ZDRAVSTVENE TEŽAVE - pomagajmo si...

[marjan]

SLABOKRVNOST ZARADI POMANJKANJA ŽELEZA – SIDEROPENIČNA ANEMIJA

Mag. Ladko Korošec, dr.med, farmakolog, viš. predavatelj



Eden od možnih vzrokov za stalno utrujenost je pomanjkanje mikrohranil v prehrani. Kljub navideznem preobilju hrane je slabokrvnost še vedno zelo razširjena, najpogostejši vzrok pa je pomanjkanje železa. Slabokrvnih naj bi bilo kar za tretjino prebivalstva.

I. Fiziološka vloga železa
II. Kaj je slabokrvnost in vzroki zanjo
III. Znaki
IV. Viri železa
V. Snovi, ki vplivajo na absorpcijo železa
VI. Nevarnosti predoziranja in znaki zastrupitve z železom
VII. Osnovni principi zdravljenja zastrupitve z železom

I. Fiziološka vloga železa
Železo je soudeleženoe pri prenašanju kisika iz pljuč v tkiva in pri prenašanju elektronov v mitohondrijih (celično dihanje). V telesu je del železa v krvnem barvilu eritrocitov, v hemoglobinu, v mioglobinu mišic in v encimih, kot so citokromi P450 (CYP). Zaloge železa v telesu sta feritin in hemosiderin v sluznici črevesa, v jetrih, vranici in kostnem mozgu. Za absorpcijo in za transport železa je potreben transferin.


Kroženje železa
Železo kroži v skoraj zaprtem krogu. Ostarele eritrocite fagocitirajo makrofagi v kostnem mozgu, jetrih in vranici. Iz sproščenega hemoglobina se izloča železo, ki se ponovno uporabi za sintezo hemoglobina.
Na absorpcijo železa vplivajo:
- zaloge železa v telesu,
- količina in kemična zgradba železa v hrani,
- dejavniki prehrane, ki povečujejo ali zmanjšujejo absorpcijo razpoložljivega železa.
Pri mešani prehrani se absorbira 6 mg železa na 1000 kcal (4,2 MJ).


II. Kaj je slabokrvnost in vzroki zanjo
Slabokrvnost - anemija je pomanjkanje hemoglobina v eritrocitih. Najpogostejša je slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa (sideropenična anemija). Najdemo jo pri 30% ljudi, od tega pri 43% predšolskih, pri 37% šolskih otrok in pri 51% nosečnic. Pri odraslih moških jo najdemo v 2%, pri ženskah v fertilni dobi pa v 20%.
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 1968) gre za to anemiji pri moških in ženskah nad 14 let, če je hemoglobina manj kot 13 g/l, oz. 12 g/l, ali hematokrita pod 40% in eritrocitov manj kot 4,5 milijona v mililitru krvi. Nosečnice so slabokrvne, če imajo hemoglobina pod 11 g/l v prvem trimesečju, 10,5 g/l za drugo in 11 g/l za tretje tromesečje.

Vzroki slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa so:

1. pomanjkanje v prehrani
2. nepopolna absorpcija – po operacijah prebavil, malabsorpcijski sindrom
3. povečana izguba – krvavitve
a) gastritis zaradi zdravil (900 mg aspirina na dan povzroči izgubo 10 ml krvi), alkohola, glukokortikoidov
b) peptična razjeda
c) rak črevesa
d) močno menstrualno krvavenje


Opredelitev anemij :
blage Hb > 100 g/l
srednje hude Hb 100 – 70 g/l
hude Hb < 70 g/l
(Če so kožne gube na dlaneh enako blede kot koža okrog njih, je koncentracija hemoglobina manjša kot 70 g/l).


Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa se pojavi predvsem
1. pri dojenčkih in otrocih (6 mesecev do 4 let) zaradi pomanjkanje železa v kravjem mleku in zaradi intenzivne rasti
2. v obdobju intenzivne rasti do zgodnje adolescence, ker potrebuje telo večjo maso eritrocitov in zalog železa v mioglobinu
3. v fertilnem obdobju pri ženskah zaradi izgubljanja krvi med menstruacijo
4. med nosečnostjo zaradi povečanega volumna krvi, potreb ploda in placente ter zato izgube krvi pri porodu.

III. Znaki slabokrvnosti
Odvisni so od hitrosti njenega nastanka in od njene resnosti:
Splošni znaki: utrujenost, sopenje, zaspanost, bledica kože in sluznic, udrti, krhki nohti, izpadanje las, krvavitve mrežnice, zmanjšanje imunske odpornosti;
Srce in ožilje: težko dihanje, razbijanje srca, bolečine v prsih, sistolični šum;
OŽ in mišičje: glavobol, vrtoglavica, slaba koncentracija, hitra utrudljivost, splošna šibkost, krči v mišicah, zmanjšana delovna zmogljivost;
Prebavila: izguba apetita, atrofija papil jezika, razjede v ustnih kotičkih, slabost, vetrovi, zaprtje, driska;
Spolni organi: motnje menstrualnega ciklusa, amenoreja, menoragije, izguba libida, zmanjšanje potence.
Pomanjkanje železa povzroča spremembe v delovanju možganov, saj je motena sinteza nevrotransmitorjev. Motena je sposobnost za učenje, zmanjšano je sproščanje TRH (tireotropin rilizing hormona), zato je zmanjšana aktivnost ščitnice in motena termoregulacija. Moten je dnevno-nočni ritem, znižana je imunska odpornost.


