ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[Roža]

Najpogostejši vzroki bolečine v hrbtenici

Pulpozno jedro izgublja centralno lego in se vklinja v raztrganine, ki nastanejo v fibroznem obroču. Zunanji deli obroča ostanejo še celi. To že povzroča bolečine v križu, ker pulpozno jedro draži živčne končiče v zunanjih delih fibroznega obroča. Raztrganina v fibroznem obroču gre lahko do periferije obroča, kar privede do popolne razpoke v disku, nastane hernija diskusa. Hernija pritiska na korenino živca v hrbtnem kanalu, kar se kaže v bolečin, omrtvičenosti in nemoči v mišicah.

Bolečine v hrbtenici pri številnih ljudeh povzročajo težave občasno ali pa stalno v manjši ali v večji meri. Skoraj ni človeka, ki ga ne bi prej ali slej zabolelo v križu, manj pogosto v vratni hrbtenici. Statistike kažejo, da približno 65 odstotkov aktivnega prebivalstva išče zdravniško pomoč zaradi bolečin v križu. Medtem ko telo enako grajenih štirinožnih vretenčarjev nosijo štirje stebri, med katerimi se hrbtenica vije v rahlih ovinkih, od enega stebra k drugemu, mora človek loviti ravnotežje in se gibati na dveh hoduljah ter je zaradi pokončne drže podvržen bistveno večjim obremenitvam. Na hrbtenici je posebno občutljivo eno mesto, ki je podvrženo izjemnim preobremenitvam, stalnemu pritisku in je zato večja možnost zgodnje obrabe in bolezenskega stanja. Ta segment leži na mestu, kjer pride zadnji gibljivi segment ledvene hrbtenice v prvi negibljivi segment križnične hrbtenice. Če si predstavljamo, da tu pritiska na površino, nekaj večjo kot pettolarski kovanec, cela teža zgornjega dela telesa, je razumljivo, da je medvretenčn ploščica na tem mestu najbolj obremenjena. Dokaj pogoste so tudi bolečine v vratni hrbtenici, saj sta vratna in ledvena hrbtenica najbolj gibljiva dela hrbtenice. V vratni hrbtenici med petim in šestim vratnim vretencem ter šestim in sedmim vretencem pride najpogosteje do okvar, prav tako v ledveni hrbtenici najpogosteje med četrtim ledvenim in petim ledvenim vretencem ter petim ledvenim in prvim križničnim. Ti segmenti so najbolj gibljivi, zato nastanejo na teh mestih najtežje spremembe.

VZROKI BOLEČINE

Vzrokov za pogoste bolečine v križu in vratu je mnogo, vendar so najčešči vzrok spremembe v medvretenčni ploščici in posledice teh sprememb. Zato pri bolečini v križu in v vratu pomislimo skoraj vedno na ta vzrok, vsi drugi so zanemarljivi oziroma redki.

Točnega vzroka težavam včasih ne najdemo, delno tudi zato, ker je hrbtenica težje dostopna in jo je težje natančno pregledati kot npr. koleno ali komolec. Tudi zgradba hrbtenice je mnogo bolj zapletena kot katerikoli drugi sklep. Odnose med znaki in bolezenskimi spremembami je težko izmeriti. Včasih povzroča težave kombinacija več vzrokov in ne samo eden.

Hrbtenica nosi težo telesa, sestoji se iz številnih vretenc in je vsako glede na svojo lego podvrženo dinamičnim in statičnim zahtevam. Z dodatno obremenitvijo se poveča tudi premer teles vretenc, višina telesa se veča od tretjega vratnega do petega ledvenega vretenca. Med vretenci leži medvretenčna ploščica ali diskus, ki se sestoji iz treh različnih delov: hrustančnih plošč zgoraj in spodaj, fibroznega obroča in pulpoznega jedra. Med obročem in jedrom ni jasne meje, te strukture prehajajo druga v drugo, s starostjo pa postane ta meja še bolj nejasna. Pred rojstvom in prvo leto po rojstvu se medvretenčna ploščica prehranjuje s pomočjo krvnih žil, po čertem letu starosti te žile zarastejo in izginejo, nato se medvretenčni diskus prehranjuje samo z difuzijo, pri čemer je potrebna za dobro prehrano stalna izmenjava razbremenitve in obremenitve, ki deluje kot črpalni mehanizem.
Glavni vzrok splošne degeneracije diskusa pri človeku je predčasno staranje, zaradi slabe prehrane lahko že zgodaj vidimo degenerativne spremembe, po 30.letu starosti pa je le malo hrbtenic, ki ne bi kazale znakov staranja. Te spremembe torej nastanejo pri vsakem človeku prej ali pozneje, so bolj ali manj močno izražene, povzročajo težave ali pa tudi ne.

POTEK DEGENERACIJE DISKUSA?

V začetku pulpozno jedro, ki je semiželatinozna masa, izgublja centralno lego in se vklinja v raztrganine, ki nastanejo v fibroznem obroču (sl.1). Zunanji deli obroča ostanejo še celi. To lahko povzroča že bolečine v križu, ker pulpozno jedro draži živčne končiče v zunanjih delih fibroznega obroča. Raztrganina v fibroznem obroču gre lahko do periferije obroča, kar privede do popolne razpoke v disku, zaradi česar se izboči pulpozno tkivo in nastane hernija diskusa, kar je najhujša epizoda pri degeneraciji diskusa. Hernija lahko pritiska na korenino živca v hrbtnem kanalu, poleg bolečin lahko daje znake omrtvičenosti in nemoči v mišicah, skratka sliko išiasa. Hernija lahko poleg pritiska na živčno korenino pritiska tudi na ožilje (na vratu), na hrbtenjačo (na vratu in prsni hrbtenici), povzroča zarastline in s tem vlek na živčno korenino, kar lahko povzroča trajne težave. Končno pride pri degeneraciji diskusa do reparatorne faze, ko se v okvarjeni disk vrašča fibrozno tkivo, ki omeji gibljivost, diskus se splošči, zaradi česar nastanejo lahko delni izpahi na malih sklepih hrbtenice z degenerativnimi spremembami (artroza) in bolečine (sl.2). Zaradi tvorbe večjih kostnih izrastkov se lahko zoži hrbtni kanal (spinalna stenoza) (sl.3). Zaradi staranja okvarjeni diskus največkrat ne kaže vidnega obolenja in ne povzroča težav. Bolečine pa nastanejo zaradi pritiska na živčno korenino. Razprostranjenost izžarevanja bolečin je odvisno zlasti od mesta okvare. Bolečina se kaže na območju, ki ga živčna korenina oživčuje, v glavi, telesu, rokah, nogah. Od moči pritiska je odvisno, ali bo zajeta cela živčna korenina ali samo del. Če mehanični pritiski povzročijo zaradi močnega in dalj časa trajajočega delovanja organske okvare živčnega tkiva, pride do senzibilnih motenj z zmanjšanim občutkom ali občutkom bodenja, iglic, omrtvelosti; zaradi pritiska na motorične živce do motoričnih izpadov, ki so redkejši in se vidijo kot delna ohromitev (mišična slabost), zelo redko pa kot popolna ohromitev v območju, ki ga zavzema prizadeta korenina. Poleg draženja živčne korenine in izpadov je omejena gibljivost prizadetega segmenta hrbtenice značilna za skoraj vse oblike bolečega okvarjenega diska. Gibljivost je lahko omejena zaradi blokade med vretenci, največkrat pa nastane kot posledica bolečine. Omejena gibljivost se včasih kaže kot prisilna drža, največkrat pa govorimo o predvidnosti ali pazljivi drži. Težave lahko nastanejo naenkrat (akutno) ali postopno (kronično). Akutne težave so pogosto zelo izrazite in težke. Kronično potekajoče težave pa se pogosto razvijajo neopazno, ostanejo dolgo prikrite, dokler jih kakšen vzrok ne obeleži kot bolezen. Lahko pa iz akutnega stanja nastanejo tudi kronične težave.

KLINIČNE SLIKE

Klinične slike obolenja diskusa so različne. Nastanejo lahko v katerem koli delu hrbtenice, vendar najpogosteje v ledveni hrbtenici, pogosto v vratni hrbtenici, redkeje pa v prsni.

Klinične slike so lahko naslednje:

1. Bolečina v zatilju in akutni tortikolis

Bolečina v zatilju nastane zaradi pritiska na drugi vratni živec, ki poteka med prvim in drugim vratnim vretencem. Tu ni govor o pravi okvari diska, ker med prvim in drugim vratnim vretencem diskusa ni. Kljub temu moramo to omeniti, ker gre za pritisk na živčno korenino kot posledico motenj medvretenčnih zvez. V tem primeru nastanejo motnje zaradi zagozditve med prvim in drugim vratnim vretencem in so ta vretenca blokirana. Bolečina je omejena v zatilju, često združena s prisilno držo glave.

Vendar akutni tortikolis ne nastane samo pri motnjah med prvim in drugim vratnim vretencem, ampak tudi pri okvarah diskusov v območju ostale vratne hrbtenice.

