa A so najverjetnejši povzročitelji epidemije in pandemije, saj lahko pri njih pride do nenadne večje spremembe genoma, tako imenovanega antigenskega premika, kadar je celica istočasno okužena z dvema različnima sevoma virusa in se genoma prerazporedita. Na takšne večje spremembe imunski sistem ni pripravljen. Pri tipih B in C prihaja zaradi točkovnih mutacij le do manjših sprememb genoma, tako imenovanega antigenskega drsenja.

Viruse gripe tipa A je moč nadalje razvrstiti glede na dve vrsti beljakovin kapside: hemaglutunina (oznaka HA ali H) in nevraminidaze (oznaka NA ali N), ki so bistvene za življenjski cikel virusa. Na osnovi tega je pri tipu A znanih šestnajst podtipov H in devet podtipov N. Pri tipu B so po drugi strani odkrili le en podtip H in en podtip N. Trenutno sta najpogostejši antigenski različici virusa A podtipa H1N1 in H3N2....

Obstajajo pa še nadaljnje variacije;
tako je specifični sev virusa gripe po standardni nomenklaturi označen s tipom virusa (A, B ali C), geografski lokaciji, kjer je bil prvič izoliran, letu izolacije, zaporedni številki izolacije ter podtipoma HA in NA (Yohannes et al., 2004).

Izraz »supergripa« navadno označuje sev virusa, ki se razširja nenavadno hitro, je neobičajno virulenten, ali pa se ne odziva na zdravljenje – takšni sevi navadno povzročijo epidemije in pandemije. Izraz je ohlapen in nima stroge znanstvene definicije.


2 Simptomi
Bolezen se prenaša kapljično in ima naslednje bolezenske znake:

povišana telesna temperatura
glavobol
utrujenost
suh kašelj
boleče grlo
zamašen nos
kihanje
bolečine v telesu; trganje v udih

Ti bolezenski znaki so hujši in trajajo dalj kot tisti pri prehladu. Okrevanje traja od enega do dveh tednov, lahko pa se pojavijo zapleti, denimo pljučnica, bronhitis, vnetja sinusov ali ušes. Kronične bolezenske težave lahko gripa še dodatno oteži. Astmatiki lahko začnejo dobivati napade, prav tako tudi srčni bolniki. Pri starih, bolnih ali zelo šibkih bolnikih lahko bolezen vodi celo v smrt. Gripa je v preteklosti pobila že milijone ljudi.

Gripa je zelo spremenljiva bolezen - podobni virusi obstajajo pri prašičih in domači perjadi. V območjih z veliko gostoto ljudi in živali, denimo v nekaterih delih Azije, sočasne okužbe med vrstami omogočajo, da se izmenja genetski material različnih oblik virusov gripe. Verjetno je, da se bo prej ali slej pojavila kombinacija, ki bo lahko tako smrtonosna kot virus španske gripe.

Gripa se navadno razširi pozimi, verjetno zaradi tega, ker tedaj ljudje preživljamo več časa skupaj v zaprtih prostorih in ker mraz oslabi imunski sistem. Ker imata severna in južna polobla zimo ravno v nasprotnem času leta, imamo vsakoletno pravzaprav dve obdobji gripe. Zato Svetovna zdravstvena organizacija pripravlja po dve obliki cepiva proti gripi, eno za severno, drugo pa za južno poloblo. Cepivo se vsakoletno spreminja, glede na pričakovane oblike gripe v tistem letu. Tako učinek cepiva ne more biti dolgotrajen.

Bolezen navadno zdravimo simptomatsko. Telesno temperaturo na primer nižamo z antipiretiki, bolečine lajšamo z analgetiki (npr. paracetamol).
_________________
Lep pozdrav
Marjan