Kdaj posumimo na slabokrvnost - anemijo?
Simptomi: vrtoglavica, zasoplost pri delu, utrujenost, glavobol, zmanjšan libido, motnje mišljenja in koncentracije, motnje spanja, zvonjenje v ušesih, slabost, nemoč.
Znaki: vnetje jezika, vnetje ustnih kotičkov (pomanjkanje vitamina B12, folne skisline ali železa), zlatenica (hemolitična anemija), nevrološke motnje (anemije zaradi pomanjkanja vitamina B12, padec arterijskega tlaka pri spremembi lege telesa, bledica, krvavitve mrežnice, povečana vranica, srčni šum v sistoli pri iztisu krvi, povišan srčni utrip (tahikardija), hitro dihanje (tahipnea), šum nad venami.
Osnovne laboratorijske meritve pri slabokrvnosti
Poprečni volumen eritrocita (MCV - mean corpuscular volume), periferni razmaz krvi, število retikulocitov, število trombocitov, koncentracija serumskega feritina, število belih krvničk in diferencialna bela krvna slika.

IV. Viri železa v živilih
Veliko ga je v temnem mesu, jetrih, ribah, ostrigah, racah, kjer je v helatni, hem obliki, ki se laže absorbira iz prebavil v kri. Železo v nehemski obliki je v rumenjaku, temno zeleni listnati zelenjavi, oreščkih, neoluščenih žitih in suhem sadju (rozine, marelice, datlji, slive). V mleku in zelenjavi je železa malo.
Hranila, ki vsebujejo veliko železa
. sadje: rozine, suho sadje (marelice, datlji, slive), jagode, borovnice, ribez, brusnice, aronija, hruške, banane, češnje,
. zelenjava: brokoli, špinača, beluši, buče, žito, paradižnikov sok, pšenični kalčki. gorčica, blitva, ohrovt, regrat, fižol,
. meso: jetra, vse vrste temnega mesa, perutnina, školjke, ribe.

Vegetarijance najbolj zanima, v kateri rastlinski hrani je največ železa:

Vrsta živila Železo (mg/100g)
Alga Chlorella 225
Alga Spirulina 150
Timijan 135
Sveži drobnjak 13
Sezamovo seme 10
Pšenični kalčki 9,4
Proso 9,0
Soja 8,4
Fižol 6,1

Absorpcija železa
V hrani ga je dnevno 10-20 mg. Pri zdravem se absorbira 10% vsega železa, pretežno v dvanajstniku in jejunumu. Laže se absorbira dvovalentno (fero) kot trivalentno (feri). Absorpcija je slabša, če želodčni sok ni dovolj kisel. Pri pomanjkanju železa je absorbcija večja: 15-20%. Telo dobi 60% železa v mesu v obliki hema, 40% pa iz zelenjave, sadja in žit, v nehemski obliki. Na absorpcijo nehemskega železa vplivajo različni dejavniki, ki jo lahko spremenijo do desetkrat. Odstotek absorbiranega železa iz hrane se pri povečani količini zmanjša. Če odmerek železa naraste od za 380% (od 1,52 do 5,72 mg), se njegova absorpcija zmanjša za 36% (od 18 na 6,4%).


Izgube železa
Moški in ženske po rodni dobi izgubljajo dnevno 1 mg železa z odluščenimi celicami kože, prebavil, s sečem in znojem. Ženska izgubi z menstruacijo še 30-40 ml krvi, z njo pa 15-20 mg železa. To pomeni dodatnih 0,5 mg železa na dan. Z nosečnostjo in porodom dodatno izgubi 500 mg železa.



Priporočljive dnevne potrebe
Odrasli: moški imajo 1000 mg zalog železa, ženske pa 300 mg.
Dnevno moramo nadomestiti pri zdravih odraslih moških (20-50 let) 14 μg/kg železa, pri ženskah pa 22 μg. Za večino žensk zadošča dnevni vnos železa 10 mg.

Nosečnost in dojenje: potrebe po železu so povečane, saj ga nosečnica potrebuje kar 1040 mg, od katerega ga izgubi 840 mg, 200 mg pa je rezerva za izgubo ob krvavitvah pri porodu. Med dojenjem so potrebe po železu 3 mg/dan. V prvem trimesečju nosečnosti so potrebe le malo povečane (ni menstruacije!), pozneje pa se potrebe po železu povečajo na 15 mg/dan.

Dojenčki: dojeni do 3-mesecev starosti ne potrebujejo dodatnega železa. Nedojeni otroci potrebujejo od rojstva do 3-let približno 1 mg/kg železa dnevno. Priporočene dnevne količine so od 6 mesecev do 3-let 10 mg/dan. Dnevni odmerek železa ne sme biti večji od 15 mg.

Otroci in odraščajoči: potrebe po železu zaradi intenzivne rasti so nekoliko večje kot pri odraslih. Za zaloge, je dnevno potrebnih 10 mg železa, v puberteti (med 10-17 letom) dodatno 2 mg za fante in še 5 mg dnevno pri dekletih, ki že imajo menstruacijo.


Priporočeni dnevni vnosi železa (RDA)
Starost (leta) Teža (kg) Višina (cm) Proteini (g) Železo (mg)

Dojenčki 0,05-0,5

otroci 1-3

Moški 11-14

Ženske 11-14

Nosečnice +30 30-60

Doječe matere +20 30-60

Uravnotežena prehrana, ki vsebuje 30 – 90 g mesa, perutnine ali rib in ki vsebuje 25 do 25 mg vitamina C, vsebuje dovolj železa. Vegani vegetarijanci in tisti, ki jedo hrano, revno z vitaminom C (riž, soja), oz. jo dolgo kuhajo ali shranjujejo, potrebujejo večje odmerke železa in ustrezen vir vitamina C.

V. Snovi, ki vplivajo na absorpcijo železa

1. Dejavniki, ki znižujejo absorpcijo železa
Fitati

To so soli inozitol heksafosfata v otrobih, moki, sadju, grozdju, oreščkih, v žitnih zrnih in zelenjavi. 90% jih je v žitnih jedeh. Vežejo železo in onemogočajo njegovo absorpcijo. Njegovo absorpcijo zavirajo tudi fosfati.