2. Glavobol in migrena

Le redko je glavobol posledica okvare diska. Nove raziskave pa brez dvoma dokazujejo, da nekatere glavobole lahko povzroči okvara živčnih korenin zaradi pritiska v območju zgornje vratne hrbtenice od prvega do četrtega vratnega vretenca. Pri tem imajo veliko vlogo poleg pritiska na živčno korenino, ki povzroča bolečine, tudi motnje v prekrvavitvi možganov. Velik pomen ima lahko pri tem ovira pretoka krvi v vratni arteriji (arteria vertebralis). Ta žila gre skozi poseben kanal v stranskih nastavkih vratne hrbtenice navzgor v možgansko votlino in oskrbuje del možganov s krvjo in kisikom. Posledica obolenja diska je lahko pritisnjena ali odrinjena vratna arterija, posledica je zmanjšan pretok krvi v možgane in bolečina. Toda vzrok glavobolom in migrenam je le redko okvara hrbtenice, temveč so vzroki drugje.

3. Bolečina v vratu, rami in roki (cervicobrachialgia)

Okvare v spodnjem delu vratne hrbtenice so mnogo pogostejše kot okvare v zgornjem delu. Tu se vidita zlasti osteohondroza in spondiloza, ki povzročita zožitve medvretenčnih odprtin. Hernija diska je samo v majhnem odstotku (približno 10 %) vzrok pritiska na živčno korenino v vratu, medtem ko je v ledvenem predelu nasprotno. V pretežni večini primerov je prizadeta ena ali dve medvretenčni zvezi. Najčešče in najhuje se vidi okvara v območju diska med petim in šestim ter šestim in sedmim vratnim vretencem. Pri klinični sliki je prevladujoča bolečina v zgornjih okončinah. Pri večjem pritisku pride do zmanjšanja oziroma nepravilne občutljivosti in pri posebno težkih primerih do motoričnih motenj – prsti so nespretni: svinčnika ali orodja ne moremo dobro držati in pada iz rok, gospodinja razbije mnogo posode. Nekatere kretnje vratne hrbtenice in tudi povečan pritisk, na primer zaradi kašlja ali kihanja, lahko težave nenadoma okrepijo. Pri mnogih bolnikih se posebno ponoči povečajo težave - omrtvelost rok, občutek otekanja rok, zbadanje in bodice v prstih, zmanjšana moč.

4. Težave pri obolenju diskusa v prsni hrbtenici

Okvare diska v prsni hrbtenici nastane najredkeje in tudi klinično nimajo velikega pomena. Prsna vretenca so povezana s prsnim košem, so slabo gibljiva in niso tako dovzetna za poškodbe kot bolj gibljiva vretenca v vratu in ledveni hrbtenici. Poleg tega je razmerje velikosti medvretenčne odprtine z živčno korenino ugodnejše kot v ostali hrbtenici. Živci so namreč v prsni hrbtenici tanjši kot živčne korenine v vratni in ledveni hrbtenici. Tudi hernije diskusov so na prsnem delu hrbtenice zelo redke. Motnje med vretenci se kažejo največkrat kot blokade. Pri okvarah zaradi pritiska nastajajo bolečine, ki se pojavijo na območju prizadetega segmenta prsne hrbtenice ali ustreznem poteku živca z izžarevanjem naprej (intercostalna neuralgija).

5. Bolečina v križu (lumbago, lumbalgia, ť heksenšus ť)

Ob nenadnih akutnih bolečinah, akutnem lumbagu, mislimo največkrat na mehaničen vzrok. Ker so bile nenadne akutne oblike lumbaga nerazjasnjene, skrivnostne, so jih označevali kot ťheksenšusŤ (die Hexe=čarovnica, der Schuss=strel)-ťstrel čarovniceŤ.

S tem so hoteli poudariti, da nenadoma, kot strela z jasnega nastopi bolečina v križu, ki povzroči držo, kakršno vidimo pri čarovnicah. Anatomsko ozadje ťheksenšusaŤ je nenadna motnja v medvretenčnem prostoru, na primer hernija diska ali blokirnaje vretenc. Zlasti lahko razumemo zadnji vzrok, ker nam včasih uspe z enim prijemom akutni lumbago odpraviti z manipulacijo. Kronična lumbalgija pa se razvija že v začetku največkrat postopno. Okvarjeni disk in posledica te okvare – hondroza, spondiloza, spondilaltroza postopoma večajo motnje medvretenčnega prostora. Povečajo se obremenitve vezi in mišic, ki nadomestijo zmanjšano elastičnost medvretenčnih zvez.

Stanje je toliko časa dobro in brez bolečin, dokler ni nekega dne meja prekoračena in se pojavi boleče draženje sklepov, vezi in muskulature.

6. Išias

Živčne korenine, ki gredo iz medvretenčnih odprtin spodnje ledvene hrbtenice in križnice, tvorijo splet, ki oskrbuje z živci kolk in sedalo, v glavnem pa tvorijo išiasni živec (nervus ischiadicus) kot največji živec našega telesa. Ta oživčuje celo spodnjo okončino, izjema je le sprednja stran stegna. Ker so diskusi spodnje ledvene hrbtenice, posebno na prehodu v križnico, najbolj dovzetni za okvare, je tu zelo pogosta hernija diska, ki je na tem območju najpogostejši vzrok pritiska na živčno korenino. Kostne zožitve nastanejo pozneje. Okvare spodnje ledvene hrbtenice povzroča pritisk na korenine, ki tvorijo ischialgični živec. Ta pritisk povzroča bolečino, kar imanujemo išias. (sl.4).

Upoštevajoč mesto občutljivosti in druge znake, lahko s precejšnjo gotovostjo govorimo o višini okvare. Pri večjem pritisku lahko nastopijo motnje senzibilitete ali popolna omrtvelost, takrat pa bolečina lahko celo popusti. Motorični izpadi (zmanjšanje moči mišic) so redkejši, opažamo jih pri dalj časa trajajočem pritisku na živčno korenino, lahko pa nastanejo tudi zaradi akutnega močnejšega pritiska. Oslabljena moč mišic, ki se kaže v padanju prstov in stopala na nogi, kaže na hernijo discusa. Tudi refleks Ahilove kite je v tem primeru lahko moten. Najčešče nastopa pred išiasom v anamnezi kronični ali akutni lumbago z bolj ali manj pogostimi napadi. So pa tudi bolniki, pri katerih je išias edini znak obolenja diska.

7. Okvara konjskega repa (sindroma caudae equinae)

Velika centralna hernija disci v ledveni hrbtenici pripelje lahko do nenadne okvare na območju t.i.cavdne equine (konjski rep). To je snop živčnih korenin, ki gre iz hrbtnega mozga. V začetku so možne enostranske ali obojestranske ischialgične težave, kmalu pa sledi omrtvelost z delno ali popolno paralizo nog in tudi nezmožnost zadrževanja vode in blata. V takih primerih je potrebna takojšnja operacija, kajti če taka masivna hernija pritiska na živčne končiče več kot 24 ur, lahko povzroči nepopravljivo paralizo.

_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Roža]

NEDISKUSNA OBOLENJA

Čeprav bolečine v hrbtenici najpogosteje povzročijo diskusna obolenja, avtorji sodijo, da so vzrok teh bolečin v 90 odstotkih ali celo v 97 odstotkih, vendar tudi druga obolenja povzročajo podobne bolečine kot diskusna.

Poškodba

a) Akutni in kronični nateg hrbtenice : ta poškodba je dokaj pogost vzrok bolečinam v križu.

Vsak dan si na tisoče ljudi poškoduje hrbtenico s padcem, nezgodami pri delu, športnimi poškodbami. Glavni vzrok teh poškodb je slaba fizična kondicija, zato si atleti in zdravi ljudje redko poškodujejo hrbtenico, ker so ponavadi v dobri kondiciji.

b) Zlomi vretenc : največkrat nastane zaradi padca in navadno prizadene spodnjo prsno hrbtenico, še pogosteje pa zgornjo ledveno. Diagnoza je zelo lahka, kjer se na rentgenski sliki vidi klinasta oblika vretenca.

c) Delni izpad fasetnih sklepov : oziroma fasetni sindrom : pri tem pride do delnega izpada v malih sklepih hrbtenice, kar lahko povzroči hude bolečine v križu. Takšna stanja lahko hitro popravimo z manipulacijo hrbtenice.

Tumorji

Tumorji spinalnega kanala in vretenc so lahko benigni (nezločesti) in maligni (zločesti).

a) Benigni (nezločesti) tumorji lahko prizadenejo kosti, mehka tkiva, živčne strukture, kot so živčne korenine in možganske ovojnice.

b) Maligni (zločesti) tumorji so lahko primarni, rastejo iz kosti ali drugih okolišnjih in nevralnih struktur ali pa so sekundarni, to so metastaze (zasevki) od drugih tumorjev (prostata), pljuča, ledvica, dojka ipd.

Spondylolysis in spondylolysthesis

Spondilolisis je izraz, ki ga uporablja pri defektu pri tako imenovani pseudartrozi (lažnem sklepu), ki prizadene lamine oz. obroč vretenca. Pri spondilolistezi pa je defekt na obeh straneh vretenca z drsenjem prizadetega vretenca naprej. Obe stanji lahko povzročata bolečino v križu, ki se pri večjem drsenju vretenca lahko bistveno stopnjuje.

Osteoporoza

Od metaboličnih vzrokov za nastanek bolečine v križu je na prvem mestu osteoporoza. Obolenje najbolje definiramo z zmanjšano kostno maso v volumski enoti kosti.