Fenolne spojine

Rastline vsebujejo fenolne spojine, ki jih varujejo pred insekti, živalmi in človekom.
Galolilna skupina nekaterih fenolnih spojin zavira absorpcijo železa. Hrana, ki vsebuje polifenole: čaj, kava, kakav, zelenjava (špinača) in začimbe (origano), zmanjša absorpcijo železa.

Kalcij
Kalcijeve soli in mlečni izdelki (mleko, jogurt, skuta, sir) zavirajo absorpcijo železa. Kozarec mleka zniža absorpcijo železa za polovico.

Proteini soje
Sojini pripravki vsebujejo fitate, ki znižujejo količino absorbiranega železa.

2. Dejavniki, ki povečujejo absorpcijo železa

Askorbinska kislina

Vitamin C povečuje absorpcijo nehemskega železa, saj kot antioksidant reducira železo iz tri- (feri) v dvovalentno (fero) obliko, ki se lahko absorbira.
Meso, ribe in morski sadeži
Vsa ta živila pospešujejo in povečujejo absorpcijo železa v hemski in v nehemski obliki.

Organske kisline
Citronska, jantarna, mlečna kislina, ipd. povečujejo absorpcijo nehemskega železa. Tudi kislo zelje jo povečuje.

Zdravljenje slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa

Pripravke železa dajemo peroralno, izjemoma parenteralno. To so topne soli dvovalentnega železa: ferosulfat, feroglukonat, ferolaktat. Priporočeni dnevni odmerek je 150-200 mg, razdeljen na 3-4 odmerke. Koncentracija hemoglobina narašča od četrtega dne v povprečju po 2 g/l na dan. Ko je dosežena normalna vrednost hemoglobina, nadaljujemo z manjšimi dnevnimi odmerki železa še 3- 6 mesecev. Stranski učinki so prebavne motnje, slabost v želodcu, epigastrične bolečine, zaprtje in driske. Prazen želodec je bolj občutljiv, zato dajemo pripravke s hrano ali takoj po zaužitju.

Za oceno celotne količine železa (v mg) uporabljamo naslednji obrazec:

Pomanjkanje železa (mg) = PHb x telesna teža (kg) x 0,22
(PHb-pomanjkanje hemoglobina v g/l). Tej količini moramo dodati še 1000 mg železa za zapolnitev zalog pri moških, oz. 600 mg pri ženskah.

VI. Nevarnosti predoziranja in znaki zastrupitve z železom

Toksičnost železa

S prehrano pri zdravih zastrupitev z železom ni mogoča. Izjema so bantujski črnci, kier izdelujejo in pijejo pivo z visoko vsebnostjo železa, in alkoholiki, ki pijejo veliko vina z visoko koncentracijo železa.
Pri hemokromatozi pride do kopičenja železa v organih, kar vodi do ciroze, diabetesa, hipogonadizma in motenj srčnega ritma.
Hemokromatoza je dedna recesivna bolezen in geografsko variira. Na Švedskem je incidenca 1 na 1000 prebivalcev.
S farmacevtskimi pripravki se samo v ZDA letno zastrupi z železom 2000 otrok. Prosto železo povzroči poškodbe celic in tkiv zaradi nastajanja prostih radikalov.
Smrtni odmerek fero sulfata za 2 letnega otroka je okrog 3g. Za odrasle pa od 200 do 250 mg/kg teže.

VII. Osnovni principi zdravljenje zastrupitve z železom

1. Če so tablete z železom še v želodcu, izzovemo bruhanje ali izpiramo želodec.
2. Izpiramo črevo z raztopino polietilenglikola in elektroliti.
3. Keliranje: železo vežemo z deferoksaminom (15mg/kg/h i.v.).
4. Pri zelo hudih zastrupitvah je potrebna hemodializa in zamenjava krvi.

Slovstvo

Andoljšek D Bolezni krvi in krvotvornih organov. V: Interna medicina, Ed. Kocijančič A, Mrevlje F., EWO d.o.o., DZS d.d., Ljubljana 1998: 1037-75.

[marjan]

Železo za življenjsko energijo


PREHRANA

Železo je mineral, ki ga potrebujemo vsi, zlasti tisti, ki smo telesno dejavni, da se v naših telesih tvorijo rdeče krvničke, ki delujočim mišicam prenašajo kisik. Pomanjkanje železa v telesu povzroči slabokrvnost, to pa spremlja utrujenost, zasoplost, apatičnost in splošno pomanjkanje energije, kar se negativno odraža na delovni zmogljivosti. Prav tako je motena termoregulacija, imunski sistem je oslabljen.


Vloga železa v prehranjevanju in njegova absorpcija
Zavedati se morate, da je železo rudnina, ki jo telo vsrkava najtežje. Ni pomembno, ali pojeste dovolj hrane, ki vsebuje ta mineral, treba ga je uživati na način, da je telesu čim bolj razpoložljivo.

Vzdržljivostni športi tudi lahko izzovejo njegovo pomanjkanje. Prav tako se poslabš a aerobna učinkovitost in sposobnost organizma za ustrezno prilagoditev vzdržljivostnim treningom ter maksimalna poraba kisika.

Čeprav je kot kovina železo izvrstno za izdelovanje avtomobilov, v taki obliki človeku ne koristi. Človeško telo ga potrebuje v 'ionski' obliki.


Dejavniki, ki zmanjšujejo absorpcijo železa
Številne vrste ogljikohidratne hrane vsebujejo železo, vendar so železovi ioni vezani nanje tako močno, da jih prebava ne more iztrgati iz objema. Tako železo ostane povezano s temi ogljikovimi hidrati, ko potuje skozi prebavni trakt, in se na koncu izloči.

Vsrkavanje iz hrane se močno poslabša, če hkrati uživate druge vrste hrane, ki vsebujejo 'blokatorje' železa.


•Znan primer je čaj, ki vsebuje čreslovo kislino. Ne glede na zdravstvene koristi čaja vedite, da si glede absorpcije železa delate medvedjo uslugo, če ga pijete po vsakem obroku z železom bogate hrane.
•Hrana, ki vsebuje polifenole: kava (tudi brez kofeina), kakav in začimbe (origano) zmanjšujejo absorpcijo železa.
•Kalcijeve soli in mlečni izdelki (mleko, jogurt, skuta, sir) zavirajo absorpcijo železa. Kozarec mleka zniža absorpcijo železa za polovico.

Previdno pri doziranja železovih pripravkov, saj se odvečno železo težko izloča iz telesa, zaradi prevelike količine se lahko zastrupite. Prav tako veliki odmerki železa ovirajo vsrkavanje drugih pomembnih mi- neralov, kot sta baker in cink, kar vodi do neravnovesja mineralov v telesu.


Dejavniki, s katerimi povečate absorpcijo železa
•Če niste vegetarijanec, vsak teden vsaj dvakrat pojejte obrok, ki vsebuje pusto rdeče meso.
•Če ste vegetarijanec, pojejte več fižola in drugih stročnic, zelenjave s temno zelenimi listi, jajc in orehov.
•Uživajte čim več hrane, ki je bogata z vitaminom C (citrusi, jagode, mlad krompir, brokoli, paradižnik, paprike in kivi). Vitamin C v telesu pomaga pretvarjati železo v obliko, ki ga telo do štirikrat lažje vsrkava.
•Previdni bodite pri uživanju čistih otrobov, ker so bogati s solmi fitične kisline, ki nase vežejo železo. Če želite pojesti več vlaknin, uživajte polnovreden kruh ali celo zrnje žit.
•Kuhajte v nerjaveči jekleni posodi, ki hrano bogati z železom.

Meso je glavni vir železa.
Železo živalskega izvora se lažje absorbira kot železo rastlinskega izvora, ki je pomembno za tvorbo hemoglobina. S kombinacijo vitamina C se boljše absorbira železo rastlinskega izvora. Kombinacija citrusov in žitaric je dobra za boljšo absorpcijo železa.


Hranila, ki vsebujejo veliko železa:

•Sadje: rozine, suho sadje (marelice, datlji, slive), jagode, borovnice, ribez, brusnice, aronija, hruške, banane in češnje.
•Zelenjava: brokoli, špinača, beluši, buče, žito, paradižnikov sok, pšenični kalčki, gorčica, blitva, ohrovt, regrat in fižol.
•Meso: jetra, vse vrste temnega mesa, perutnina, školjke in ribe.

Količina železa v nekaterih živilih:

a) rastlinskega izvora:


•Alga chlorella: 225 mg/100 g
•Alga spirulina: 150
•Timijan: 135
•Oves: 22
•Sezamovo seme: 10
•Pšenični kalčki: 9,5
•Proso: 9,0
•Kuhana soja: 8,4
•Fižol: 6,2
•Tofu: 5,3
•Marelice, posušene: 4,7

b) živalskega izvora:


•Školjka: 27,0 mg/100 g
•Prašičja jetra: 17,8
•Ostrige: 8,9
•Goveja jetra: 6,1
•Govedina: 2,7
•Morski rakci: 3,1
•Sardine: 2,7
•Puran:2,2
•Piščanec: 1,1
•Ribe: 1,1
•Svinjina: 1,1

Ocenite stopnjo dejavnikov, ki lahko povečajo nevarnost za pomanjkanje železa:


•moj šport je specifično vzdržljivostne narave
•sem ženska - imam redno menstruacijo z močno krvavitvijo
•sem mati - v družini se pojavlja slabokrvnost
•sem vegetarijanec/-ka
•sem vegan/-ka
•pri obrokih pijem kavo ali čaj
•pojem veliko otrobov
•jem samo belo meso in ribe
•sem reden/-na krvodajalec/-ka
•kuham v aluminijasti ali emajlirani posodi (ne kuham v posodi iz nerjavečega jekla)
•pogosto jemljem antibiotike, aspirin ali zdravila za nevtraliziranje želodčne kisline

Koliko železa na dan potrebujete?

Kliknite na sliko 2 in odčitajte v tabeli!



Nekaj dejstev o železu
Človeško telo vsebuje približno 2 do 4 grame železa, od katerih je okoli 60 odstotkov vezanih v hemoglobinu, 25 odstotkov v feritinu in hemosiderinu in okli 15 odstotkov v mioglobinu in v encimih. Normalna vrednost v krvi in plazmi je 26,8 do 44,7 qmol (1,5 do 2,5 mg/l) seruma. Optimalni dnevni vnos za ženske, ki so redno telesno dejavne, je 18 mg.

Ženske z menstruacijo izgubijo 28 mg železa na mesec, kar se hitro podvoji, če krvavijo močneje ali če uporabljajo znotrajmaternično kontracepcijo. Moški imajo 6 do 7 odstotkov več rdečih krvničk kot ženske in kar 12 do 15 odstotkov več hemoglobina. Liter krvi povprečne ženske torej ne more prenašati toliko kisika kot liter krvi povprečnega moškega.


Jasna Zagrajšek
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Železo je mineral, prisoten v vseh telesnih celicah, največ pa se ga nahaja v krvi v hemoglobinu v rdečih krvnih celicah in v mišicah, kjer je kot del specializiranih molekul soodgovoren za vezavo, shranjanje in transport kisika. Železo je ključni element presnove in sestavina številnih encimov in hormonov.

Telo odraslega moškega vsebuje v povprečju 3,5 g železa, žensko telo pa okrog 2,9 g. Približno dve tretjini vsega železa je v hemoglobinu, večina ostalega pa je vezanega v feritin, beljakovinski kompleks, ki služi kot shramba železa. Ta se nahaja v kostnem mozgu, vranici, ledvicah ter želodčni in črevesni sluznici. Normalne vrednosti feritina v krvi so za moške od 20 – 20 µg/l, za ženske pa od 20 – 150 µg/ml krvnega seruma, normalne vrednosti železa v serumu pa so za moške od 12,5 – 30,4 µmol/l in za ženske 6,8 – 26,6 µmol/l.