Pri osteoporozi kostna razgradnja normalnega metabolizma kosti ne more biti več nadoknadena, kostne letvice postanejo tanjše in nekatere med njimi popolnoma izginejo.

Ker so telesa vretenc zgrajena pretežno iz spongiozne kosti in imajo zelo bogato prekrvavitev, vidimo osteoporotične spremembe največkat najprej ravno v telesih vretenc.


Vnetja

Tudi infekcijska obolenja so lahko vzrok bolečinam v hrbtenici. Akutna gnojna vnetja in kronične infekcije, kot je tuberkuloza, so sicer zelo redka, vendar moramo misliti tudi na to.

Revmatična ali revmatizmu podobna obolenja

Spondilaltrisis ankilopoetika: to obolenje ni redko, prizadene hrbtenico, lahko tudi kolke, ramena pa tudi ostale sklepe. Ob končnem stadiju se cela hrbtenica zatrdi in ima na Rtg-sliki obliko bambusove palice. Ker obolenje v začetku prizadene križnično-črevnične sklepe, se prve težave pojavijo kot bolečine v križu. Pozneje prizadenejo tudi ostalo hrbtenico.

Prirojene napake

a) Prehodno vretence : število prehodnih vretenc v križu je najpogosteje prirojena nepravilnost vretenc, ki po nekaterih avtorjih lahko povzročijo bolečino v križu oz.vsaj večjo dovzetnost za bolečino. Zlasti je to pomembno pri delno prehodnih vretencih.

b) Nezaraščen lok vretenca

Ta nepravilnost je relativno pogosta, vendar ni v neposredni zvezi s pojavom bolečin v križu. Zato jo obravnavamo kot anatomsko variacijo od normalne hrbtenice brez kakršnega koli kliničnega pomena.

Psihogeni faktorji in rentni problemi

Pri histeričnih bolnikih je vzrok bolečine v hrbtenici podzavesten. Pri ljudeh, ki skušajo z bolečino v križu pridobiti zase ugodnosti na različnih področjih (služba, renta), je ta zavesten. Histerični bolnik dejansko čuti močno bolečino, toda ta je le posledica strahu in neustreznega psihološkega obrambnega mehanizma, ne pa bolezni hrbtenice. Bojazen povzroča mišično napetost, ki pelje v bolečino. Bolečina povzroči še večji strahu, ta pa še večji mišični pritisk in še večjo bolečino. Kljub zelo obsežnim študijam bolečin v hrbtenici včasih ne moremo z gotovostjo vedeti, kaj povzroča bolečino oziroma težave v hrbtenici.
Prof.dr. Janko Popovič, dr. med. ortoped
Medicom d.o.o.
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Roža]

Osteohondroza

Hrbtenica je osnovni steber našega telesa, ki je sestavljena iz vretenc, mišic, vezi, kit, medvretenčnih ploščic in živčnih vlaken. Preko hrbtenjače potekajo živci k vsem notranjim organom, kot tudi v roke in noge. Živčna vlakna se vejasto delijo in tako drobcene živčne končnice zajemajo celo telo. če so živci v hrbtenici stisnjeni oz. ujeti, je funkcija notranjih organov motena. Začnejo se pojavljati bolečine v različnih organih, začenjajo se težave z notranjimi organi, srcem in ožiljem, žlezami, mišicami in sklepi, poslabša se splošno stanje in pojavi se bolezen stoletja - osteohondroza!

Osteohondroza je posledica spremenjene amortizacijske sposobnosti medvretenčnih ploščic - diskov. Zaradi tega telo izgublja svojo višino, celi deli hrbtenice pa se laže premaknejo, ker vretenc ne drže več skupaj čvrsto napete vezi in rezultata tega je okvarjena funkcija hrbtenice.
Zaradi posedanja hrbtenice oz. spremenjenega položaja medvretenčnih ploščic pride do motenj na živcih, ki potekajo med vretenci, oz. celo do ukleščenja le-teh. Posledično nastanejo bolečine in različne okvare v delovanju notranjih organov.
Diagnostika indikatorjev, ki so posledica osteohondroze, je neznansko široka:
-od stalnega občutka teže v glave do akutnih bolečin,
-od bolečin v hrbtu do ostrih bolečin v območju srca oz.trebuha,
-od mravljincev na koncih prstov in do bolečin v prsnem košu pri neznatnih premikih.
-pojavljanje sindroma kronične utrujenosti.

V boju proti osteohondrozi je potrebno oblikovati 'mišični korset', saj se s starostjo pomembnost njegove razvitosti povečuje. Dobro razvite medvretenčne mišice pri hrbtenici so zelo pomembne kot stabilizator hrbtenice. Potrebno je stalno razvijati gibljivost hrbtenice v vseh smereh.

Krepitev teh mišic lahko dosežemo s pomočjo zdravilne masaže in zdravilne telovadbe, ki se določi za vsakega pacienta posebej.
''Dokler je hrbtenica gibljiva - je telo mlado!''

Hernije v križnem delu hrbtenice

Osteohondroza hrbtenice je degenerativno-distrofična okvara medvretenčnega diska. Proces se začne v pulpoznem jedru in se nato širi v druge dele diska, v druga zraven se nahajajoča vretenca in okoliška mehka tkiva.




Slika: posledice degeneracije diskusa


S staranjem pod vplivom statičnih in dinamičnih obremenitev, poškodb, infekcijskih faktorjev ali hormonskih motenj, pulpozno jedro diska izgublja svojo tekočino, postaja bolj ploščato ter razpade na več delov. Amortizacijske lastnosti diska se zmanjšujejo, v disku nastajajo razpoke kot v starem obrabljenem gumijastem tesnilu. Preko razpok v disku se lahko pulpozno jedro premika v različnih smereh in s tem se oblikuje hernija diska.
Ločimo sprednje, bočne in zadnje disk hernije kot tudi hernijo Schmorla. Hernija Schmorla je vtiskavanje pulpoznega jedra v telo zgoraj ali spodaj ležečega vretenca. Klinično se te kile ne opazujejo, bolečin ter drugih neprijetnih občutkov pri bolniku praviloma ne povzročajo. To znamenje osteohondroze hrbtenice se ugotovi le na rentgenski sliki, v nadaljnji fazi pa lahko pripelje do t.i. Scheurmanove bolezni (tvori se posebna oblika okroglega hrbta).
Sprednje in bočne hernije nastopajo redkokdaj, praviloma so majhnih razsežnosti, ker je spredaj in iz bočnih strani hrbtenično deblo dobro fiksirano s kitnimi vezmi. Raztezanje teh vezi v začetku obolenja se pokaže z lokalnimi bolečinami v ustreznem predelu hrbtenice.
Najbolj pogoste so zadnje hernije diska. Zaradi slabe fiksacije medvretenčnega diska na zadnji strani pogosto povzročajo veliko mučnih bolečin.
Obstojata dve vrsti zadnjih hernij in sicer: medianska (izključno zadnja) in paramedianska (zadnje-bočna) Slednja hernija je zelo pogosta in povzroča hernije z najbolj klinično sliko. Zadnje hernije v spodnjem križnem predelu povzročajo stiskanje živčnega korena ali hrbteničnega mozga, motnje v krvnem obtoku v obliki venoznega zastoja v tem predelu, zaščitno napenjanje mišic ter refleksno izkrivljenje hrbtenice zaradi želje po sprostitvi živčnega korena. Bolečine se lokalizirajo na zadnji površini noge vse do stopala ali na bočni površini po zunanji liniji. Gibljivost hrbta se občutno zmanjšuje, pogosto noga "zaspi", stopalo je šibko.
Posebnost osteohondroze hrbtenice je v tem, da se pri daljšem bolečinskem sindromu bistveno otežuje in podaljšuje zdravljenje. To je povezano s tem, ker zaščitno napenjanje mišic prehaja v patološko stanje, še bolj pritiska na živec in s tem slabša krvni obtok. Same mišice tudi hkrati spreminjajo svojo obliko...
Uporablja se veliko načinov zdravljenja hernije, najbolj učinkovit način zdravljenja pa je manualna terapija, seveda pod pogojem, da jo izvaja le za to usposobljen zdravnik in da je zdravljenje še pravočasno.
S pomočjo manualne terapije zdravnik obnovi gibljivost hrbtenice in sklepov, odpravi mišični krč, zmanjša bolečine in s tem ustvari pogoje najprej za premestitev hernije in kasneje za njeno klinično ozdravitev. Čez nekaj časa se hernija premakne, "posuši" in čez 2 - 2,5 leta se disk nadomesti s trdnim fibroznim tkivom. To pomeni, da pacient s pomočjo manualne terapije naravno ozdravi (brez zdravil oz. operacije).
Zaradi preprečitve poslabšanja bolezni in zagotovitve optimalnih pogojev za ozdravitev mora pacient dobro poznati in natančno spoštovati režim dela in počitka tako med zdravljenjem kot tudi po njem. Potrebno je natančno spoštovati zdravnikova navodila.