Funkcije železa
Železo ima v telesu številne, izredno pomembne funkcije. Je sestavni del hema, snovi, ki sodeluje pri različnih biokemičnih reakcijah. Med drugim je hem prisoten tudi v beljakovinah hemoglobinu in mioglobinu; hemoglobin v rdečih krvnih celicah omogoča vezavo in prenos kisika od pljuč po vsem telesu, mioglobin, ki se nahaja v mišičnih celicah, pa veže in shranjuje kisik za nemoteno delovanje mišic.

Železo je tudi sestavni del snovi, ki:

•sodelujejo pri proizvodnji energije za delovanje telesa,
•sodelujejo pri razstrupljanju in presnovi zdravil,
•delujejo kot antioksidanti,
•pomagajo imunskemu sistemu uničevati bakterije,
•sodelujejo pri nastajanju genskega materiala,
•uravnavajo procese, ki zaznavajo količino kisika v tkivih, in posledično pri odgovoru telesa na zmanjšano količino kisika.
Pomanjkanje železa
Pomanjkanje železa je najbolj razširjeno pomanjkanje hranilne snovi na svetu. Na splošno ločimo tri stopnje pomanjkanja železa:

1.izčrpane so zaloge, vendar funkcionalnega pomanjkanja še ni;
2.zgodnje funkcionalno pomanjkanje železa že moti nastajanje rdečih krvnih celic;
3.daljše pomanjkanje železa pozroči mikrocitno hipokromno slabokrvnost – anemijo, za katero so značilne majhne rdeče krvne celice z nizko vsebnostjo hemoglobina. Simptomi (bledica, utrujenost, slabost) so posledica nezadostne oskrbe s kisikom in moten potek vseh telesnih procesov, v katerih sodelujejo snovi, ki vsebujejo železo. Anemija zaradi pomanjkanja železa se zdravi z železovimi dodatki.
Vzroki za pomanjkanje so lahko:

◦hitra rast; pomanjkanje zaradi hitre rasti se lahko pojavi pri dojnčkih, otrocih starih od 6 mesecev do 4 let in adolescentih v obdobju hitre rasti;
◦nosečnost; potrebe po železu so povečane zaradi oskrbe zarodka in posteljice ter povečanja volumna krvi;
◦kronična krvavitev v primeru nekaterih bolezni;
◦akutna krvavitev, ki pa običajno povzroči le kratkotrajno pomanjkanje, saj se izčrpajo le zaloge železa;
◦bolezni, ki povzročajo slabšo absorpcijo železa v črevesju (celiakija, infekcja);
◦vegetarijanstvo; ker je biološka razpoložljivost železa iz rastlinskih virov precej manjša kot biološka razpoložljivost iz živalskih virov, morajo vegetarijanci zaužiti približno 80% več železa in paziti, da zaužijejo tudi dovolj snovi, ki optimizirajo absorpcijo železa;
◦redna in intenzivna telesna vadba; potrebe telesno aktivnih ljudi so lahko do 30% višje kot pri nekativni populaciji;

Priporočljivi dnevni odmerki

starost

moški (mg/dan)

ženske (mg/dan)

0 - 6 mesecev
0.27 (zk)
0.27 (zk)

7 - 12 mesecev
11
11

1 - 3 let
7
7

4 - 8 let
10
10

9 - 13 let
8
8

14 - 18 let
11
15

19 - 50 let
8
18

51 let in več
8
8

nosečnost
-
27

dojenje (do 18 let)
-
10

dojenje (od 19 let)
-
9


zk = zadostna količina – priporočena količina, določena na podlagi opazovanja ali eksperimetiranja skupine zdravih ljudi. Uporablja se jo takrat, ko priporočen dnevni odmerek ne more biti določen.

Predoziranje
Zaradi izredno učinkovitega mehanizma uravnavanja absorpcije železa v črevesju tudi dolgotrajnejše uživanje povišanih količin železa pri zdravih ljudeh le redko povzroči zastrupitev. Vzrok za zastrupitev je največkrat hemokromatoza, dedna presnovna bolezen, pri kateri je moten mehanizem uravnavanja absorpcije železa v črevesju. Možen neposreden vzrok za zastrupitev so lahko tudi dedne anemije, ki jih ne povzroča pomanjkanje železa. Pri teh anemijah povišano absorpcijo železa povzroča stalno nastajanje novih rdečih krvnih celic, zaradi česar se poveča potreba po železu.

Najpogostejši simptomi zastrupitve z železom so poškodbe jeter, srčne mišice in trebušne slinavke, hiperpigmentacija kože in bolečine v sklepih. Previsoka količina železa v telesu naj bi bila tudi dejavnik tveganja za pojav nekaterih srčno-žilnih bolezni ter raka jeter in črevesja, pripomogla pa naj bi tudi k nastanku živčnodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Posebej velja omeniti še akutno zastrupitev z železom pri otrocih. Ta - pri otrocih - velja za najpogostejši vzrok smrti zaradi zastrupitve. Do nje lahko pride v primeru, da otrok naenkrat zaužije večjo količino železovih dodatkov (jih npr. zamenja za bonbone). Smrtna doza je med 200 in 250 mg / kg telesne teže, simptomi akutne zastrupitve pa se lahko pojavijo že pri 20 – 60 mg / kg telesne teže. Simptomi se pojavijo v štirih fazah:

1.1 – 6 ur po zaužitju lahko pride do slabosti, bruhanja, šibkega srčnega utripa, nizkega krvnega tlaka, letargije in bolečin v trebušnem predelu;
2.če zastrupitev ne povzroči takojšnje smrti, se lahko simptomi umirijo za naslednjih 12 - 48 ur;
3.12 – 48 ur po zaužitju se simptomi vrnejo in lahko vključujejo še odpovedovanje srčno-žilnega sistema, jeter, ledvic, krvnega in centralnega živčnega sistema;
4.2 – 6 tednov po zaužitju se lahko razvijejo kronične poškodbe jeter, želodca in centralnega živčnega sistema.
Železo v prehrani
Železo se v hrani nahaja v dveh oblikah:

•hem železo, katerega vir sta hemoglobin in mioglobin v živilih živalskega izvora. Hem železo običajno predstavlja le 10% do 15% vsega železa v prehrani in kar tretjino vsega absorbiranega železa.
•nehem železo se nahaja v hrani rastlinskega in živalskega izvora, ima pa bistveno nižjo biološko vrednost kot hem železo, na njegovo absorpcijo pa znatno vplivajo druge snovi v prehrani. Absorpcijo izboljšujejo vitamin C, razne organske kisline in živalske / mesne beljakovine, zavirajo pa inozitol-heksafosfat, ki se nahaja v stročnicah in žitaricah (že majhne količine lahko absorpcijo zmanjšajo za 50%), polifenoli, ki se nahajajo v sadju, zelenjavi, vinu, čaju in kavi, sojine beljakovine (neodvisno od inozitol-heksafosfata) ter dodatki kalcija.

Vsebnost železa v nekaterih živilih:

živilo železo (mg / 100g)

leča
11,1

školjke
10,90

goveja jetra, kuhana
7,80

sezamovo seme
10,4

sojino zrnje
9,7

piščančja jetra
9,2

rdeč fižol
6,4

ostrige, surove
5,01

govedina na žaru
4,25

mandlji
4,0

suhe marelice
3,2

jajce
2,0

piščančje prsi, kuhane
1,90

tofu
1,2

losos
1,2

brokoli
1,0


Kuhanje v železni posodi lahko poveča količino železa v hrani.
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Vegetarijanski način prehranjevanja

Kakor koli že - tudi vegetarijanski način prehranjevanja lahko zagotovi dovolj železa! Ker je železo iz hrane živalskega izvora našemu telesu nekako bolj sprejemljivo (hem oblika železa se lažje vsrka in izkoristi) običajno zdravniki svetujejo "čim več rdečega mesa). V hrani rastlinskega porekla se nahaja železo kot sol anorganskih kislin. Takšno železo je bolj občutljivo na različne inhibitorje (zaviralce), ki se tudi nahajajo v hrani ter se nekoliko slabše absorbira iz črevesja.. Inhibitorji (zaviralci) absorpcije železa so: fitati, kalcij, čaji (tudi nekateri zeliščni čaji), kava, kakav, nekatere začimbe in prehranske vlaknine. Na drugi strani pa vitamin C in ostale organske kisline, ki se nahajajo v sadju in zelenjavi lahko absorpcijo železa nekoliko pospešijo. Študije nakazujejo, da je absopcija železa lahko zelo omejena, če je prehrana zelo bogata z inhibitorji in revna s pospeševalci absorpcije. Zaradi manjše biološke ustreznosti železa iz hrane rastlinskega izvora NAJ BI vegetarijanci zaužili dnevno približno za 1.8 krat večjo količino železa, kakor ljudje, ki se hranijo z mešano prehrano. Se pravi, da morajo še enkrat bolj paziti na to, da je železa v hrani dovolj. Glavni inhibitor absorpcije železa v vegetarijanski prehrani so fitati. Toda ta negativni učinek LAHKO PRECEJ ZMANJŠAMO, če istočasno uživamo tudi prehranski vir C vitamina. Podobno povečajo absorbcijo tudi ostale organske kisline, ki se povsem običajno nahajajo v sadju in zelenjavi ( citronska, jabolčna itd, pa tudi ocetna, ki se nahaja v kisu!). Zanimivo je, da imajo prehranske vlaknine pri absorpciji železa precej manjši zaviralni učinek kakor bi pričakovali. Z nekaterimi kuharskimi tehnikami, kot so namakanje in kaljenje stročnic, žit in ostalih semen dosežemo hidroliziranje fitatov in s tem seveda tudi boljšo absorbcijo železa iz teh živil. Podoben učinek dosežemo s postopki fermentacije s katerimi pridobivamo miso in tempeh. Pogostost pomanjkanja železa med vegetarijanci je podobna kakor pri osebah, ki uživajo mešano hrano. Čeprav opažamo med vegetarijanci nekoliko slabše rezerve železa pa imajo nivo serumskega feritina običajno v okviru normalnih vrednosti. V katerih živilih se nahaja več železa? Napisal sem vam ime živila, sledi priročna enota, ki se ujema z enotami (ki sestavljajo piramido zdrave prehrane) ter količino železa, ki se v tej enoti nahaja. (1 lonček = 2,5 dcl). Soja in izdelki: Soja, kuhana:½ lončka= 4,4mg; Sojino zrno, praženo ali kuhano: ¼ lončka= 1,7mg; Sojino mleko:½ lončka=0,4-1,0mg; Tempeh:½ lončka=2,2mg; Tofu: ½ lončka=6,6mg; Stročnice, kuhane Adzuki fižol:½ lončka=2,3mg; Črni fižol:½ lončka=1,8mg; Fižol, debeli (tetovec):½ lončka=1,9mg; Rjavi fižol:½ lončka=2,6mg; Leča: ½ lončka= 3,3mg; Čičerika:½ lončka= 1,9mg; Oreški, semena in namazi Mandlji :¼ lončka=1,5mg; Cashew oreščki:¼ lončka=2,1mg; Arašidovo maslo:2 žlici=30 ml;0,6mg; Arašidi, praženi: ¼ lončka=0,8mg; Bučnice:¼ lončka=5,2mg; Sezam, tahini:2 žlici ali 30 ml=2,2mg Sončnično seme: 1/4 lončka= 2,3Mg; Žita, kruh in zamenjave Ječmen, kuhan:½ lončka=1mg; Ovseni kosmiči, kuhani:½ lončka=2,1mg; Pšenični kalčki:2 žlici=0,9mg; Sadje, suho Marelice :3 kom =1,5mg; Fige :2 kom =1,1mg; Rozini:2 žlici=1,1mg; Slive:3 kom =1,1mg; Zelenjava, kuhana Kitajski ohrovt:½ lončka =0,9mg; Brokoli:½ lončka =0,7mg; Stročji fižol :½ lončka = 0,8mg; Ohrovt :½ lončka =0,6mg; Kalčki mungo fižola:½ lončka =0.8mg; Krompir, pečen z lupino:1 srednji=2,3mg; Paradižnik pasiran:½ lončka=0,7mg; In še zadnji podaTEK: Dnevno poptrebna količina za odraslo žensko znaša 15 mg. Ker ste vegetarijanka to številko zmnožite z 1,8 in dobili boste količino železa, ki ga morate zaužiti vsak dan. Če ga bo še nekoliko več tudi nič narobe. Žal mi je samo, ker programska struktura tega foruma ne omogoča prenosa tabel. Bi bilo veliko bolj pregledno.

DIETETIKA -Jože Lavrinec
_________________
Lep pozdrav
Marjan

[marjan]

Jasna Stošič, dr. med.
Medicinsko-informativna služba


Slabokrvnost ali anemija je stanje zmanjšane sposobnosti krvi za prenos kisika do celic. Kisik se v pljučih veže na železo v hemoglobinu (beljakovina v rdečih krvničkah– eritrocitih) in potuje po telesu. Preskrba tkiv s kisikom je slabša, če je eritrocitov premalo, če so premajhni, krhki ali vsebujejo premalo hemoglobina. Razvoj slabokrvnosti je običajno postopen in ga zato težje prepoznamo. Kaže se kot kronična telesna in duševna utrujenost, ki je tako značilna spremljevalka sodobnega načina življenja, da pogosto niti ne pomislimo, da ima organski vzrok. Ker je anemija zlasti pri ženskah izredno pogosta (prizadene kar vsako četrto pripadnico nežnejšega spola), je prav, da pomislimo tudi na to možnost.

Prikrit razvoj
Vzrokov za slabokrvnost je več: do nje običajno pride zaradi kronične izgube krvi po krvavitvah ali zmanjšane tvorbe rdečih krvničk v kostnem mozgu. Redkeje je vzrok pospešen razpad eritrocitov zaradi povečane vranice, avtoimunskih reakcij ali prirojenih bolezni.

Najpogosteje gre za dolgotrajne kronične ali ponavljajoče se krvavitve, te so lahko očitne (npr. krvavitve iz hemoroidov, obilne menstrualne krvavitve) ali prikrite, ki jih ne opazimo in so največkrat posledica razjede v želodcu ali tankem črevesu, krvavečih polipov ali rakastih tvorb v debelem črevesu in na sečilih. Telo se na izgube krvi odzove s prilagoditvenimi mehanizmi, ki so lahko tako učinkoviti, da človek znakov anemije sploh ne opazi. Nenadna krvavitev, ki traja nekaj ur, lahko povzroči smrt že pri izgubi tretjine krvi (pri odraslem je to manj kakor dva litra), prikrita dolgotrajna krvavitev pa lahko z izgubo dveh tretjin prostornine krvi povzroči le utrujenost in šibkost ali celo nima nobenih simptomov.

Ob sumu na slabokrvnost vzrok za neznačilne spremembe v počutju iščemo z laboratorijskimi preiskavami. Najprej ugotavljamo delež rdečih krvnih celic v celotni prostornini krvi (hematokrit) in količino hemoglobina (beljakovina, ki vsebuje železo in veže kisik) ter velikost eritrocitov. Skupaj z vrednostjo železa v serumu nam ti podatki pomagajo odkriti vzrok za veliko večino anemij. Zanimivo je, da je vzrok utrujenosti lahko pomanjkanje železa tudi, če je vrednost hemoglobina v krvi še normalna.

Premalo železa
V kostnem mozgu nastane vsak dan 200 milijonov rdečih krvničk. Za tako intenzivno tvorbo eritrocitov so potrebna številna mikrohranila, med njimi so najpomembnejša: železo, vitamin B12 in folna kislina, v manjših količinah tudi vitamin C, riboflavin in baker. Pri sintezi rdečih krvnih celic igra pomembno vlogo hormon eritropoetin, ki nastaja v ledvicah.

Pri odraslih do pomanjkanja železa pride po dolgotrajnih krvavitvah, pri dojenčkih in majhnih otrocih pazaradi pomanjkanja tega minerala v hrani. Predvsem so občutljive ženske v rodni dobi, nosečnice in doječe matere, bolniki med okrevanjem, starostniki in aktivni športniki. Posebno pozornost moramo posvetiti tudi dojenčkom, otrokom in mladostnikom, pri katerih prav tako pogosto naletimo na pomanjkanje železa– kaže se kot nemir ali slabša zbranost pri učenju.

Pomanjkanje železa tudi v tretjem tisočletju ostaja najpogostejša prehranska motnja. Zaloge železa v telesu– nahajajo se v črevesnih celicah, kostnem mozgu, jetrih in vranici– so razmeroma majhne (le nekaj gramov), sposobnost organizma za absorpcijo pa je precej omejena. Ob večjih izgubah se zaloge izčrpajo, kostni mozeg pa začne proizvajati manj eritrocitov, ki so majhni in bledi. Slabokrvnost je pozna posledica pomanjkanja železa. Izrazi se šele takrat, ko telo že izčrpa zaloge. S hrano povprečno vnesemo 10 do 15 mg na dan, iz hrane v črevesu se absorbira v kri le 10 do 30 % zaužitega železa, zato je za zdravljenje slabokrvnosti zgolj skrbna izbira živil premalo. S pozorno izbiro jedi, ki vsebujejo veliko železa, lahwww.fidimed.si/o_izdelkih/predstavitev_izdelkov/19/fidimag_reg_300.htmlko preprečimo razvoj anemije, ne moremo pa nadomestiti izčrpanih zalog, saj je količina železa, ki ga telo absorbira (1 do 2 mg na dan), približno enaka tisti, ki jo vsakodnevno izgubljamo iz organizma z luščenjem črevesnih celic, menstrualnimi krvavitvami, znojenjem in luščenjem kože. Da zapolnimo zaloge, moramo železo nujno dodajati v obliki prehranskih dopolnil.