Splošna navodila za bolnike s hernijo medvretenčnih diskov:
V času akutne bolečine so izrecno prepovedane vse toplotne procedure (savne, vroče kopeli). Dovoljeno je le tuširanje z mlačno vodo.
Spati je potrebno na trdi podlagi (jogi debeline 15-20 cm). Ležišče mora zagotoviti maksimalno sprostitev mišic v vodoravnem položaju telesa, ne da bi pri tem prišlo do upogiba telesa.
Prepovedano je dvigovanje težkih predmetov s pregibi hrbtenice naprej oz. s pregibom telesa.
Po potrebi se križni del hrbtenice fiksira s steznikom, težki predmeti se lahko dvigujejo le z zravnanim hrbtom (kot to delajo dvigalci uteži) z uporabo moči nog.
Sedenje v mehkih foteljih ni priporočljivo. Sedeti je potrebno le na trdem stolu in se s hrbtom tesno naslajati na naslonjalo. Po možnosti je potrebno omejiti delo v sedečem položaju.
Delati je potrebno stoje oz. pogosto spreminjati držo. Med dolgo vožnjo z avtomobilom je potrebno delati pogoste postanke (cca. Vsakih 30 minut) za 10 do 15 minut. Ob tem je priporočljivo zapustiti avto in se sprehoditi. Lahko se samostojno masira križ.
Samostojna brez posveta z zdravnikom ni priporočljiva. Zdravnik lahko predpiše le 2 do 3 posebne vaje za izolirano skupino mišic. Ob tem je dobro vedeti, da je bolečina naravni alarm napak v organizmu, prevelikih obremenitev, v danem trenutku nedovoljenega obsega gibov oziroma nepravilne drže telesa.

sakrum
lat. križnica

lordoza
(lordosis); Močnejša upognjenost ledvenega predela hrbtenice navzpred. Pogosto povzroča bolečine v križu.

osteohondroza
Degenerativni proces na sklepu ali medvretenčni ploščici.
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Roža]

Spoštovani!
Stara sem 40 let. Prvič so se moje težave pojavile že pred štirinajsimi leti in to z vratnim delom. Bila sem na slikanju hrbtenice, rekli pa so mi, da je hrbtenica spremenila obliko. Potem so se težave pojavljale občasno. Pred mesecem pa je udarilo kot strela z jasnega, popolnoma nepričakovano: bolečine v vratnem delu in v lopaticah- težka gibljivost, v ledvenem delu hrbtenice pa so se pojavljale neznosne bolečine, ki so se prenašale predvsem v desno nogo, tako da sem šepala . Šla sem h zdravniku, vsa v strahu, saj takšnih močnih bolečin enostavno nisem poznala. Šla sem na slikanje hrbtenice in diagnoza je bila sledeča: Na CH je vidna izravnana fiziološka lordoza. Na CH so vidni znaki začetne osteohondroze. Na AP posnetku je vidna stranska deformirajoča spondiloza. Na LSH je vidna izravnana fiziološka lordoza. Poudarjen je kot prehoda med lumbalno in sakralno hrbtenico. I. v. prostor med L5 in S1 je zožen v zadnjem delu. Na LSH so vidni znaki začetne deformirajoče spondiloze.

Moj osebni zdravnik mi je dal naklofen 2 x na dan, kar mi kljub temu ni kaj dosti zaleglo. Po enem tednu sem se vrnila in povedala, da se stanje ni kaj dosti spremenilo, zato mi je predpisal fizioterapijo, dal mi je prospekt z vajami za utrjevanje mišic. Ker pa je dolga čakalna doba, imam fizioterapijo šele v mesecu oktobru. Zaradi tega sem se odločila za samoplačniške masaže, ki pa niso najbolj poceni in po sedmih masažah in vajami se je stanje glede na prejšnje precej izboljšalo, vendar to po dobrem mesecu dni.

Lepo prosim, če mi svetujete kaj naj naredim in če mi lahko rentgenski izvid razložite, da bom razumela kaj se z mano dogaja.


Odgovor:
Spoštovani,
vaš rtg izvid govori za izravnano vratno in ledveno hrbtenico ( kar je običajno ob bolečinah zaradi spazma mišic) ob obrabnih spremembah ki se kažejo z manjšim posedanjem medvretenčnih prostorov na vsaj dveh mestih.

Predlagam pregled pri ortopedu in na podlagi tega kasneje eventuelno magnetno resonančno slikanje vratne in ledvene hrbtenice.
Andrej Moličnik dr.med.spec.ortoped
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Roža]

Bolečine v križu

Stara sem 35 let in od decembra 2006 imam težave s hrbtenico. Čutim bolečine v ledvenem delu, ki se širijo navzdol v predel obeh nog, in včasih imam občutek, da bom izgubila ravnotežje in padla. Bolečino v nogah čutim tudi pri hoji, zlasti po stopnicah, skratka v njih nimam nobene moči. Marca letos me je pri napačnem gibu zvilo v desno stran, tako da se nisem mogla vzravnati, hoditi, težko sem ležala. Dobila sem injekcijo ketonala, apaurina in dexametazona. Ortoped me je poslal na RTG. Pri kontroli je bila diagnoza: M54.5, bolečina v križu. Ortoped mi ni pojasnil, kaj pomenijo schmorlove hernije pokrovnih plošč kavdalnih ledvenih vretenc in da je nakazan sacrum acutum. Svetoval mi je, naj se pri hujših bolečinah oglasim na pregled. Po obeh pregledih se mi še vedno pojavljajo težave oziroma se mi stanje kljub vajam ne izboljšuje: težave imam z osemurnim sedenjem, saj opravljam pisarniško delo za računalnikom. Zanima me, kako bi jih bilo mogoče odpraviti, ali samo vaje zadoščajo ali bi priporočali posebne terapije pri osteopatu ali fizioterapevtu? Ali bi bil potreben pregled pri nevrologu ali skianje MRI? V katerih primerih pride v poštev operativni poseg oziroma kakšni so načini zdravljenja? Naj povem še to, da nimam otrok – glede na težave si nosečnosti ne predstavljam. Ker pa bi rada zanosila in glede na starost nimam več veliko časa, si želim odpraviti težave s hrbtenico. Že vnaprej hvala za odgovor.
Mara

Odgovor:
Iz vašega pisma, gospa Mara, sledi, da imate šest mesecev bolečine v križu z občasnimi poslabšanji, ko se pri napačnem gibu pojavi tudi antalgična drža desno.
V vašem pismu ni opisan klinični pregled, sklepam pa, da nevroloških izpadov ni, samo omejena gibljivost. Ortoped na rentgenskih slikah ni ugotovil nič posebnega, zožen pa je bil prostor med petim ledvenim vretencem in križnico. Opisane schmorlove hernije ne pomenijo nič pomembnega, so pogoste in povezovanje težav se s temi herniacijami v telo vretenca po navadi ni korektno, razen pri mlajših, ko nastane neka posebna bolezen, ki pa je vi nimate.
Glede bolečin v križu pri dolgotrajnejšem sedenju priporočam upoštevanje zakonov ergonomije in preventivno krepitveno vadbo. Težko bi razumel občutek mlahavih nog, ko začnete hoditi in stojite na mestu. Obutev je seveda pomembna in mora biti takšna, da ni hrbtenica še dodatno obremenjena.
Prav visoke pete niso priporočljive. Operativna terapija je indicirana takrat, kadar ugotovimo kakšen morfološki razlog, ki je v soglasju z ugotovitvami pri kliničnem pregledu.
Same bolečine ne znamo operirati. Znamo operirati samo vzrok, ki očitno povzroča težave. Degenerativne spremembe še niso dovolj velik razlog za indiciranje operacije. Veliko bolečin v križu namreč obstaja iz neznanega razloga, to pomeni, da z ustreznim slikanjem ne odkrijemo pravega razloga. Tedaj priporočamo zlasti modifikacijo fizične aktivnosti (nekatere aktivnosti priporočamo, druge odsvetujemo), krepitveno vadbo in upoštevanje zakonov ergonomije.
Načelno lahko opravite slikanje z magnetno resonanco, ki bi morda lahko odkrila razlog za vaše težave, čeprav se mi zdijo precej nespecifične in ne bi bil presenečen, če magnetna resonanca ne bi odkrila njihovega pravega razloga.
prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Roža]

Bolečine v križu

Stara sem 52 let in imam že več let težave s križem. Zadnje pol leta pa so bolečine še hujše. Zdravnik me je napotil na terapije in ni dosti pomagalo, čeprav redno delam vaje za hrbtenico. Najhujšo bolečino čutim, ko sedim in hočem vstati. Zelo težko se namreč vzravnam. Takrat najbolj boli čisto na koncu križa. Sicer nimam nobenih posebnih težav s prebavili in tudi ginekološki izvidi so v redu.
Za odgovor se vam že vnaprej lepo zahvaljujem.