Katera hrana vsebuje železo?
Na veselje naših najmlajših veliko tega pomembnega
minerala vsebuje jedilna čokolada, goveje meso, bela soja in mandeljni, leča in sardine. Hemsko železo iz mesa in rib se bolje absorbira od nehemskega iz rastlinskih virov, zato moramo rastlinske hrane za isti učinek pojesti nekoliko več. Nikakor ne drži, da s pretehtano vegetarijansko prehrano, ki je za naš sedeči življenjski slog v mnogih pogledih zelo zdrava, ne moremo zaužiti dovolj železa.
- Poleg vsebnosti železa v hrani bodimo pozorni tudi na snovi, ki zmanjšujejo absorpcijo železa– fitati in vlaknine v zelenjavi, neoluščenih žitih in oreščkih, kalcij in fosfor v mleku in tanin v pravem čaju in kavi. Te učinke lahko delno nevtralizira hkratno uživanje hrane, ki vsebuje vitamin C, vitamin A in riboflavin (B2), saj ta mikrohranila pospešujejo absorpcijo železa v črevesju.
- Dobro je torej, da z železom bogate obroke (meso, stročnice ali polnozrnata žita) kombiniramo z vitamini bogato svežo zelenjavo ali sadjem, med obroki in neposredno po obedu pa se raje izogibajmo pitju mleka, prave kave in pravega čaja.

Vitamini za dobro kri
Za tvorbo rdečih krvničk v kostnem mozgu so poleg železa pomembni še vitamin A ali njegova predstopnja betakaroten ter folna kislina, vitamin B12, riboflavin in vitamin B6. Za nosečnice je izjemno pomemben zadosten vnos folne kisline. V tem obdobju se potrebe po B-vitaminu povečajo kar za 100 %. Pomanjkanje folne kisline zvečuje nevarnost za splav in prezgodnje rojstvo otroka. Prenizke vrednosti folne kisline so ugotovili kar pri dveh tretjinah prezgodaj rojenih otrok, pri njih so pogostejše prirojene napake hrbteničnega kanala ter so umsko in telesno manj razviti.

Mnogo redkeje srečamo anemijo zaradi pomanjkanja vitamina B12– kobalamina. Njegove zaloge v telesu pokrivajo potrebe za več let. Anemija največkrat nastane zaradi motene absorpcije v črevesju, le izjemoma zaradi premajhnega vnosa (pri materah, ki so bile v času nosečnosti in dojenja stroge vegetarijanke). Pomembno vlogo pri preprečevanju slabokrvnosti igra tudi vitamin B2– riboflavin. Ker izboljša izkoristek železovih pripravkov, je smiselno, da ga uživamo skupaj z dodatki železa.

Poleg mikrohranil, ki sodelujejo pri tvorbi hemoglobina, so pomembna tista, ki skrbijo za zaščito že nastalih rdečih krvničk. Zrele rdeče krvne celice normalno živijo 120 dni, pred prezgodnjim propadom pa jih varujeta antioksidanta vitamin C in vitamin E.

Kronična utrujenost in pomanjkanje volje, s katerima se danes vedno pogosteje srečujemo v vseh starostnih obdobjih, sta torej lahko tudi posledica slabše sposobnosti naše krvi za oskrbo tkiv s kisikom. Preprost laboratorijski pregled lahko razjasni, ali gre tudi pri nas za pomanjkanje katerega od mineralov ali vitaminov, ki skrbijo za tvorbo in zaščito naših rdečih krvničk. Dodajanje manjkajočih hranil nam bo pomagalo do boljše duševne in telesne kondicije, ob tem pa ne pozabimo pogledati vase in se vprašati: “Kako ‘polnokrvno’ je moje življenje? Počnem stvari, ki me veselijo in izpolnjujejo?” Najboljši porok zdravja– tudi zdravja naše krvi– je odkrivanje radosti in zadovoljstva v vsem, kar počnemo.



Smo slabokrvni?
Simptomi kronične slabokrvnosti:

utrujenost,
slabša telesna kondicija,
brezvoljnost,
glavobol,
omotica,
pekoč jezik,
razpoke v ustnih kotih,
krhki lasje in nohti,
slaba odpornost na nizke temperature ter
zmanjšana odpornost na okužbe.
Pri otrocih:

nemir,
motnje koncentracije in
motnje zbranosti.


Normalne vrednosti krvnih preiskav:
hematokrit:

pri ženskah: 0,37 do 0,47
pri moških: 0,40 do 0,54

hemoglobin:
pri ženskah: 120 do 160 g/l
pri moških: 120 do 180 g/l

serumsko železo:
10, 7 do 28,6 μmol/l.


Rudnine in vitamini, pomembni za dobro kri
Izboljšujejo absorpcijo in sproščanje železa iz zalog ter sodelujejo pri tvorbi eritrocitov:

železo,
vitamin A,
vitamin C,
folna kislina,
vitamin B12,
riboflavin,
vitamin B6,
baker.
Antioksidanta, ki ščitita rdeče krvničke pred prostimi radikali:

vitamin C in
vitamin E.


© Fidimed, 2005 - Vse pravice pridržane.
Fidimed | Brodišče 32, Trzin | t: 01 563 45 20 | f: 01 563 45 30
Vsa vsebina na spletni strani www.fidimed.si je informativne narave in ne more
nadomestiti obiska pri zdravniku.


http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/7/slabokrvnost.html
_________________
Lep pozdrav
Marjan