Odgovor:
Glede na vaš opis gre za bolečino v križu brez nevroloških izpadov. Prenesena bolečina iz drugih organov je bila izključena. Bolečino v križu lahko razdelimo na dve veliki skupini: na prvo, kjer je slabše pri sedečem položaju in pripogibanju, in na drugo, kjer je slabše v stoječem položaju. Pri vas gre za tipično bolečino, ki je posledica predolgo trajajočega upognjenega položaja hrbtenice. Opraviti je treba slikanje, s katerim se izključi druge bolezni vretenc. Sicer je treba upoštevati pravilne zakone ergonomije, sedeti je treba popolnoma vzravnano, najbolje, da kar na koncu stola, ker je hrbtenica takrat navadno v primernem ergonomskem položaju. V ledvenem delu mora biti namreč uleknjena, to pomeni, da mora obstajati konveksiteta proti naprej oziroma ledvena lordoza s strokovnim izrazom.
Tudi pri dvigovanju upoštevajte pravilne zakone ergonomije, dvigovati morate tako, da je hrbtenica popolnoma ravna. Pripogniti se morate s krčenjem kolen in ne z iztegnjenimi koleni ter krčenjem hrbtenice. Izvajati je treba tudi vaje, ki jih imenujemo hiperekstenzijske in vam jih bodo pokazali na fizioterapiji.
Med sedenjem se je treba vsake pol ure vzravnati in v stoječem položaju postavljati hrbtenico v hiperekstenzijski položaj.
Vzrok za opisane težave je nepravilen položaj hrbtenice, ki povzroči simptome, kot jih opisujete. Pogosto jih spremljata slaba mišična kondicija in neprimerna razteznost mišic.
prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Roža]

Spinalna stenoza

Prosim, da mi pristojni zdravnik pove kaj več o spinalni stenozi.
Tako diagnozo mi je postavil nevrofiziolog na podlagi elektromiograma (EMG). V nogah imam občutek lesenosti, v njih čutim mravljinčenje in šibkosti, stopala so pekoča in boleča, tako da zelo težko hodim. Nevrofiziolog mi je priporočil telovadbo, analgetike, hojo po mehkem in čim manj fizičnega dela. Operativnega posega ni omenil.
Pred kratkim sem v neki tudi reviji zasledila odgovor zdravnika, da je za tovrstno bolezen najuspešnejši operativni poseg, imenovan bilateraln alaminectomia na vseh nivojih. Zanima me, ali take posege opravljajo tudi pri nas in kje ter ali so kakšne omejitve glede starosti. Kam naj se obrnem po pomoč?

Odgovor:
Spinalna stenoza je bolezen, ko so živčne strukture utesnjene v hrbteničnem kanalu. Z leti namreč zaradi degenerativnih procesov nastajajo utesnitve hrbteničnega kanala, posledično pa se lahko razvije bolečina, ki je tipična po določeni prehojeni razdalji in jo bolniki opisujejo v predelu goleni in meč, pogosto pa je povezana z občutkom mravljinčenja. To stanje imenujemo tudi intermitentna nevrogena klavdikacija in je zelo podobno tistemu, za katerega so značilne podobne bolečine zaradi zoženja arterij. Pri spinalni stenozi bolečine tipično minejo po 10 do 15 minutah počitka. Intenziteto težav opisujemo z možnostjo opraviti določeno razdaljo peš brez bolečin, tako je lahko razdalja recimo 50, 100, 200 ali 300 metrov. Običajno EMG-pregled ne odkriva abnormnosti, izjema je takrat, kadar je izstopišče korenine pritisnjeno že povsem v zunanjem delu hrbteničnega kanala med dvema vretencema. Takrat lahko tudi EMG pokaže okvaro določene živčne korenine.
V začetku spinalno stenozo vedno zdravimo konzervativno, večina avtorjev priporoča takšno zdravljenje vsaj šest mesecev, nekateri celo dve leti. V rezistentnih primerih in pri res hudih težavah je potrebna operativn aterapija, s katero se od zadaj sprosti hrbtenični kanal tako, da imajo živčne strukture več prostora. Zelo pogost je potrebno sprostiti utesnjena vretenca na več nivojih, uporablja se tudi tehnika laminektomije, kot opisujete v svojem pismu. Te posege ortopedi in nevrokirurgi že vrsto let opravljamo v Sloveniji.
Pri indikaciji za tako operacijo je potrebno upoštevati samo stanje in utesnjenost hrbtenice, morebitno prizadetost živčnih struktur in splošno stanje bolnika. Posegi so praviloma obsežnejši, tipično po operaciji lahko pričakujemo delno izboljšanje, praviloma pa kljub operativni terapiji težave nikoli ne izginejo povsem.
prof. dr. Vane Antolič, ortoped, višji svetnik
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Roža]

Hernija

KO ŠKRTNE V HRBTENICI

Diskus se okvari zaradi staranja. Tovrstne spremembe prej ali slej nastanejo pri vsakem človeku, so bolj ali manj izrazite ter v nekaterih primerih povzročajo težave, v drugih pa ne.

Spada med tako imenovana slabo prekrvljena tkiva, ki so v odrasli dobi brez žil. Vsa ta tkiva (diskus, hrustanec, meniskus in notranji del žil) so podvržena zgodnjim degenerativnim spremembam, staranju in obrabi. Diskus se prej ali slej okvari pri tako rekoč vsakem človeku.Hrbtenica je najpomembnejši in najzapletenejši del človeškega okostja: nosi glavo in podpira trup, je skrivališče in zaščita hrbtnega mozga, živčnim koreninam daje oporo. Z okončinami je povezana prek ramenskega obroča oziroma kolčnega sklepa.

Pri večini gibov pride do posrednega ali neposrednega draženja hrbtenice. Ker hrbtenica varuje hrbtni mozeg, utegne vsaka sprememba v strukturi in delovanju hrbtenice povzročiti motnje gibljivosti, občutja in drugih funkcij. Za človeka je značilen oster prehod med ledveno in križnično hrbtenico. Pokončna drža telesa v primerjavi z drugimi štirinožnimi vretenčarji pomeni večjo obremenitev za hrbtenico, saj mora nositi glavo, trup in roke. S tem lahko pojasnimo, zakaj je hrbtenica pri človeku izpostavljena večjim okvaram.

S starostjo - zabrisane meje

Danes velja, da so glavni vzroki za bolečine v hrbtenici spremembe v medvretenčnih ploščicah, ki ležijo med posameznimi medvretenčnimi telesi. Med prvim in drugim vratnim vretencem ni medvretenčne ploščice, zato imamo običajno 23 medvretenčnih ploščic (diskusov). Medvretenčni diskus sestavljajo hrustančni ploščici, fibrozni obroč in pulpozno jedro. Hrustančni ploščici prekrivata spodnjo in zgornjo ploskev vretenčnega telesa. Fibrozni obroč daje fibroželatinoznemu jedru trdno fibrozno hrustančno oporo. Med obročem in jedrom ni jasne meje; strukture prehajajo ena v drugo. S starostjo postaja meja med obročem in jedrom še bolj zabrisana. Vezi skrbijo za statično stabilnost, mišice pa za dinamično stabilnost. Skozi hrbtenjačo potuje večina dražljajev, odgovornih za gibanje telesa.

Dožina - 45 cm

Pri odraslem človeku hrbtenica sega do prvega ali drugega ledvenega vretenca in je v povprečju dolga 45 centimetrov. Po funkciji bi jo lahko primerjali s telefonskim kablom; možgani nastopajo v vlogi centrale, koža, mišice in drugi organi pa so prek hrbtenjače povezani s "centralo". Hrbtenjača vsebuje številne živčne poti (niti), ki potekajo kot motorične (gibalne) niti od možganov navzven in z draženjem mišic povzročajo gibe. Okvara teh živcev povzroči bodisi oslabljeno mišično moč bodisi popolno ohromitev. Od periferije k možganom potekajo čutni (senzibilni) živci, ki iz posameznih delov telesa prenašajo v možgane bolečinske dražljaje, tipalne dražljaje, dražljaje za dotik in toplotne dražljaje. Iz hrbtnega mozga poteka levo in desno po 23 živčnih korenin, ki iz hrbtnega kanala vodijo navzven skozi medvretenčne odprtine. Iz živčnih korenin enega ali več živčnih segmentov nastajajo periferni živci, denimo živci rok in nog. Pravimo jim mešani živci; to pomeni, da imajo motorična, senzibilna in vegetativna vlakna. Okvare teh živcev v območju medvretenčne odprtine ali v nadaljnjem poteku imajo lahko za posledico različne motorične, senzibilne ali vegetativne motnje. Žal so živci zelo občutljivi tudi za manjše okvare.

Vzroki okvar

Diskus se okvari zaradi staranja. Spada med tako imenovana slabo prekrvljena tkiva, ki so v odrasli dobi brez žil. Vsa ta tkiva (diskus, hrustanec, meniskus in notranji del žil) so podvržena zgodnjim degenerativnim spremembam, staranju in obrabi. Diskus se prej ali slej okvari pri tako rekoč vsakem človeku. Zlato pravilo je, da človek ni toliko star, kot piše na rojstnem listu, marveč toliko, kolikor kažejo njegove žile in hrustanec. Človekova vitalnost in gibljivost sta torej odvisni prav od tega. Ta tkiva skorajda nimajo sposobnosti obnavljanja (regeneracije). Tovrstne spremembe prej ali slej nastanejo pri vsakem človeku, so bolj ali manj izrazite ter v nekaterih primerih povzročajo težave, v drugih pa ne. Znano je, da največ težav s hrbtenico povzročajo degenerativne spremembe v diskusu. Pri degeneraciji diskusa poznamo več stadijev.

Bolečine

V prvem stadiju se jedro, ki ima sicer bolj središčno lego, vklinja v razpoke fibroznega obroča. Ta stadij največkrat ne povzroča težav. Težave nastopijo, ko pulpozno jedro začne pritiskati na živčne korenine v zunanjih delih fibroznega obroča in v vezeh, ki obdajajo telesa vretenca. Draženje teh končičev povzroča bolečino v prizadetem delu. Tako nastanejo bolečine v križu ali v vratu. Bolečine se lahko selijo tudi drugam, v roke, noge in notranje organe.
V drugem stadiju degeneracija diskusa zajame tako rekoč ves diskus, zato v tem odseku nastane patološka nepravilna gibljivost. Zaradi nepravilne gibljivosti skušajo mišice zadržati odsek v pravilnem položaju, zato so ves čas napete. Posledice so preutrujenost, občutek nelagodja in statična negotovost.

Znaki

V tretjem stadiju nastanejo popolne razpoke v diskusu; diskus se izboči in nastane tako imenovana diskusna hernija . Hernija lahko pritisne na korenino živcev v hrbtnem kanalu, lahko pa se pojavijo tudi znamenja omrtvičenosti in paralize nog ali nezmožnost zadrževanja blata in vode. V vratni in prsni hrbtenici hernija lahko pritiska na hrbtenjačo in povzroča številne bolezenske znake. Pogostejše je hernija v ledvenem območju, ki poleg bolečin v križu povzroča bolečino vzdolž živca; takšnemu stanju pravimo išias. Hernija lahko prizadene tudi drugi živec; takrat se bolečina pojavi v sprednjem delu stegna.

Okvara

V četrtem stadiju degenerativni proces povzroči okvaro sklepnega hrustanca. Živčne korenine, ki vodijo iz medvretenčnih odprtin spodnje ledvene hrbtenice in križnice, ustvarjajo splet, ki z živci oskrbuje kolk in sedalo, predvsem pa išiasni živec (nervus ischiadicus) kot največji živec v telesu. Ta oskrbuje vse spodnje okončine, izjema je le sprednja stran stegna. Ker so diskusi spodnje ledvene hrbtenice - zlasti na prehodu v križnico - najdovzetnejši za okvare, tu obstaja največja možnost za nastanek diskusne hernije, ki je na tem območju najpogostejši vzrok pritiska na živčno korenino. Kostne zožitvene spremembe medvretenčnih odprtin so tu redkejše, vendar utegnejo biti tako močne, da okvarijo živčne korenine, zlasti v starejši dobi.

Išias

Okvare spodnje ledvene hrbtenice lahko povzročajo pritisk na korenine, ki sestavljajo ischialgični živec. Ta pritisk povzroča bolečino, ki ji po domače pravimo išias. Upoštevaje mesto občutljivosti in druge znake lahko s precejšnjo gotovostjo ugotovimo mesto okvare. Pri večjem pritisku lahko nastane motnja senzibilnosti ali celo popolna neobčutljivost; takrat lahko bolečina celo preneha. Motorični izpadi (zmanjšana moč mišic) so redkejši. Opažamo jih pri dalj časa trajajočem pritisku na živčne korenine. Motorični izpadi lahko nastanejo tudi zaradi akutnega močnega pritiska. Oslabelost mišic, ki se kaže v oslabelosti plantarne fleksije stopala in prstov na nogi, kaže na diskusno hernijo med petim ledvenim in prvim križničnem vretencem; takrat ponavadi ugasne ahilov refleks. Oslabelost moči dorzifleksorjev stopala v skočnem sklepu kaže na motnjo med četrtim in petim ledvenim vretencem. Še pogosteje je motena moč dorzifleksorjev palca in prstov. V takšnem primeru lahko - izjemno redko - izostane tudi kolenski refleks. Največkrat še pred išiasom nastopi kronični ali akutni lumbago z bolj ali manj pogostimi napadi. Obstajajo tudi bolniki, pri katerih je išias edino znamenje obolenja diskusa. Nastane lahko nenadoma, tako kot pri mišičnem useku. Pogostna je sočasna okvara dveh sosednjih živčnih korenin. Vzrok je lahko v hkratni okvari dveh diskusov, možno pa je tudi, da hernija diskusa poleg določenega živca okvari tudi sosednji živec. Pri novonastalih izpadih išiasa lahko hitro pomaga ekstenzijsko zdravljenje (raztegovanje ali manipulacija), toda v večini primerov je potrebno dolgotrajno zdravljenje. Pri še posebno trdovratnih primerih s hudimi bolečinami ali večjimi nevrološkimi izpadi je potrebno operativno zdravljenje.

Kako ugotovimo hernijo?

Da postavimo diagnozo Hernia disci, pogosto zadostuje klinična slika, z gotovostjo pa jo dokažemo s preiskavami; vedno je treba opraviti rentgensko slikanje, da ne bi prezrli kakega drugega obolenja, in elektromielografijo (EMG), ki po treh tednih obolenja pokaže jasne znake okvare prizadetega živca. Uporabljamo tudi računalniško tomografijo (CT) in magnetno resonanco (MRI). Pred operativnim posegom vedno opravimo še mielografijo - vbrizganje kontrastnega sredstva v duralno vrečo, ki v primeru hernije pokaže okvaro v kontrastnem stolpcu. Redko uporabimo tako imenovane diskografije, ko kontrast vbrizgamo v sam diskus.

Zdravljenje

Pri herniji diskusa brez vidnejših nevroloških izpadov vedno najprej poskusimo s konzervativnim zdravljenjem: bolniku dajemo sredstva proti bolečinam, predpišemo mu vaje, raztegovalno terapijo (ekstenzijo), obisk zdravilišča ... Če takšno zdravljenje ne pripelje do uspeha in če so nevrološki izpadi večji (oslabljena moč mišic), se odločimo za operacijo. Pri operaciji odstranimo izbočeni del diskusa in s tem odpravimo pritisk na živčno korenino. Uspehi operativnega zdravljenja so dobri, vendar v določenem odstotku ne prinese pravega uspeha, saj na operativnem območju lahko ostanejo brazgotine, ki dražijo živčne korenine, to pa povzroča bolečine.

Po operaciji

Po operaciji je približno 70 odstotkov bolnikov skorajda brez težav, oziroma so le-te neznatne, 30 odstotkov bolnikov pa še naprej pestijo bolečine. To je bolj kot od operaterja odvisno od bolnikove konstitucije oziroma njegove nagnjenosti k brazgotinjenju. Svetujemo masiranje križa s pernaton gelom.

Zlato pravilo: človek ni toliko star, kot piše na rojstnem listu, marveč toliko, kolikor kažejo njegove žile in hrustanec.


Zanimivost

Zanimivo je mnenje kanadskega ortopeda Ian Macnaba, ki se v ukvarja s težavami in bolečinami v križu ter z išiasom; dejal je namreč, da je operativni poseg vedno uspešen, če le upoštevamo naslednje:

* Za operacijo je treba izbrati pravega bolnika.
* Operirati je treba disk, ki povzroča težave.
* Operacijo je treba opraviti ob pravem času.
* Operacijo mora izvesti pravi kirurg.

Žal se pogosto primeri, da vseh teh meril ni mogoče upoštevati.
prof. dr. sci. Janko Popovič, dr. med. spec. ortopedije
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Roža]

Duša v hrbtenici

Bolečine v hrbtenici vse pogosteje povezujejo s stresom in depresijo

Pri odpravljanju bolečin v hrbtenici zdravniki po novem stavijo na gibanje, psihološko terapijo in kar najmanj invazivne posege. Nekateri novi visokotehnološki postopki pripomorejo k zdravljenju brez tveganih operacij.

V Nemčiji, denimo, 25 milijonov ljudi trpi zaradi bolečin v hrbtenici. Zdravniki so pri dveh tretjinah pregledanih bolnikov odkrili poškodbe medvretenčnih ploščic, čeprav niso imeli bolečin. Dogaja se tudi nasprotno: pri dveh tretjinah pacientov, ki se pritožujejo nad temi težavami, ortopedi ne najdejo vzroka. Vse bolj se uveljavlja prepričanje, da so bolečine v hrbtenici in križu pogosto povezane s psihičnimi dejavniki. Depresivni namreč štirikrat bolj tvegajo bolečine v hrbtu kot drugi.
Bolečina v križu najpogosteje ni znak bolezni in ni nevarna za zdravje. Pri 90 odstotkih ljudi mine v nekaj tednih brez zdravniške pomoči. Kadar preide v bolezen – ta se razvije pri petih odstotkih prebivalstva – pa je zdravljenje zamudno in zapleteno.
Od lumbaga do zdrsa ploščice.
Za bolečino v križu smo pogosto krivi sami, saj je posledica slabih življenjskih navad, njen vzrok pa so neredko majhne poškodbe hrbtenice. Bolečine v hrbtu se pogosto pojavijo brez očitnega razloga, največkrat v križu, ki nosi največjo težo.
Lumbago se razvije zaradi pretegnjenih mišic ali vnetja hrbteničnih sklepov, bolečina pa je takojšnja ali se pojavi z zamikom. Po poškodbi lahko nastane dolgotrajna krčevita napetost mišic. Artroza je degenerativno stanje, ki se najpogosteje izrazi po šestdesetem letu starosti, saj preobremenitve, poškodbe in staranje uničujejo zaščitno tkivo vretenčnih sklepov. Medvretenčne ploščice se izrabijo, prostori med vretenci se zmanjšajo. Razvijejo se tudi kostni izrastki, vretenca postanejo toga in izgubijo prožnost. Ob obrabi hrustanca se pojavijo bolečine. Išias oznanja prizadetost bedrnega živca, ki poteka po nogi od kolka do pete, razloga zanj pa sta vnetje živca ali pritisk na njegovo korenino v križnem delu.
Zdrs medvretenčne ploščice nastane, ko se ploščica zaradi obrabe in obremenitve pomakne iz normalnega položaja med vretenci in pritiska na hrbtenični živec, kar izzove bolečino. Spinalna stenoza je zožitev hrbteničnega kanala. Medvretenčne ploščice se obrabijo, prostori med vretenci se zožijo, vretenca in mehko tkivo pa se pomaknejo navznoter v hrbtenični kanal in pritisnejo na živec. Možni simptomi so bolečine v zadnjici, stegnih in mečih, omrtvelost in mišična šibkost v nogah ter težave pri mokrenju in odvajanju blata.
Ankilozirajoči spondilitis je huda oblika artritičnih sprememb, ki najpogosteje prizadene mlade moške. Najprej povzroči bolečine in togost v hrbteničnih sklepih, dokler vretenca končno ne zrastejo skupaj in občutno zmanjšajo gibljivost hrbtenice. V redkejših primerih je bolečina v križu posledica obolelih notranjih organov ali tumorjev. Pri večini bolnikov natančnega vzroka bolečin v hrbtu ne ugotovijo, čeprav te sodijo med najpogostejše razloge za obisk zdravnika.
Gibanje je ključ uspeha.
Pri novih oblikah zdravljenja težav s hrbtenico se je korenito spremenil odnos do gibanja. Nekoč so takim ljudem svetovali, naj čim več mirujejo, danes pa velik pomen pripisujejo prav vajam za krepitev mišic in psihološkim postopkom zdravljenja. Bolniki z bolečinami v hrbtenici ne smejo mirovati in se pretirano paziti, zatrjuje tudi Dieter Grabbe, vaditelj fitnesa iz Münchna. Priporoča zlasti vaje z žogo, pri katerih se razgibajo globoko ležeče mišice.
Računalniška navigacija.
Operacije na hrbtenici dandanes opravljajo v skrajni sili, poleg tega je pri nekaterih bolnikih izboljšanje malo verjetno. Namesto zapletenega vgrajevanja hrbteničnih protez zdravniki po novem priporočajo manj nevarne visokotehnološke posege, kot je računalniška navigacija. Sodobna programska oprema operaterju omogoča dostop do kritičnih delov v hrbtenjači ali na arterijah, ki oskrbujejo možgane in center za dihanje in ki se med operacijo nikakor ne smejo poškodovati, toda pri klasični kirurgiji jih je težko prepoznati. Pri operaciji hrbtenice so pomembni milimetri. Pri novi programski opremi se organi projicirajo na velik zaslon, zato lahko kirurg mnogo bolj natančno opravi svoje delo. Odločilna pa ni samo kirurška spretnost, prav tako pomembna je priprava bolnika na poseg, kajti vsaka operacija pušča brazgotine. Tiste čisto blizu hrbtenjače so zelo občutljive, zato je dobro, da so čim manjše. Ker so uspehi pri odstranjevanju prizadetih vretenc zelo skromni, se ortopedi raje odločajo za manj invazivne metode...
MARTINA VERTNIK
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Roža]

Preobremenitev mišic

Vzrok
Mišične bolečine so posledica revmatizma v samo 10% primerov, dosti pogosteje pa se tovrstne težave pojavljajo zaradi prevelikih naporov, napačne telesne drže, stalne preobremenitve mišic ali lažjih poškodb. Bolečine v hrbtu in vratu ali ramenih in rokah ter različne mišične bolečine in mišični krči so torej pogosto znak prevelike obremenitve mišičnega tkiva ter nastanejo zaradi slabe prekrvavitve in nezadostne oskrbe mišičnih celic s kisikom.

Znaki
*Bolečine v hrbtu:
Bolečine v spodnjem delu hrbta in v križu, lumbago ali išias se pojavijo nenadno, skupaj s krčem v hrbtnih mišicah.

*Bolečine v vratu:
Zatrditev mišic in boleči krči v vratnih mišicah, ki pogosto povzročijo glavobol in otrdel vrat.

*Bolečinski sindrom v rami in roki:
Bolečine v ramenu so prisotne tudi pri ležanju. Gibljivost rame je zmanjšana.

*Mišične bolečine:
Povzroča jih prevelika obremenitev mišic z nakopičenjem kristalov mlečne kisline v mišicah. Tudi majhne natrganine v mišičnem tkivu lahko povzročajo bolečine in začasno zmanjšanje gibljivosti.

*Sklepne bolečine:
Lahko nastanejo kot posledica virusnih okužb in se pogosto pojavijo pri gripi, kjer se mišične in sklepne bolečine razširijo po vsem telesu.


Zdravljenje

*Osnovni cilj:
Odpraviti je treba nezadostno oskrbo s kisikom in izboljšati prekrvavitev tkiv.

*Fizikalna terapija:
Izboljšajte gibljivost s telovadnimi vajami, plavanjem, vajami za raztezanje in masiranjem. Boleči predel grejte z oblogami in se namakajte v sproščujočih kopelih. Izboljšajte mišično presnovo z uporabo posebej za to namenjenih mišičnih gelov, tekočin in pršil, ki prodirajo globoko v mišično tkivo. Pozorni bodite na primeren, fiziološki položaj telesa pri spanju in na pravilno držo telesa (predvsem vratu) pri delu, vožnji ali dvigovanju težkih bremen.


Nasvet
Če bolečina traja dlje kot 7 dni in če opazite nenaden pojav motenj avtonomnega živčevja (hladnost in odrevenelost dlani ali stopal, tresenje, težave z dihanjem), pa tudi če imate hude bolečine v ramenih ali kolkih oz. v medenici, se posvetujte s svojim zdravnikom.


Obstajata dve vrsti sklepnih bolečin in vsaka od njiju ima drugačen vzrok, zato ju tudi drugače zdravimo:

Degenerativne bolezni sklepov (artroza, spondiloza)

Vzrok
Obraba hrustanca v kolenskem in kolčnem sklepu ter v sklepih hrbtenice. S staranjem hrustanec vedno bolj izgublja svojo elastičnost ter postane fibrozen in tanjši. Te težave lahko dodatno poslabša stalna preobremenjenost sklepov, pa tudi dvigovanje težkih bremen ali napačna telesna drža.

Znaki
Obrabljen hrustanec lahko povzroči boleče vnetje v sklepih, to pa vodi do preobremenitve mišic. Človek zato zavzame zaščitno držo, da bi razbremenil prizadeti sklep, to pa vodi do nezadostne oskrbe hrustanca s prepotrebnimi tekočinami. Za artrozo je torej značilna bolečina na začetku dneva, ki se v teku dneva postopoma zmanjšuje.


Zdravljenje
Osnovni cilj:
Izogibati se je treba preobremenitvam in stalnim pritiskom, v primeru prevelike telesne mase pa naj bolnik shujša.

*Fizikalna terapija:
Uporabite katero od metod za zmanjšanje pritiska na sklepe, na primer vodno gimnastiko ali plavanje. Boleči predel grejte z oblogami in masirajte predel okoli sklepa, da se bodo mišice čimbolj sprostile.

*Prehrana:
Prednost dajte zelenjavnim živilom, ker ta ugodno delujejo na prepustnost tkiv, in zmanjšajte uživanje maščob in živalskih beljakovin.

*Lajšanje bolečin:
Na boleče mesto nanesite katerega od gelov za izboljšanje prekrvavitve, ki vsebuje tudi učinkovine za lajšanje bolečin, saj bodo te delovale lokalno na mestu nanosa in ne bodo imele neželenih učinkov. Napade hudih bolečin zdravite s salicilatnimi analgetiki.


Nasvet
Če bolečina traja več tednov ali če izžareva iz hrbtenice navzdol po nogi, se posvetujte s svojim zdravnikom. Peroralne analgetike uporabljajte previdno in le za kratkotrajno lajšanje bolečin!


Vnetne bolezni sklepov (artritis, poliartritis, spondilitis)

Vzrok
Vnetje nastane zaradi motenj delovanja imunskega sistema in se samodejno obnavlja in ohranja.


Znaki
Vnetje sklepov se razvije postopoma in se deloma razširi po vsem telesu, včasih pa se pojavlja tudi v napadih. Sklepi postanejo vidno otečeni, vnetje pa spremljajo hude bolečine. Značilna je jutranja okorelost, ki traja nekaj časa.


Zdravljenje
*Fizikalna terapija:
Nadzorovana fizikalna terapija je zelo pomembna. Grejte boleči predel in se namakajte v kopelih, ki spodbujajo prekrvavitev.

*Prehrana:
V vaši prehrani naj prevladujejo polnozrnat kruh in žitarice ter živila iz zelenjavne skupine. Uživajte malo maščob in nič soli.

*Kako zavreti izbruhe akutnega vnetja:
Lokalno hladite prizadeti predel in uporabljajte gele in obliže za lajšanje bolečin. Lahko jemljete tudi salicilatne analgetike, a samo začasno.


Nasvet
Če bolečine spremlja zvišana telesna temperatura ali če trajajo dlje časa, se posvetujte s svojim zdravnikom.


Športne poškodbe

Vzrok
Nezgodne športne poškodbe lahko razdelimo na tri skupine:

1. Mišične poškodbe
Mišični krči, zatrditev mišic in mišične bolečine najpogosteje povzroča intenzivna obremenitev določene mišične skupine.

2. Poškodbe obsklepnih vezi in kit
Izvini ali izpahi ter nategnitev vezi ali kit nastanejo kot posledica hitre preobremenitve vezi in kit ob sklepih.

3. Vnetje kit in pokostnice
Draženje pokostnice je posledica naglega udara sile, na primer udarca ali trčenja, medtem ko je vnetje kit posledica preobremenitve, pritiska ali napačne tehnike izvajanja vaj.


Znaki
Vse poškodbe povzročijo lokalne bolečine. Te so opozorilni znak, da je treba prizadeti del manj obremenjevati. Za mišične poškodbe je značilna splošna bolečina, ki se pojavi, ko je predel preobremenjen, pogosto pa jo spremlja tudi zmanjšana gibljivost. Mesto poškodbe vezi ali kit zlahka določimo in pogosto jih spremlja otekanje ter občasno tudi podplutba. Funkcija sklepa je zmanjšana. Boleče vnetje pokostnice in kit se pokaže v obliki otekanja, pordelosti, občutka vročine ter prasketajočih zvokov ob obremenitvi.


Zdravljenje
Zapomnite si kratico PELK - počivanje, elevacija, led, kompresija. Z drugimi besedami: poškodovani ud mora mirovati in mora biti dvignjen (elevacija). Mesto poškodbe tudi hladite, da ustavite krvavitev, odpravite bolečine in zmanjšate otekanje. Uporabite kompresijo.

Neposredno po poškodbi je treba prizadeti ud močno hladiti s pomočjo leda, zavitega v brisačo, ali hladilnega pršila, ki vsebuje tudi analgetične učinkovine. Potem začnite ud zmerno hladiti za 2 do 3 dni in na prizadeto mesto nanesite analgetični gel ali obliž. Če močne bolečine ne minejo, lahko lokalno zdravljenje dopolnite s peroralnimi antirevmatiki, ki imajo tudi analgetično delovanje. Peroralne preparate uporabljajte previdno!

Strokovnjaki s področja športne medicine se zdaj strinjajo, da daljše hlajenje ovira proces celjenja, zato je treba po dveh do treh dneh hlajenja preiti na uporabo antirevmatičnega gela, tekočine ali kreme, ki spodbujajo presnovo v prizadetem tkivu.

Pri poškodbah vezi ali kit je treba poškodovano mesto dodatno mehansko podpreti in zavarovati s trakom, da omejimo njegovo gibljivost.

Najboljšo preventivo športnih poškodb še vedno zagotovimo s pravilnim ogrevanjem mišic in sklepov pred kakršnokoli telesno vadbo. To dosežemo na primer z vajami za raztezanje, z lahkim tekom in podobnim.
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Roža]

Lumbago z išiasom

Kako si pomagamo?
Pomaga predvsem za hrbteničarje (samo mimogrede trebušnjaki niso dobri za hrbtenico!!), ki se jo da dobiti na internetu, predvsem pa pri vsakem fizioterapevtu in še bolj kiropraktiku.

V kritičnih trenutkih zelo pomaga nacejanje z veliko navadne vode (par litrov na dan) saj je dobra hidracija medvretenčnih ploščic zelo pomembna (zato smo zjutraj za centi ali 2 večji kot zvečer). Poleg telovadbe še kakšno obešanje za roke ali še bolje za noge, da prosto visiš in se seveda razteguješ.
_________________
LP Roža


Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno.
SENEKA

[Pepelka]

Roža ODLIČEN PRISPEVEK - ZELO IZČRPNO. Mislim da je sakroileit neke vrste revmatsko obolenje...Nisem vedela za pitje vode, jaz premalo pijem - priznam....moram se popraviti.
_________________
Ne obremenjuj se s stvarmi, ki jih nimaš, misli na to, kaj že vse imaš....

[marjan]

RTG hrbtenice in kolkov

Lepo pozdravljeni !
Stara sem 46 let.Že nekaj let imam veliko težavo z križem, sedaj se je pridružila še rama in kolki,.. cca 2 leti.Bila sem na RTG slikanju.
Za dr.ortopeda je dolga čakalna doba, zato vas prosim, če mi lahko opišete kaj pomeni opis RTG.

Povdarjena fiziološka lordoza LH.
Znaki incipientne spondiloartroze LH, nekoliko bolj izraženo od L III do L V.
Znaki nakazane posterolisteze korpusa vretenca L II na L III.
Incipientna osteohondroza LH od L II do L III, od L III do L IV, od L IV do L V,ter od L V doS I.

RTG obeh kolkov
Na prikazanem skeletu so vidni znaki obojestranske koksartroze-nekoliko neenakomerno zoženi sklepni prostori z znaki incipientnih subkortikalnih sklerotičnih sprememb acetabulov obojestransko, aksialno.

Proti bolečinam jemljem sedaj Naklofen SR 100mg, da zmanjšam bolečino.
Zahvaljujem se za vsak odgovor...LP


Odgovori•

Re: Bolečina v Rami, kriču in kolih..
Napisal: Janko Kersnik
Datum: 14.03.2009 14:16


Spoštovani!
Povdarjena fiziološka lordoza LH. MALO BOLJ UKRIVLJENA LEDVENA HRBTENICA - MOŽEN IZVOR PRITISKA NA ŽVICE ALI KOKOLNA TKIVA IN ZATO BOLEČINE

Znaki incipientne spondiloartroze LH, nekoliko bolj izraženo od L III do L V. ZAČETNA OBRABA - SPREMEMBE NA SKLEPIH LEDVENE HRBTENICE

Znaki nakazane posterolisteze korpusa vretenca L II na L III. MANJŠI ZAMIK MED VRETENCOMA

Incipientna osteohondroza LH od L II do L III, od L III do L IV, od L IV do L V,ter od L V doS I. ZAČETNA OBRABA - SPREMEMBE NA MALIH SKLEPIH LEDVENE HRBTENICE


RTG obeh kolkov
Na prikazanem skeletu so vidni znaki obojestranske koksartroze-nekoliko neenakomerno zoženi sklepni prostori z znaki incipientnih subkortikalnih sklerotičnih sprememb acetabulov obojestransko, aksialno. OBRABA SKLEPIH HRUSTANCEV KOLKA

Cel kup vzrokov za boečine imate, tako da je težko reči, kaj je huje. Verjetno pa bodo kolki vaš največji problem, saj ste realtivno mladi za operacijo in vas bodo poskušali prestavljati i leta v leto.

Lep pozdrav!
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[Mojca9]

Pozdravljeni,

mene je pred dvema letoma nenadoma "zgrabilo" v križu. Kot aktivni športnici to niti najmanj ni bilo po godu. Najprej je bilo rečeno, da gre za lumbago, kar sem izvedela, da je nek splošen izraz za bolečine v križu. Kasneje se je izkazalo, da je disk hernija. Po vseh pridobivanjih raznovrstnih diagnostičnih izvidov, so se na ortopedski odločili za operacijo, na katero sem morala čakati devet mesecev. V vmesnem času ni bilo za živet s temi bolečinami, priznam.

Moja osebna zdravnica mi je priporočala manualno medicino, ki jo v Ljubljani izvaja dr. Kotov. Šla sem k njemu, opravila 6 terapij in ...OZDRAVELA!

Težav ni bilo več in ker se dober mesec niso niti več ponovile, sem šla nazaj na ortopedsko, na ponovne preiskave ...in ugotovili so, da operacija ni več potrebna. Vse je za nekaj dobro, tudi čakalne dobe v javnem zdravstvu. Potem sem na spletni strani dr. Kotova prebrala (www.mo-gy.si), da se z manualno medicino ozdravi več kot 80 % pacientov, ki imajo diksus hernie in čakajo na operacijo hrbtenice. In zakaj navadni smrtniki tega ne vemo? No, jaz sem vam zdaj povedala. In priporočam vsem s podobnimi težavami.

Pa veliko zdravja!

Mojca

[rozica77]

Lepo pozdravljeni že već kot leto imam težave z hrbtenico in križem naredila sem veliko preiskav kjer so mi ugotovili obojestransko kronično lumboishialgia ,začetno radiokalno okvaro L3 obojestransko in L5 desno,manjše protruzije diskov L2-3 in L4-5 . Kaj lahko naredim bolečine so neznosne in me to zelo ovira v mojem življenju ker ne morem več početi stvari ki sem jih lahko tudi glede dela ki ga opravljam bila sem 3 mesece na bolniški in mi je ortoped napisal omejitve ,katere pa moj šef ne upošteva lepo bi prosila če mi lahko daste kakšen nasvet da bom lažje živela delam pa v merkurju in imam stoječe delo na vrtnem programu ,hvala vam
_________________
Zdrav človek ima 1000 želja ,bolan pa samo eno :=)

[marjan]